Štev. 10. V Ljubljani, 18. maja 1917. leto. LVII. 1 -■■•■'S 'dh ■ VS; 1 f .•:>! k k. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov : Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto veljn . . 10-— K pol leta .... 5'- „ četrt leta .... 2-50 „ posamezna številka po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 16 h , , , dvakrat . . 14 „ . . „ trikrat . . 12 » za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 10 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamng notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine Prihodnja številka »Učiteljskega Tovariša« izide dne 1. junija 1917. \m lili pit Cesar je izdal sledeče lastnoročna pismo: Ljubi grof Clam-Martinic! Tretja vojna zima z vsemi njenimi stiskami je za nami in če tudi treba še marsikaj mesecev, predno nam da kaleče seme hrane, sinemo vendar pričakovati, da nam prinese pomlad olajšanje preživ-"ljenja. Dotlej je treba vzdržati in to se nam bo brez dvoma seveda z velikim pomanjkanjem posrečilo. V teh težkih časih me sili povedati, ljubljenim narodom, kako mi segajo do srca njihove težave in sem jim toplo hvaležen za potrpežljivost, s katero jemljejo nase vse težave vojne. Hvaležno cenim, kar stori prebivalstvo z občudovanja vrednim naporom svojih duševnih in materialnih sil v teh resnih dnevih: delo kmetovalca, industri-alnega in obrtnega delavca, rudarja, iz kratka: vseh onih hrabrih in vztrajnih bojevnikov vsega gospodarskega življenja, ki so se izkazali vredne za obstanek in čast naše domovine vojskujočih se junakov. Tudi ¡zglednega delovanja našega patriotičnega ženstva, ki si je v najtežjem času z vztrajnostjo, gospodarsko delavnostjo in dejansko ljubeznijo do bližnjikov za vedno zagotovilo priznanje domovine, se spominjam z iskreno hvaležnostjo. Od vseh pričakujem, da bodo, pre-šinjeni velikosti časa, ki zapoveduje kliče vse roke na delo, tudi nadalje storili kar mogoče, za vse prosim, zaupajoč v pri-hodnjost, boga največjega blagoslova. Naj jih spremlja pri njihovem nadalnjem, skupnem blagru domovine posvečenem delu zanesljivo upanje na skorajšnje boljše dni. Naročam Vam, da to naznanite prebivalstvu. Laksenburg, 8. maja 1917. Clam-Martinic. Karel. Parili je sklican. Na 30. dan t. m. je sklican državni zbor. V triletni dobi sedanje vojne se je zgodilo prvikrat, da se vrata dunajskega parlamenta odpirajo izvoljenim zastopnikom avstrijskih narodov. Gotovo je, da so se ti temeljito pripravili na to velepo-membno zasedanje in da z resnejšimi čuvstvi še niso izvrševali svojih mandatov. Gotovo pa je tudi, da pričakujejo avstrijski narodi od svojih poslancev vseh mogočih in nemogočih stvari. Izrazili so jim svoje želje in zahteve ter trdno pričakujejo, da se ne vrnejo njihovi poslanci domov praznih rok. Poslanci sami so 'imeli dovolj prilike, da so se v dolgotrajni dobi vojne na lastne oči prepričali o vsem zlu, ki je zraslo iz te vojne in ki danes tlači in mori vse sloje in vse dežele — nekatere bolj, druge manj. Razen posameznikov — vojnih liferantov in drugih izkoriščevalcev splošnega težkega položaja — ni stanu in ni človeka, ki bi ne čutil vojnih grozot. Kdor ne nosi v prsih kamena namesto srca, ta je videl to kri-ževo pot ubogega, trpečega človeštva, ki krvavi iz tisočero ran in plaka ob tisočero grobovih, kličoč iz vse duše: »Dajte nam blaženega, zaželjenega miru!« Tudi ta klic bo odmeval po poslanski zbornici kak bo pa tega klica odmev, tega ne moremo vedeti. Vsekakor pa bo vlada primorana, da da pojasnila in odgovore, ki bodo nedvoumno, jasno in precizno povedali, kak je položaj, kako je doslej gospodarila v naši skupni hiši in kaki sadovi se nam obetajo po vsem tem, kar smo storili v vojni in žrtvovali za do- LISTEK ii mšim s Beethoven: Maša v Cduru. — Koncert v frančiškanski cerkvi, dne 7. maja 1917. Skromni glasbenik v redovniški halji, p. H u g o 1 i n S a 11 n e r nima le trajnih zaslug za procvit slovenske glasbe kot skladatelj zborov in zlasti večjih koncertnih del, s katerimi nas lepo vrsto let sem seznanja Glasbena Matica, marveč je ena najmarkantnejših oseb, ki so pred mnogo leti že začele orati zapuščeno le-: .dino slovenske cerkvene glasbe. S a 11-n £ r je z veliko vnemo deloval kot reformator našega cerkvenega petja na raznih shodih organistov, napisal je brošuro »Kakšna je cerkvena glasba in kakšna bi morala biti« in je s svojimi neštetimi cerkvenimi skladbami, mašami in posebno s krasnimi Marijinimi pesmipami jako mnogo storil za poplemenitenje cerkvenega petja. S pokojnim p. Angelikom H r i-b a r j e m sta uvedla na frančiškanski kor vzorno petje. Poleg Stanka P r e m r 1 a jn dr. Frana K i m o v c a, ki se kot vešča glasbenika trudita v stolni cerkvi za lepo petje, deluje kot izurjen praktik v Ljublja- ni skoro le S a 11 n e r. Po deželi na kaj boljšega niti misliti ni, ker so organisti navezani še na mežnarsko službo in morajo dostikrat opravljati posle občinskega tajnika in posojilničnega uradnika, tako da je organistovski poklic le postranska stvar, vse drugo pa glavna. Pa tudi organisti niso tako plačani, da bi mogli z veseljem vr-šiti svojo nalogo in se povz-peti kaj višje nad navadne mašne pesmice iz Riharjevih časov. Sattnerjev pevski zbor zavzema v Ljubljani in morda na Kranjskem sploh prvo mesto. Veselje ga je poslušati, saj je pa tudi sestavljen iz priznano dobrih pevcev in pevk. Če se •je p. Hugolin S a 11 n e r odločil v prid »Otroškim zavetiščem« prirediti cerkven koncert in seči v ta namen po klasični Beethovnovi maši v Cduru, je s tem pokazal hvalevredno ambicijo in "obenem dokazal visoke zmožnosti in vrline svojega zbora. Maša sama na sebi je stara in datira iz leta 1807 in ni pisana strogo v cerkvenem duhu, niti po glasbeni obliki niti po porabi besedila,- Danes se skladatelji strogo drže besedila, dočim so takrat še na primer na samo besedo »et« - ali »amen« napisali cele fugirane stavke. Beethovnova maša je delo izrednih muzikalnih lepot, pristopno k uživanju vsakomur, kdor ljubi glasbo. Arijozni motivi, čuv-| stvena melodika, na drugi strani drama-| tiško pobarvana mesta, žive, gibčne fuge, movino. O tem poslednjem bodo poslanci lahko izčrpno govorili — tako, kakor ni mogel in smel nihče doslej. Veselimo se čuti svobodno besedo z ene in druge strani. Potemtakem je umevno, da čakamo na to zasedanje državnega zbora z napeto radovednostjo, ki je utemeljena in splošna. Avstrijski Slovani nastopijo složnej-še in edinstvenejše, nego so nastopali doslej. Poljaki so združeni, Čehi so zvezani, južni Slovani pridejo ramo ob rami: Svetopolk, Mojmir in Zobor iz legen-darične oporoke moravanskega kralja! Ko bi vez skupnosti in bratstva sklenila in zedinila vse tri, tedaj bi imeli oporoko izvršeno. Nekaj od tega se nam obeta, zakaj Čehi so bili tisti, ki so pritegnili na skupno delo Hrvatsko-slovenski klub, u-poštevajoč ukaz treznega razuma, da je treba proti šovenistiškim nakanam nemškega bloka postaviti jez in brambo, če hočemo v bodočnosti in praksi tiste enakopravnosti, ki je bila v preteklosti zgolj teorija. Ta edinstvenost in solidarnost avstrijskega slovanskega parlamentarnega zastopstva bi lahko dobila imponu-joč izraz takoj ob volitvi zborničnega predsednika, kar bi napravilo na zunaj in na znotraj najmogočnejši vtisk, ker bi bilo s tem dokazano, kakšna in čigava je večina državnega zbora. In če smemo po tej večini sklepati na število volilcev, potem je račun gotov glede na število in razmerje narodnosti v monarhiji. In če gremo po tej logiki še dalje in više, moramo reči, da napravlja velikost in silo poveljujočega le povelja izvršujoči — to je podložnik, državljan! Brez števila je vprašanj, ki se jih bo moral državni zbor lotiti, da izleči vsaj majhen odstotek onih ran, ki jih je globoko zasekala vojna. vse to upliva na poslušalca raznolično in prikupljivo. Najlepša dela vse maše sta presrčni, nežni čveterospev v »Čredo«: »E t i n c a r n a t u s e s t« in prekrasni »Agnus dei« s tolažilnim koncem »d o n a nobis pace m«. Sopranske soli je p. H. Sattner poveril članici zbora gdč, Anici Vrhun-č e v i, dosedaj malo znani pevki, ki ima IjObek, visok sopran. Ugajal je splošno. Altistki, priznani učenki g. Mateja H u-b a d a g. Cenka Severjeva-Cepu-d r o v a in gdč. Jelica S a d a r j e v a sta čedno interpretirali svoji vlogi. Za precej obsežni glas tenorista g. prof. Adolfa R o-b i d e ni bilo posebnega ogrevanja in šibek bas g. prof. C e p u d r a tudi ni zadostoval. Čveterospevi so bili izvrstni, ves pevski zbor imeniten, v fugiranih stavkih gibčen in točen. Orkester se je v svoj part uživel dokaj posrečeno, sprem-Ijevanje na orgijah je mojstrsko oskrbel g. prof. Josip V e d r a 1. G. p. Hugolin Sattner je z mladeniško vervo vodil ves aparat in je podal skoro zasedeni frančiškanski cerkvi odličen umetniški užitek. V letošnji koncertni kroniki pomeni izvajanje Beethovnove maše znamenit dogodek, kakršnih si želimo še! Zor k o Prelovec. Isti večer je gostovala v deželnem gledišču potovalna družba N a r o d n e g a d i v a d 1 a iz Prage, baje z velikim uspehom. Igrali so Štechovo veseloigro »T r e t j e z v o n e n j e«, seveda v češkem jeziku. — Kaj bi dal človek, če bi mogel le en večer poslušati operni en-setnble Narodnega divadla! 15. maja 1917. v Unionu. Brezdušna hrana ljubljanskih kinematografov bi že kedaj ugonobila v občinstvu vsak smisel za pravo umetnost, da tekom svetovne vojne ni prirejala Glasbena Matica svojih koncertov, ki so vedno kot svetli žarki blagodejno posijali v današnjo težko dobo, polno more in skrbi ter so nam razvedrili duše in so nas prestavili vsaj za kratke hipe v idealnejše sfere ... Prejšnjim koncertom letošnje sezone se je vredno pridružil sinočnji. — Obiskal nas je g. Marko V u š k o v i č, ljubljenec hrvaškega gledišča v Zagrebu, mnogokratni gost bivšega deželnega gledišča in Glasbene Matice v Ljubljani, vsakokrat veselo in navdušeno pozdravljen! Njegovi »Nikolaj Š u b i č Z r i n j s k i, S c a r p i a v Puccinijevi T o s k i« ali »dvorni norec« v »R i g o 1 e 11 u« in nešteto drugih vlog so bili mojsterske kre- Tudi slovenski narod je med njimi, ki so največ trpeli, in v tem narodu je njegov učitelj naše pripadnosti, ki ima pravico do javnega zadoščenja, ker drugačnega povračila njegovim žrtvam ni! Neverjetno se zdi, toda resnično je, da je bil discipliniran učitelj zato, ker je govoril za skromno materialno odškodnino svojim neplačanim tovarišem, ki so skrbeli v dobi šolskih počitnic, da ni mladina podivjala! Kakor da mora samo učitelj živeti ob zraku in vodi, ki se dobita vendar še brezplačno — vsaj prvi! Tako nehu-mansko dejanje more imeti svoj začetek in konec samo v brezčutnem srcu, ki je zatonilo v izobilju posvetnega blaga in ki pije svoje slasti iz nesreče drugih! In ob zmagi javne morale mora priti poraz vsakemu, ki z ledeno brezobzirnostjo izvaja zgolj strogosti in nasilja, zanašajoč se na dejstvo, da so morali doslej poslanci — molčati, a prizadeti molče trpeti. In kdo ve, koliko je takih slučajev! In prepričani smo, da bo v imenu vseh teh govorjena prava beseda na pravem mestu. V imenu naroda in tistih slojev v njem, ki pelje iz njih življenjska sila po vseh žilah ljudskega bistva in njegove kulture, bo govorjena, da dokaže svetu njegovo jakost in lepoto, da obrne pozornost na njegove sovražnike in tlačilce, da pomaga z zmago javne morale do zmage trdi p r-a v i c i, ki jo je sicer mogoče zatirati, a ki je ni mogoče zatreti, ker je nepreklicna! Na vrata avstrijskega parlamenta trka demokraški duh. Mladi naš vladar, kažoč na neizprosno logiko ustavnega življenja, jih je odprl, da se zbero reprezentanti ljudske volje in misli, sami prešinjeni demokraškega duha. U-pamo, da se ne varamo, če slutimo, da ti ne bodo z brezplodnim delom tratili dragocenega časa in odmikali nujne rešitve najsplošnejših ljudskih potreb do neskončnosti. Kdor bo grešil proti tem vitalnim vprašanjem avstrijskih narod v, bodo z njim ti narodi sami obračunali. In kdor bi na škodo splošnosti iskal novih virov hrane svoji samopašnosti in samo-ljubnosti, bo podpisal sam obsodbo svoje politiške smrti. Zahteva vseh zahtev je sedaj uspešno parlamentarno delo po načelu enakopravnosti, morale in pravice! Kdor hoče služiti narodu in se hoče vrednega izkazati v najtesnejšem času njegovega zaupanja, ta se mora brezpogojno in absolutno vdati tej zahtevi, sicer pade nanj kletev razjarjene in izdane narodove duše! — Duh demokratizma, ki se je spel iz krvi, razvalin in grobov v veličastno alegorijo trpljenja in vstajenja, stopa v avstrijski parlament in se razlije iz njega po vsej domovini, napravi snago in red, kjer bi ju ne bilo, ter ustvari vsakemu in vsem temelje in pogoje bodočega lepšega acije, ki smo jih vsi občudovali. V u š k o-v i č ni le izvrsten pevec, tudi kot igralcu mu ni zlepa najti para. Ker g. Žiga K r a u t h kot pianist-so-list ni nastopil, je absolviral ves vzpored V u š k o v i č sam, lahko rečem: zmagovito! Za moj okus je najlepše pel Ivan pl. Zajcev samospev »Noč je tih a« in Vjekoslava Ružiča »Slovačko pučko pjesmo«. Vuškovičev obsežni bariton je polnozvočen, blesteč; prijeten v nižini in višini. Pravi sijaj pa mu da šele neprisiljeno čuvstveno pred-našanje, ki vre naravnost iz srca, pač dar blaženega umetnika. Pogodil je pa V u š-k o v i č tudi nemško Lowejevo balado »U r a« in dramatiško zasnovano Rubin-steinovo »A s r o«. Da je v operi doma, se samo ob sebi razume. Operna arija, brez miljeja, brez tega kar je prej in pozneje in brez dramatiškega prednašanja ter mimike napravlja na koncertnem odru čuden vtis, posebno če poslušalec besedila ne razume. Vuškoviča smo vseeno radi poslušali peti odlomke iz raznih oper, zato ker jih je pel dovršeno in smo pri tem na omenjeno nedoslednost hitro pozabili. Aplavz občinstva, ki je iz neznanega vzroka v precej pičlem številu prišlo poslušat prvovrstnega pevca je od točke do točke naraščal. Bil je iskren in prisrčen. Pri klavirju je sedel g. K r a u t h in je prav spretno, rutinirano spremljal solista. življenja — svobodnih državljanov v svobodni državi! Z uveljavljenjem enakopravnosti ter z zmago morale in pravice pride plačilni dan tudi slovenskemu narodu in njegovemu učiteljstvu! Šeslo volno posojilo y Avstriji. Dolgotrajna vojna zahteva ogromna denarna sredstva. Ta sredstva mora država preskrbeti našim hrabrim armadam, da nam priborijo zmago in nas privedejo v blagodate trajnega mirt' Da se zgodi to, je razpoložila vlada VI. vojno posojilo v podpisovanje. Najlepše in najpopolnejše uspehe bo dqsegla država v tem pogledu, ako posnema avstrijsko prebivalstvo našo mogočno zaveznico Nemčijo, ki je ravnokar završila svoje VI. vojno posojilo s tako sijajnim uspehom, da vzbuja občudovanje vsega sveta. Naše junaške armade z neomajno silo varno čuvajo meje naše države, uspehi VI. vojnega posojila pa naj jasno izpričajo avstrijsko gospodarsko silo in pode-rejo vsako upanje številnega sovražnika na naš gospodarski propad. Kakor so varna in trdno zajamčena prejšnja avstrijska vojna posojila, na tako trdni in varni podlagi je razpisano tudi VI. vojno posojilo. Posojilo je razpisano zopet na dva načina: I. na davka prosto 5V2% amortizacijsko državno posojilo; 11. na davka proste 5Vs¡% od 1. maja 1927 izplačljive državne zakladnice. Obveznice davka prostega 5V¿% amortizacijskega državnega posojila se glase na ime imetnika in se obrestujejo od kosóv po 100 K dalje v polletnih obrokih 1. aprila in 1. oktobra vsakega leta, nazaj, obresti od kosov pa 50 K v celoletnih obrokih 1. aprila vsakega leta. Davka proste 5'/2% državne zakladnice se glase na ime imetnika in so izdane v kosih po 1000 K naprej. Obresti se izplačujejo v polletnih rokih 1. maja in 1. novembra vsako leto nazaj. Podpisovanje se prične dne 10. maja 1917 in se zaključi a še nadalje na svojem dosedanjem Tiestu. * DIPLOMATiČNE ZVEZE MED IBERIJO IN NEMČIJO PREKINJENE. Generalni konzul ljudovlade Liberia Berolinu je dobil obvestilo, da so diplo-jnatične zveze med Liberijo in Nemčijo ,retrgane. Liberia je svobodna ljudovlada ob Zgornjegvinejškem zalivu zahodne afriške obali. Morsko obrežje, ki ga seče več nanjših in večjih rek in so nekatere v spodnjem teku plovne z barkami do 120 km ni ugodno za plovstvo. Po jako rodovitnih in prav zdravih visokih planotah se potikajo sloni in pasejo antilope in bi-oli. Liberia ima krasne palmove gozde, tu rase ananas in kavovec do 12 m visoka drevesca. Podnebje je najbolj vroče na zemlji. Srednja temperatura je 27:5° C. Najbolj vroč mesec je januar; deževje nastopi dvakrat na leto, in sicer od maja do avgusta in od oktobra do konca novembra. Primorska tržišča so: Monro-ia, Marshall, Edina, Buchanan. Trgovina je vsa v rokah belili. Izvažajo kavo v Nemčijo, olje na Angleško; poleg tega se izvaža še kakao, indigo, bombaž, slonova kost, kavčuk itd. Liberia se je ustanovila leta 1822. V Washingtonu se je bilo leta 1816.'ustanovilo društvo za naseljevanje oproščenih ameriških črnih sužnjev. Prvi-crat je naselilo to društvo leta 1820. na otoku Sierra. Leone 30 družin -osvobode-nili ameriških sužnjev, a poskus se ni posrečil, ker so nasprotovali naselbini Angleži. Posrečil pa se je bil drugi poskus ! eta 1822. ob rtiču Monte-Serrado. Tu je ustanovilo društvo kolonijo Liberijo in glavni kraj Monrovia imenovalo po prvem predsedniku. Kolonija je bila do leta 1848. odvisna od ameriškega društva. V tem letu se je pa odpovedalo svojim pravicam in Liberia je postala samostojna. Leta 1860. se ji je pridružila zamorska ljudovlada Maryland, ki je bila ustanovljena leta 1834. Beli prebivalci si smejo pridobiti posestev samo z dovoljenjem vlade, političnih pravic pa nimajo. Predsednik in 13 reprezentantov se voli na 2 leti, 8 senatorjev na 4 leta. Vlada je sestavljena iz 5 ministrov. Denar in mero imajo angleški, v veljavi je pa tudi ameriški dolar. Kdor je sposoben za orožje, je podvržen vojaški dolžnosti od 18. do 50. leta. Milica ima 5 polkov. Vsaka vas, ki ima 300 prebivalcev, mora imeti šolo. V deželi sta dve višji šoli za dečke in deklice. Oficielni jezik je angleški. Državne vere nimajo, razširjena pa je zelo ameriška episkopalna cerkev. Plovstvo je jako razvito. Prebivalcev ima nekaj čez 2 milijona. * UJETNIKI CENTRALNIH DRŽAV. »Oesterreichisch-ungarische Kriegs-korrespondenz« objavlja pregled o številu vojnih ujetnikov med vojsko s stanjem 1. februarja 1917. Ujetih je bilo v Nemčiji: Francozov 367.124 (med njimi 6278 častnikov), Rusov 1,212.007 (9223 častnikov), Belgijcev 42.435 (658 častnikov), Angležev 33.129 (1104 častniki), Srbov 25.879 (nobenega častnika), Rumu-nov 10.157 (202 častnika.) V Avstriji: Rusov 852.853 (4755 častnikov), Srbov 97.072 (709 častnikov), Črnogorcev 5595 (31 častnikov), Italijanov 92.712 (2227 častnikov), Rumunov 38.327 (542 častnikov), Francozov 465 (12 častnikov), Angležev 31 (18 častnikov). V Bolgariji Angležev 628 (24 častnikov), Francozov 890 (21 častnikov), Italijanov 305 (7 častnikov), Rusov 5559 (120 častnikov), Rumunov 28.507 (789 častnikov), Srbov 31.679 (187 častnikov), Belgijca 2, Črnogorcev 12. V Turčiji Angležev 11.453 (560 častnikov), Francozov 128 (9 častnikov), Rusov 10.280 (132 častnikov), Rumunov 2042 (3 častniki). Ujetih je bilo torej 1. februarja 1917 v osrednjeevropskih državah: V Nemčiji 1,690.731 (17.474 častnikov), v Avstriji 1,092.055 (8.294 častnikov), v Bolgariji 67.582 (1148 častnikov), v Turčiji 23.903 (704 častniki). Vseh vojnih ujetnikov je torej bilo 2,874.271; na posamezne narodnosti odpade na Ruse 2,080.699 (14.230 častnikov), na Francoze 368.607 (6329 častnikov), na Angleže 45.241 (1706 častnikov), na Italijane 98.017 (2234 častnikov), na Belgijce 42.437 (658 častnikov), na Rumune 79.033 (1536 častnikov), na Srbe 154.630 (896 častnikov), na Črnogorce 5607 (31 častnikov). NEMCI IZKLJUČENI JZ KOLONIJE HONKONG. Trgovska zbornica v Honkongu je sklenila, da izključi Nemce iz kolonije vsaj za deset let potem, ko se sklene mir. Pozneje se bodo smeli naseliti le pod strogimi predpisi. RAZMERJE UJETIH ČASTNIKOV Z UJETIM MOŠTVOM. Na vsakega v osrednje evropskih državah ujetega častnika odpade po en častnik na 145 Rusov, na 57 Francozov, na 26 Angležev, na 42 Italijanov, na 62 Belgijcev, na 50 Rumunov, na 169 Srbov in na 180 Črnogorcev. IZGUBA NEMČIJE NA LADJAH. Nemški kontreadmiral M. Foss je priobčil članek, v katerem pojasnjuje, kako je Nemčija rasla in bogatela od leta 1870. naprej in kako je to vzbujalo zavist in sovraštvo Angležev. Angleži se čutijo za gospodstvo poklicane in ne trpe nobenega rivala. Gospodje sveta hočejo biti Angleži in zaničujejo vse druge narode. Nemec jim ni nič več kakor culukafer, a ko so čutili, da je le kaj več in jako mogočen tekmovalec, se je vse njih sovraštvo koncentriralo na Nemce. Od 4. avgusta 1914. je Nemec na Angleškem in v vseh nemških kolonijah brezpraven in ker obsega angleška oblast petino vsega sveta sploh, so bili Nemci povsod prisiljeni, likvidirati svoje kupčije. Te strašne razmere se še poostrujejo, ker zna Angleška čedalje nove države zvabiti na svojo stran. V Ameriki živi mogočna nemška manjšina, a pritisk angleškega plemena je tako silen, da se ta manjšina še ganiti ne upa. Tekom kratkega časa je bilo uničenih mnogo milijard nemškega imetja in nemška trgovska zastava je izginila z morja. V angleških, francoskih, ruskih, italijanskih, portugalskih, ameriških, grških in brazilskih pristanih mudeče se nemške trgovske ladje so bile vse zaplenjene. V avgustu 1914. je štelo nemško trgovsko brodovje 5,459.296 ton. Izmed teh ladij je bilo vjetih na morju 74 ladij s 187.000 tonami, zaplenjenih v angleških pristanih 182 ladij s 456.000 tonami, zaplenjenih v francoskih in ruskih pristanih 94 ladij s 43.000 tonami, zaplenjenih v italijanskih pristanih 39 ladij s 172.000 tonami, zaplenjenih v portugalskih pristanih 75 ladij z 227.000 tonami, zaplenjenih v ameriških pristanih 88 ladij s 630.000 tonami, zaplenjenih v brazilskih pristanih 46 ladij z 236.000 tonami, v grških pristanih 9 ladij z 18. 500 tonami, v japonskih 12 ladij s 24.500 tonami, v kitajskih 11 ladij z 22.000 tonami. Skupaj torej 630 ladij z 2,116.000 tonami. Če se računa, da je veljala zgradba vsake teh ladij po 400 mark za tono, znaša torej izguba le pri trgovskih ladjah 846,400.000 mark. • j okraj Šmarje, 21.700 K; šolski okraj | Vransko, 114.700 K; skupaj 2,745.450 K. j Danes izkazanih . . . 2,745.450 « j V zadnji številki izkazanih 7,446.257 K Skupaj . . 10,191.707 K SREDNJE ŠOLE. Fran Omerza, prof. v Št. Vidu nad Ljubljano, 12 K; profesorski zbor na c. kr. višji realki v Ljubljani, 78.31 K; profesor dr. Fran Perne v Ljubljani, 10 K; učiteljski zbor c. kr. učiteljišča v Ljubljani, 14.14 K; dr. Josip Marinko, c. kr. profesor v p. v Mavčičah pri Kranju, 1000 K; profesorski zbor višje realke v Ljubljani, 76.70 K; skupaj 1191.15 K. Doslej izkazanih . . . 46.901.07 K Danes izkazanih . . . 1.191.15 « Skupaj 48.092.22 K DELO SLOVENSKEGA UČITELJSTVA ZA »RDEČI KRIŽ« IN DRUGE VOJNO-POMOŽNE SVRHE. Ljudska šola v Št. Jerneju na Dolenjskem, 125.50 K; ljudska šola v Boštanju, 103.39 K; Vincencij Berce, nadučiteij v Št. Janžu na Dolenjskem, 10 K; Keki Mandova, meščanska učiteljica na Reki, 10 K; Božo Račič, učitelj v Toplicah pri Zagorju, 10 K; dr. Tomaž Romih, ravnatelj meščanske šole v Krškem, 10 K; čisti donesek koncerta v korist oslepelim vojakom na Polzeli v Savinski dolini pod vodstvom tovariša Antona Nereta, nad-učitelja v Zg. Ponikvi, 800 K; nadučitelje-\a soproga Fran Luznarjeva na Prim-skovein pri Kranju, 10 K; zbirka šolske mladine na Videli v mesecu aprilu, 30 K; Mara Valenčak, 2.60 K, Amalija Orehek, 2-60 K in Fani Novak, 2.60 K, vse tri učiteljice pri Sv. Juriju v Slov. goricah; zbirka zasebnega učnega zavoda J. Chri-stofa v Ljubljani, 36.28 K ; skupaj 1152.97 K. Danes izkazanih . . . 1.152.97 « V zadnji številki izkazanih 270.820.78 K DENARNI USPEH SLOVENSKEGA UČITELJSTVA V DOBI VOJNE DO DANES. Glasom izkazov v »Učit. Tovarišu«: Za »Rdeči križ« itd. . . K 271.973.75 III. vojno posojilo . . « 278.848.69 IV. vojno posojilo . . « 2,761.038.— V. vojno posojilo . . « 10,191.707.— Srednje šole . . . . « 48.092.22 Končna vsota ... K 13,551.659.66 r milili m Skupaj . 271.973.75 K V. VOJNO POSOJILO. Pri nabirališčih na slovenskih ljudskih šolah na Štajerskem se je podpisalo V. vojnega posojila: šolski okraj Brežice, 117.700 K; šolski okraj Celje okolica, 49.950 K; šolski okraj Cmurek, 31.200 K; šolski okraj Gornjigrad, 10.600 K; šolski okraj Gornja Radgona poleg v 7. št. »Učit. Tov.« izkazanih 41.500 K še 7.300 K; šolski okraj Konjice, 72.600 K; šolski okraj Kozje, 89.900 K; šolski okraj Laško, 169.400 K; šolski okraj Maribor okolica, 1,289.650 K; šolski okraj Ormož poleg v 7. št. »Učit. lov.« izkazanih 74.000 K še 17.300 K; razen tega je bila v 7. štev. »Učit. Tov.« po neljubi pomoti izpuščena vsota 900 K, ki se je podpisala po posredovanju učiteljstva in šolskega vodstva v Runeču; šolski okraj Sevnica, 18.800 K; šolski okraj Slov. Bistrica, 339.500 K: šolski okraj Št. Lenart, 394.250 K; šolski Dne 1. maja letos je cesar prisostoval | in z velikim zanimanjem gledal otroške | igre, vojaške in telovadne vaje na igriščih | odločenih za dunajsko šolsko mladino, j Vse, kar je videl in čul ob tej priliki je j Nj. Veličanstvu toliko ugajalo, da je izdal drugi dan na naučnega ministra dr. barona Hussareka sledeče lastnoročno pismo: Ljubi dr. baron Hussarek! V božji svobodni naravi sem videl včeraj 2400 deklic, mladeničev in dečkov, otrok mojega glavnega in prestol-nega dunajskega mesta, pri otroških igrah, vojaških in telovadnih vajah. Slišal sem iz mladih grl izborno vežbano petje. Z zadovoljstvom opažam, kako sedaj tudi šola spoznava potrebo, posvečati živo pozornost telesnemu razvoju mladine. Zahvaljujem se Vam, ljubi baron Hussarek, in vsem onim, ki umno pospešujejo to jako važno panogo mladinske o-skrbe, zahvaljujem se zlasti preizkušenim učnim močem, ki vodijo, čeprav je njihovo učno delovanje ob sedanjih razmerah bistveno otežkočeno, njim zaupane učence pod milo nebo, skrbijo za telesno vežbanje, vzbujajo ljubezen do narave in poostrujejo čustva naraščaja. Pričakujem da se bo nadaljevalo z vnemo in smotre-no na pričeti poti. Vsakdo, kdor sodeluje, si pridobi najlepšo zaslugo, ker popleme-nituje najdragocenejši zaklad države, našo ljubo mladino. — Baden, 1. maja 1917. Karel 1. r. Hussarek 1. r. Lepe besede je izpregovoril naš cesar v tem lastnoročnem pismu. Povdarjal je, kako dragocen zaklad izročajo starši šoli, da ga izobrazuje in vzgaja. Izrekel je popolno priznanje učiteljstvu, ki vestno vrši tudi sedaj v teh težkih razmerah svojo nalogo in se trudi, da nadomešča šaš dva igralca. — To so bile sijajne koncertne točke. Pevski zbor pod Neratovim vodstvom so tvorili izvečine domači in okoliški tovariši in tovarišice; da se uči-teljstvo ob takih prilikah izkaže, je znano. V celotnem trdimo o koncertu, da bi se proizvajal lahko tudi kje drugje kot na Polzeli, in povsod bi rekli, da »so imeli res umetniški užitek«. — Kar je povedati o koncertu in o vsej prireditvi ostalega, pove že poročilo samo, edinole Nerata v maski lumpacija-vagabunda in njegov šaljivi kuplet o aprovizaciji bi omenili: kuplet in prednašanje je vredno svoje aktualnosti. S tem smo povedali vse. Pravzaprav naš namen itak ni bil »pisati oceno« koncertu in prireditvi, pisal sem le, da povem nekaj drugega. V današnjh dneh se pritiska od vseh strani na šolo, da se v njej in po njej pobira za ..., za ... itd. Radevolje opravlja učiteljstvo ta posel in številke, ki jih pri-občuje »Učit. Tov.« že skoro tri leta, kažejo, s kakšnim uspehom. Ali vse to do-brotvorno vojno delo je nekako službeno dolžnostno, že nekako uradno, ker se vrši po naročilu oblasti. Njegova idealna stran sicer zato ni manjša in zgodovina o sedanji vojni bo morala zapisati učiteljstvo med. najpožrtvovalnejše delavce. Prireditev na Polzeli pa kaže še več: samovoljno, iz golega idealizma se žrtvuje učiteljstvo, daruje svoj skopo odmerjeni prosti čas, si nareja v sedanjih razmerah občutne stroške in prireja koncerte v korist siromakom, ki jih je udarila vojna. Zaradi tega lepega idealizma sem zapisal poročilo o polzelski prireditvi, ki ni edina iz učiteljskih vrst; zaradi poglavja, ki spada pod znani naslov »Das Lied vom jravem Mann«. F. Palna',.. Ženi 1 diiiii. Dne šestnajstega v cvetočem maju cerkev križanska zvezala naju v zakon pred petino je stoletja. Deževalo je, brez godbe, petja svatovščina je potekla nama; z njo je tam pri teti tvoja mama v bližnji ulici prijetno naju pogostila. Noč je prišla, mesto v temo zagrnila in skrivnostno venkaj je vabila ... Vstala sva in se od družbe zbrane poslovila, potlej iz Ljubljane vlak odnesel naju v novo bivališče na Gorenjsko je, kjer skupno si ognjišče sva priredila za dni bodoče. Popisati tu mi ni mogoče let, ki skupaj sva jih preživela. Dobro sva se vedno razumela, sloga in ljubezen naju sta vodili in ljudem hudobnim še zavist budili. — Bog družino nama dal številno, z njo pa tudi je tako obilno natna vsakoršnih težav naložil ter naposled še z vojsko pomnožil, da kdo drugi bi jim morda že podlegel in v obupu po rešilnih sredstvih segel! Utrdila so se nama pleča, toda vojna njih bremena veča, tebi tam v domovju pri družini, meni pri vojakih tu v daljini. Srce sluti mi in bridko čuti, kako zdaj življenja boj te kruti stiska, muči z vedno hujš,o silo, ko otroci vzdihajo ti milo, tožni vstajajo od pičle sklede, stezajo po kruhu roke blede ... Jaz pa moram tu med tujci samovati, nič ne morem tebi, draga, pomagati, oh, to me tako boli in peče! K Bogu molim, naj te On podpira, čuva tebe, deca vsakoršne nesreče in nas skoraj združi v blagru mira! Čas polagoma mi dalje teče ... Grom topov utihne za gorami, in nebo spet zjasni se nad nami: takrat tvoje sveto materinsko delo naj plačilo bi zasluženo prejelo! S temi najsrčnejšimi željami ti čestitam žalostno — veselo | in ti kličem iz srca globine: Bog ohrani v krogu te družine! Gradec, meseca maja 1917. Fr. Roječ. Takoj v začetku, ko je zadonel naš ! mladinski list Zvonček tja čez slovenske : pokrajine, je stopil gosp. Fran Roječ j v vrsto njegovih sotrudnikov in mu je še i danes eden najinarljivejših sodelavcev. ; Veliko je število lepih pesmic, zanimivih povesti in za otroški oder primernih i igric, ki jih je napisal gosp. Roječ za | Zvonček. Mnogo slik, rebusov, ugank v I podobah za vse letnike Zvončka je narisal, ki razveseljujejo in bistrijo naši : mladini um. Tudi sedaj, ko nosi vojaško : suknjo, odkar je izbruhnila svetovna vojna, ne pozabi na Zvonček. Iz Bosne, Sr-j bije, Gradca in od drugod mu pošilja za-| nimivo gradivo. Sploh se gosp. Roječ ja-| ko zanima za učiteljsko gibanje in ve ce-! niti njegovo delo v šoli in izven nje. Dne i 16. t. m. je praznoval gosp. Roječ 20 let-\ nico svoje poroke, on v rezervni vojaški bolnici v Gradcu, gospa njegova z družino pa v Ljubljani. Ob tej priliki se spominja v lepi pesmici svoje dobre ženke in skrbne matere svojih otrok in ji čestita žalostno-veselo. Marljivemu sotrudniku našega mladinskega lista Zvonček čestitamo tudi mi! (Ured.) pri domači vzgoji očetovsko avtoriteto, ki se tako zelo pogreša v družinah. Posebno je priporočal presvitli cesar, telesno vzgojo. Ni dosti, da vzgoja blaži srce, pouk bistri um in podaja potrebnih znanosti za življenje, šola naj skrbi tudi za telesno vzgojo, ki ne sme zaostajati za duševno. Šola naj pripomore, da vzgojimo telesno krepko in čvrsto mladino, ki bo v ponos staršem, v ponos in oporo državi. Priporočal je učiteljstvu, da naj z vso vnemo nadaljuje pričeto delo, vodi mladino ven v večno lepo naravo in jo tu navdušuje za prirodne krasote. Z veliko radostjo in s popolnim zadoščenjem za vsa zapostavljanja je sprejelo avstrijsko učiteljstvo te lepe in umestne cesarjeve besede, ki ga gotovo vzpodbude k še vstrajnejšemu in uspešnejšemu delu na tem polju. Vzamejo naj pa te z Najvišjega mesta izgovorjene besede k srcu tudi oni, ki omalovažujejo učiteljevo delo in ne cenijo dovolj visoko njegovih zaslug za občo korist in blaginjo. ter in cesarica v Galiji. Prve dni t. m. se je odpeljal cesar z majhnim spremstvom v Galicijo, da o-bišče vso vzhodno fronto od severa do juga. Prisrčno so sprejeli Nj. Veličanstvo na kolodvoru v Krakovem, navdušeno pozdravljali v Lvovu, Chodorovu in po drugih galiških mestih in vaseh. Cesar se je prijazno pogovarjal povsod z generali, častniki, meščani in preprostim ljudstvom. V razrušenih krajih je tolažil bedno ljudstvo in obetal, da bo storila vlada vse, da popravi škodo in sezida razrušene domove. Nato je obiskal cesar tretjo armado na vzhodni bojni črti. Bil je ob bojni črti Stvij, Dolina, Stanislav, Kalus in šel v najsprednejše strelske jarke, kjer se je prijazno pogovarjal s prostaki in sam pripenjal odlikovanja. Potem se je vrnil cesar v Krakov, kamor je bila dospela cesarica Žita v spremstvu princa Mohenlohe in ministrskega predsednika Clam Martinica. Vse mesto je bilo bogato okrašeno. Na kolodvoru je bil slavnosten sprejem. Še isti dan je sprejel cesar deputacijo Poljskega kluba pod vodstvom načelnika viteza Bi-linskega, ki je imel nagovor na cesar-, v katerem je opozarjal na dva važna čina pokojnega cesarja Franca Jožefa L, manifest o ustanovitvi Poljskega kraljestva in o samostojnosti Galicije. Ves Poljski narod bo hvaležen cesarju, če se izvedeta ta načrta. Cesar je odgovoril, da hoče vse storiti, da se izvedejo načrti njegovega pokojnega strica ter hoče gledati na to, da bodeta oba naroda v Galiciji živela v zadovoljnosti, edinosti in lepi slogi. Iz Krakovega sta se vrnila cesar in cesarica zopet na Dunaj. Spopolnimo učitelo iitazio. Skušnje, ki jih zajemamo iz sedanjega silnega borjenja narodov, nas silijo in vedejo na preosnovo in zboljšanje razmer na vseh popriščih našega socialnega življenja. Posebno pri nas vidimo, kako trhle, neprimerne, nesmotrene so bile takoj v temelju nekatere naše naprave in uredbe, ki nas silijo sedaj v hitro odpo-moč in čakajo krepke roke, da poseže vmes ter zboljša in obnovi in prenovi, kar je preosnove in preuredbe potrebno. Ni nam pa šele vojna pokazala, kako zelo so pri nas preosnove potrebne nekatere uredbe, poznali smo to potrebo že prej in v nekaterih zadevah že mnogo storili, da bi se zboljšale razmere. Toda zaman! Zadeva se ni zganila z mesta, četudi so neumorno delali in se trudili prizadeti krogi v nje uresničenje. Taka zahteva je spopolnitev učiteljske izobrazbe. V učiteljskih listih, na zborovanjih, v peticijah smo povdarjali, da ni zadostna izobrazba, ki se nudi sedaj učiteljskemu naraščaju in nikakor ne odgovarja zahtevam časa. Večkrat so se zgla-sile učiteljske deputacije pri naučnem ministru, da pojasnijo in raztolmačijo na tem merodajnem mestu to pereče vprašanje, toda vse ni nič pomgalo, vse je ostalo pri starem. Stvar ne le, da ne napreduje, nazaduje celo, ker se učiteljišča razširjajo navzdol s pripravljalnimi tečaji in ne navzgor na širši podlagi. Ne zahteva pa samo učiteljstvo zvišanja učiteljske izobrazbe, tudi učiteljiščni profesorji in učitelji so se že večkrat posvetovali o tem in stavili na mrodajnih mestih konkretne predloge in podali primerne nasvete, kako naj se preosnujejo učiteljišča, da bodo zadostovala potrebam časa in dosegla svoj namen. Tudi naučno ministrstvo je bilo mnenja, da je treba dati uči- I te lj išče m širšo in trdnejšo podlago in sto-| rilo v ta namen že nekatere korake. V-prašalo je deželne šolske svete za njih mnenje, sklicalo je anketo v to svrho in culi smo že pred leti, da so zgotovljeni normalni učni načrti in druge spremembe. In vendar smo še danes na istem mestu, kakor smo bili pred leti in tudi ni upanja, da bi se spravila zadeva v bližnji bodočnosti v pravi tir. Kaj je vzrok temu? Naučno ministrstvo čaka boljših časov, onih časov namreč, da bi naš državni zbor vzel zadevo v pretres, v posvetovanje in sklepanje. Po pravici trdi učna uprava, da so, učiteljišča državni zavodi in da se smejo samo zakonodajnim potom spremeniti in preosnovati. S tem pa je stvar odgodena za nedogleden čao, ker je državni zbor že zboroval in zboroval, se posvetoval in sklepal, a nič sklenil in le kopičil zmešnjavo nad zmešnjavo. 2e pred desetimi leti je cesar Franc Jožef I. naročil v prestolnem govoru državnemu zboru, naj vzame v pretres preosnovo učiteljišč, naučna uprava je storila potrebne predpriprave, državni zbor je zboroval in se posvetoval o vseh mogočih nujnih pa tudi nenujnih stvarih, a o pre-osnovi učiteljišč ni storil in sklenil ničesar. Saj za tako delo niti sposoben ni bil in bojimo se, da tudi v prihodnje ne bo spolnil upanja, ki ga stavi učiteljstvo vanj. Državni zbor, ki je sklican k zasedanju dne 30. t. m. se bo pečal v prvi vrsti z razmerami in reševal naloge, ki jih je provzročila in mu jih nalaga vojna. Res je, da so vse te stvari neodložljive, neodložljivo je pa tudi vse, kar ima biti v blaginjo ljudstva, zato se mora preosnovati in prenoviti vse in to brez odloga, kar povzdiguje in pospešuje ljudsko izobrazbo. Državni zbor, če hoče biti v resnici pravi zastopnik ljudstva, zagovornik in pospeševalec demokratičnih idej,-mora poslušati take glasove in jih uvaže-vati. Ako bi pa ne mogel ali ne hotel v tem pogledu storiti svoje dolžnosti, ali naj vlada mirno gleda, da se ne rešujejo tako važna vprašanja? Ali naj ne uveljavi, kar se brez zakonodajnega zastopstva uzakoniti sme? Učiteljišča se res ne smejo brez državnega zbora razširiti čez 4 leta, to pa ne ovira, da bi se študij ne poglobil in zavod postavil na širšo in teme-Ijitejšo podlago. Državni šolski zakon zahteva za vsprejem v I. letnik izpolnjeno 15. leto in strog sprejemni izpit iz predmetov, ki so obvezni na meščanski šoli. Naši dve meščanski šoli sta obe že štirirazredni. Četrti razred meščanske šole naj zbere najsposobnejše in najbolj ukaželjne dečke, ki hrepene po višji izobrazbi in učni smoter naj bo isti, ki ga ima četrti razred srednjih šol razen starih klasičnih jezikov. Učna uprava naj izda le normalni učni načrt za četrti razred meščanske šole, ki ga že zdavnaj pričakujemo. To bi bil pravi pripravljalni tečaj za naše sedanje učiteljišče in strogi izpit, ki ga predpisuje zakon, naj zahteva temeljito obvladanje vse učne snovi razven tujih jezikov, ki jo podajajo štirji nižji razredi srednjih šol. Na taki podlagi bi učiteljišče lahko delovali dalje in spopolnilo ono vrzel, ki je tu nastala in zadostila onim zahtevam prizadetih krogov, ki streme učiteljiščni-kom podati izobrazbo popolne srednje šole, ki v dosego svojega učnega smotra po dovršeni spodnji sredni šoli tudi nima več nego 4 leta na razpolago. Vsa ta pre-uredba se lahko doseže z normalnim učnim načrtom, ki ne spada v področje državnega zbora, temveč v področje učne uprave. Vsi v državnem šolskem zakonu našteti učni predmeti naj se poučujejo na učiteljišču v oni izmeri kakor v višjih razredih srednjih šol poleg drugega deželnega jezika; v onih urah, ki so na gimnazijah oz. realkah določeni starim klasičnim ali novim jezikom, naj se poučuje na učiteljiščih pedagogika s pomožnimi vedami, sociologija, etika, logika in duše-slovje. Absolventom tako preosnovanih učiteljišč bi se morala odpreti vrata na vseučilišče kakor absolventom srednjih šol. Strah pred tem korakom za enotnost šole ni na mestu, posebno sedaj ne, ker je učiteljstvo pokazalo v sedanji vojski, da je povsod In vselej na svojem mestu. Iz-nebiti se mora širša javnost onega napačnega mnenja in krivega nazora, ki je vzrok sedanje nepopolne učiteljske izobrazbe, iznebiti mnenja in nazora nevednih nasprotnikov šole in učiteljske izobrazbe. ki presojajo učiteljsko izobrazbo z vidika ljudskošolskega pouka. Priznana resnica je, da je oni najsposobnejši za elementarni pouk, ki se najbolj uglobi v kako snov. . Vlada naj ne čaka, da pride državni zbor do smotrenega dela in v- j zame v pretres preosnovo učiteljišč. Če bodemo čakali to, nas bodo prehitele v tem oziru vse države. Zadeva je jako ! nujna, zato naj se izvrši vse, kar je učni upravi brez državnega zbora naredbe-nim potom izvesti mogoče. Učna uprava paj se hitro prime dela. Ta lahko ukrene, ne da bi se ji predbacivalo nezakonito ¡dejanje, ne da bi se pregrešila zoper ustavna in demokratična načela. Če pre-osnovi učiteljišča v tem smislu, bo to v blaginjo in korist ljudstvu in mi in naši potomci ji bodo hvaležni. Pa še nekaj je, kar bi morala izvesti paša učna uprava. Državni šolski zakon veleva, da učiteljišča vzdržuje država da so državni zavodi. V koliko je država dala že učiteljsko izobrazbo iz rok, lahko povzamemo iz tega, da je v Avstriji 134 pčiteljišč in od teh samo 67 državnih in fia imajo zasebni zavodi več absolventov na leto nego državni. Da to ni v korist našim narodnostnim stremljenjem in pe učiteljski izobrazbi, so nam dokaz raz-fnere v tem pogledu po naši slovenski domovini. Tu je odprto široko polje plodonos-pemu delu. Storimo vse in ne opustimo ničesar, kar pospešuje ljudsko izobrazbo. Podlaga temu je pa temeljita izobrazba učiteljstva. Kaj pomeni učiteljstvo v so-pialnem življenju, to je pokazal sedanji cas. — D. 1 " Oživil v naši centralni organi zacijl M za mladinsko slovstvo in ocenjevanje mladinskih spisov. Pravila Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva polagajo posebno važnost na društveno delovanje v odsekih. V § 10. oddelek B je natanko določeno poslovanje Zavezenih odsekov in načrt za poslovni red člen I. predpisuje, da je stalno voliti štir^odske, namreč: gospodarski, stanovsko-politični, peda-goško-didaktični in časnikarski. Vsem tem odsekom je določen delokrog in začrtan krog, v katerem naj se giblje njih delovanje. Poslovni načrt pušča Zavezini delegaciji svobodno pot, da se po potrebi osnujejo še drugi odseki. Prav posebno važen se nam zdi odsek za mladinsko slovstvo in ocenjevanje mladinskih spisov, ki je marljivo deloval že v prejšnjih letih v okrilju Zaveze. Nič napačno bi ne bilo, ako bi ga prva delegacija, ko bo zborovala, uvrstila med stalne odseke. Zaveza skrbi ves čas svojega obstanka za dobre, slovenski mladini primerne mladinske spise: ustanovila je mladinski list »Zvonček«, »Mladinsko knjižnico« in »Jan Legovo knjižnico<4 ter zasnovalo »Knjižnico za mladino«. Na mnogih glavnih skupščinah je bil razgovor o mladinskem slovstvu: tovariš Janko Leban je poročal o temi: »Kako in kaj naj čita mladina?« Tovariš Gangl je govoril o predmetu: »Naše mladinsko slovstvo«. Odsek za ocenjevanje mladinskih spisov je prav marljivo deloval nekaj let, žal da je zadnja leta pred izbruhom vojne počival. Ta važen odsek moramo zopet poklicati k življenju in vzbuditi njegovo delovanje, ker ne smemo zanemarjati tako važnega vzgojnega sredstva kot je čitanje. Odsek za mladinsko slovstvo in ocenjevanje mladinskih spisov bi imel mnogo nujnega in važnega, pa tudi hvaležnega posla. Nihče ne more trditi, da so vsi spisi v našem mladinskem slovstvu dobri in priporočila vredni. Res je, mnogo lepih slovstvenih umotvorov za našo mladino imamo, ki se odlikujejo po vrlini in krasoti, bodi si vsebinsko, bodi si oblikovno. Vsakemu otroku z veseljem damo v roke tako delce, ker vemo, da blaži srce, krepi voljo, utrjuje značaj in ga prijetno zabava. Mnogo je pa še vedno nakupičenih v šolarskih knjižnicah mladinskih spisov, ki ne zaslužijo tega imena: niti trohice ne vsebujejo kake vzgojne tendence, dvomljive vrednosti so, kar se tiče nravnosti in drugih lepih kreposti; jezik v njih pa je trd, kakor bi se trli orehi. Čimprej tem bolje, da se izloči ta šušmarija iz knjižnic. Tu naj bi zastavil odsek prvo svoje delo. Kako široko polje plodonosnega delovanja se mu odpre tu! Knjižico za knjižico bo treba vzeti v roko, presoditi jo na vse strani, ločiti zdravo zrno od plev in tako obvarovati mladino pred manjvrednim in pohujšljivim in zapeljivim, voditi pa ¡o k čistemu vrelcu vsega dobrega in lepega. Tako delo bo v korist ljudstvu in domovini in jako potrebno posebno po teh težkih in vse razdirajočih časih, ko je vzgoja mladine zaradi zunanjih uplivov tako zelo otežkočena. Naša mladina je naš up na boljšo bodočnost, a to bodočnost ogrožajo mnoge nevarnosti. Izbira primernih in najboljših knjig za šolarske knjižnice je prav težavna Posebno mladi učitelji - šolski voditelji so večkrat v veliki zadregi, s kakšnimi in s katerimi mladinskimi spisi naj bi spo-polnili šolarsko knjižnico, ker se boje, da bi za težko pridobljene prispevke za knjižnico ne kupili knjig, ki bi jih z mirno vestjo ne mogel dati otroku v roko. Vsemu temu naj pomore odsek. V drugi vrsti bo važna njegova naloga, da sestavi seznam vseh spisov, ki jih je oce-nil in spoznal primerne za mladino. Ocenjeval bi pa ne samo novih knjig, ki se v zadnjih časih prav hitro množe, seči bo treba tudi po starejših in izreči sodbo, ali svebujejo one vrline, na katere naj bi se bodoči odsek oziral in opiral pri ocenjevanju in sprejemu v seznam. Vse to delo f)o veliko in težavno. Zato bo moral od-pek pritegniti k sodelovanju pododseke, ki naj jih sestavijo okrajna učiteljska dru-ptva in jim izroče delo v domačem pkraju. Le na ta način pridemo do vzor-pih šolarskih knjižic, ko bodo učiteljstvu y ponos, mladini v korist. D. Plemenito dejanje stanovskega brata. Dne 4. majnika t. 1. je bila obletnica junaške smrti Gomilskega rojaka in blagega stanovskega brata Franca Čaterja. Kot rezervni kadet, odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno, je padel v boju za domovino proti zahrbtnemu Lahu. Nedavno se je dostavil pokojnikovi tugujoči mami njegov kovčeg z raznovrstno drobnarijo. V njem so našli blagopokojnikovo oporoko, ki jo je napisal v strelnem jarku v žepno beležnico. V tem sporočuje ined drugim tudi tukajšnji šoli znesek po 300 K, in sicer izrecno za pomnožitev »Šolarske knjižnice« in »Zbirke učnih pripomočkov«. Nadalje odreduje, da pripade iz njegove zasebne knjižnice tukajšnji »Učiteljski knjižnici« krasno vezana, najbolj obširna prirodoslovna knjiga »Brehms Tierleben«. Tja naj se uvrste tudi vse druge njegove knjige vzgojeslovne ali znanstvene vsebine, ki jih bo gotovo nad 100. — Te velikodušne določbe v oporoki izražajo bolje nego najlepše besede pokojnikovo plemenito mišljenje in njegovo idealno ljubezen do učiteljskega poklica in do naše ukaželjne mladine. To dokazuje nadalje dejstvo, da je tudi domačemu ^Bralnemu društvu« naklonil 200 K za spopolnitev njegove knjižnice v povzdigo ljudske izobrazbe. Zato smo pa tudi soglasno sklenili v seji krajnega šolskega sveta, da na dostojeu način počastimo bla-gopojnikov spomin. Napravili mu bodemo »Spominsko ploščo« v šolskem poslopju. To je tem bolj umestno, ker je nepozabni nazadnje poučeval na tukajšnji šoli in so ga od tu pozvali v vojaško službovanje. Na spominski plošči bo poleg običajnih podatkov tudi pokojnikova fotografija. Odkrila se bo najbolje o priliki, ko se bodo po končani svetovni vojni prepeljali ?em jski ostanki blagega učitelja — mladeniča na domače pokopališče. — Zadnja volja sinka — edinca je bila žalujočej mami tako sveta, da je takoj — še pred zapuščinsko obravnavo — izplačala, oziroma izvršila ta volila, kar bodi kot nek^j posebnega omenjeno njej v čast in drugim v spodbudo. Naša Miinost v lastni i -naš poglavitni greh. • Zadnjič omenjenega članka ne morem pisati, čeprav bi ga priobčili. Pregled naročnikov »Popotnika« sem sicer sestavil (.kolikor se tiče šol in učiteljstva), kakršen je, in da bi ga dajali na svetlo. V prilogi Vam ga pošiljam; tovariši bi dejali, da jih dajem na pranger in bi se jezili, in o stanovski zavednosti pridigati, kjer je ni niti toliko, da bi se naročalo in plačevalo stanovski znanstveni svoj list, je brezuspešno, pa če bi govoril s še tako lepimi besedami. Saj niso naročniki »Popotnika«. Tovariši, ki jih vendar moramo šteti med najzavednejše! In na Kranjskem so naročene nanj šole, kjer so voditelji »slomškarji«, »zavezarji« ne potrebujejo lista. Na splošno pa to nizko število šol -naročnikov! Pri nas imamo določeno letno kvoto za šolarske knjižnice in vendar niso šole naročene niti na slovenski edini ped.-znanst. list — na to dejstvo sem opozoril našo štaj. »Zvezo«, ki sem ji dal pregled štaj. naročn. v svrho agitacije. Ne vem, ali je tako tudi drugod, a nekje se že mora jemati denar za učila ¡n knjižnice; zakaj se potem šole ne na-roče, zakaj ne okrajna učiteljska knjižnica? Kje naj išče mlajši učitelj, od katerega pač ne moremo zahtevati, da si drži list še preden je rojen, prejšnje letnike »popotnika«, če jih nimajo knjižnice slovenskega učiteijstva? Vse to bi bila vprašanja, ki bi se jih moral dotakniti; povedati bi moral, kako je to, da že samo ljubljansko učiteljstvo ne zviša števila kranjskih učiteljskih naročnikov; izreči bi moral sodbo, da niso naročeni na list predsedniki naprednih učiteljskih društev, in vprašati, odkod naj ima dober zgled ostalo učiteljstvo; poVedati, da je iz velikega števila c. kr. učiteijstva v Trstu (ki je gotovo napr.-slov.) eden edini naročnik itd. Vsega tega pa ne smem praviti, kakor sem rekel, zaradi prangerja in jeze po njem, in vem, da bi Vi tudi ne priobčili. Poglavje pa je tako žalostno, da bi človek obupal. Vsekakor pa bo potrebna agitacija in v tej, prosim, če bi mi hotelo iti si. uredništvo na roko ter dati — po katerikoli poti — priložene sezname deželnim centralnim organizacijam (štaj. sem že poslal sam) in te naj potem ukrenejo potrebno. Vpogled v to statistiko pa mi je vzelo veselje, da bi zdaj pisal kak članek — znabiti za prihodnjič o delu učiteljskih društev kaj. Seznam naročnikov in nenaročnikov in sestavljena statistika pa sta tali zanimiva in — žalostna obenem, da ga moramo priobčiti. Morebiti le vzdramimo koga, da se začne tudi v vojnem hrušču zanimati za pedagoške novosti in za v-prašanja, ki se razmotrivajo na tem polju tudi v Popotniku. Javne slovenske ljudske in meščanske šole na Kranjskem. (Ekskur. in šole za silo niso vštete. T. št. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Šolski okraj Črnomelj .... Kamnik .... Kočevje .... Kranj..... Krško..... Litija..... Ljubljana (mesto) . „ (okolica) Logatec .... Novomesto . . . Postojna .... Radovljica . . . okr.u.knj. šole učit. skup. šole učit. skup. Naročniki N e n a r o č n i k i Naročnikov je..... Moralo hi jih hiti -j- . . Skupaj hi jih moralo bili o 6 5 12 9 + 1 9 14 11 20 12 2 2 3 6 4 3 3 + 2 1 1 1 2 9 20 22 11 13 4- 3 10 16 13 22 13 || 23 31 18 32 15 18 1 + Û 35 15 28 31 16 47 72 52 90 99 Gl 58 135 88 87 104 69 Opomba 70 103 70 « 122 j 114 79 59 + 6 170 103 115 135 z malimi štv. zasebni zavodi. ! i 128 30 169 269 962 1231 11 128 30 169 2 269 j 962 , 1233 1 TI Ü97 992 ne- slovenske ljudske šole na Štajerskem. N a r o č n i k i N e n a r o č n i k i T. št. Opomba okr.u.knj. šole učit. skup. šole učit. skup 1 Brežice......... 4 13 17 8 38 46 2 Celje (okolica)....... — ■ 15 13 28 11 77 88 . 3 Gornjigrad........ 1 9 13 23 3 20 23 4 Gornja Radgona...... 1 1 5 7 5 24 29 5 Konjice......... 5 4 9 14 48 62 6 Kozje.......... _ 4 12 16 10 28 38 7 Laško .......... — 11 8 19 11 62 73 8 St. Lenart........ — 1 8 9 6 25 31 9 Ljutomer......... — 11 11 9 23 32 10 Marenberg........ - 1 ' 5 6 10 18 28 11 Maribor......... 7 19 26 27 90 117 12 Ormož.......... — 2 12 14 9 32 41 13 - 2 12 14 24 98 122 14 Rogatec......... 1 1 6 8 5 15 20 15 Sevnica......... 1 5 2 8 2 22 24 16 Slov. Bistrica....... — 3 6 9 9 39 48 17 Slov. Gradec — 3 7 10 7 15 22 18 Šmarje......... — 5 8 13 9 37 46 19 Šoštanj . . ,...... — 6 10 16 6 20 26 20 Vransko......... — 6 4 10 2 26 28 1 21 Izven slov. šolskih okrajev . . - — 1 1 — — 4 91 179 274 187 757 944 Naročnikov je....... 4 91 179 274 Moralo bi jih biti -j- . . . . 16 187 757 960 Skupaj bi jih moralo biti . . 20 278 | 936 1234 Javne slovenske ljudske šole na Primorskem. T. št. Šolski okraj N a r o č 7i i k i N e n a r o č n i k i Opomba okr. ti.knj šole učit. skup. šole učit. skup. 1 2 3 4 5 6 7 8 Gorica (mesto)....... Goriški, gradišč , tržiški . . . Sežana ......... Tolmin ......... Koper.......... Volosko ......... Trst in okolica...... O. M. šole v Trstu..... 1 1 2 3 3 1 4 6 2 1 4 6 1 ■1 8 2 3 7 9 2 2 + i 95 + i 44 65 28 12 8 3 5 +18 156 + 2 75 86 57 21 66 34 7 +25 251 + 3 119 151 85 33 74 37 •f 7 so šole zu v. „Šol. dom". -f 1 C. M. v Krmina. 1 10 24 35 265 520 785 Naročnikov je....... Moralo bi jih biti -f- . . . . 1 7 10 265 24 520 35 792 Skupaj bi jih moralo biti . . 8 275 544 827 Pregled naročnikov na Kranjskem, Štajerskem in Primorskem. T. št. Dežele Naročniki N e n a r o č n i k i lokr.ii.knj.1' šole učit. skup. okr.u.knj. šole učit. skup. 1 2 3 Kranjsko......... Štajersko......... Primorsko........ 11 4 1 128 91 10 30 179 24 169 274 35 2 16 7 269 187 265 962 757 520 1233 960 792 16 229 233 478 25 721 2239 2985 Okrajnih učiteljskih knjižnic, sol in učiteljev je naročenih Naročnikov bi moralo biti -j-.......... 478 2985 Moralo bi jih biti................... 3463 m m lomi mm. Bili so časi, ko je v našem narodu vladala nekakšna pravcata izseljevalna strast. Tupatam se je vrnil v staro domovino kak »Amerikanec«, ki je po daljšem ali krajšem trudapolnem delu na oni strani »velike luže« prinesel domov manjšo ali večjo vsoto, ki jo je potem s svojimi Prejšnjimi prijatelji razmetaval po vaških krčmah, govoreč o bogatem in lahkem zaslužku v ameriških delavnicah, rudni- kih itd., ter tako vabil nerazsodno ljudstvo, da bi zapustilo svojo rodno grudo ter šlo s trebuhom za kruhom preko morja. In res! Bilo je po naših krajih slabih letin, v vinorodnih pokrajinah so trtna uš in razne trsne bolezni skoraj popolnoma uničile toliko in toliko gospodarstev, beda je prihajala v kraje, kjer je ljudstvo živelo prej mirno in zadovoljno: žvenketarije z amerikanskimi, baje tako lahko zasluženimi dolarji je mogočno v-plivalo na obubožano prebivalstvo. Marsikateri kmetic si je dejal: Kaj naj se ubi-i jam tu dan in noč, ko je ves moj trud za- man. Zemlja mi ne rodi, beda mi leze skozi vsa okna v hišo in streha nad menoj se ruši. Zakaj ne bi šel tjakaj, kjer leži denar na cesti, in se je le treba pri-pogniti, da si ga naberem polno torbo? Par let ostanem tamkaj, da si opomorem, pa pridem potem nazaj, plačam dolgove, pozidam dom, in potem bomo zopet srečno živeli na domačih tleh. Tisoči in tisoči so mislili tako in potem tudi storili tako. Izpraznile so se cele vasi, cele občine, in doma so ostali sami starci, žene in otroci. Vse, kar je bilo sposobnega za delo, za težko, naporno delo, je odšlo iz domovine v Ameriko za srečo. Tako je bilo v naših slovenskih deželah, tako je bilo v našem Primorju od Trsta do Ko-tora, sploh v vseh naših avstrijskih jugoslovanskih pokrajinah. Tedaj se je začel v vsej naši javnosti oglašati vedno glasnejši klic: Ostanite na svoji grudi, ne v Ameriko, posvečajte tisto delo, tisti trud, ki vas ubija v Ameriki, svoji domači zemlji, pa boste imeli AmSriko doma! Toda ta klic je bil večinoma brezuspešen, in niti najbridkejše izkušnje tistih, ki so se vrnili brez aineri-kanskih dolarjev, ubiti na duši in telesu, v svojo domovino, kjer jih je čakala še hujša beda, kot prej, rjiso izmodrile ljudstva. Če hočemo govoriti odkrito, moramo reči, da so bile teh za naš narod tako u-sodnih pojavov v veliki meri tudi krive naše tedanje vlade. V parlamentu so se delali velikanski gospodarski načrti, s katerimi naj bi se pridobili veliki narodi za vladno politiko, železnice, vodne ceste, ki naj bi vezale morja z morji, take stvari so se pletle tedaj vladnim politikom po glavi, a na vedno naraščajoče izseljevanje se je mislilo fe tedaj, kedar je bilo treba državne podpore ali posebnih predpravic kaki parobrodni družbi, ki je le še povspeševala izseljevanje. Šele tedaj, ko so posegle vmes vojaške oblasti, ker ni bilo več mogoče tajiti, da odhaja v tujino tisti cvet prebivalstva, ki bi bil v slučaju nevarnosti najnujnejše potreben za obrambo države — tedaj šele se je začelo posvečati nekoliko več pozornosti vprašanju izseljevanja. Naj bi bile naše vlade pred dvajsetimi, petindvajsetimi leti posvečale večjo skrb plodonosnemu obdelovanju naših domovinskih tal, naj bi bile, v slučaju potrebe, navajale izseljevanje našega poljedelskega, obrtniškega, delavskega življa v ono-najbližjo našo deželo, kjer so vsled nesposobnosti vladajočih krogov in zato še pogubnejših vplivov z raznih strani ostala zakopana milijonska in milijonska prirodna bogastva, v našo Bosno in Hercegovino: potem bi sedaj ne stali pred žalostnim dejstvom, da biva danes v nam sovražni Ameriki stotisoče našega naroda, odtrganega od svoje domovine, izpostavljenega vsem onim nedoglednim bridkostim, težavam in nevarnostim, ki jim prete vsled vstopa Amerike v krog naših sovražnikov. Ogromni, največji del naših izseljencev se ni izselil iz domovine, da bi si ustanovil v Ameriki nov dom. Takih je morda med vsemi komaj pet odstotkov. Vsi drugi so odšli iz domovine z namenom, da se vrnejo prej ali slej, da si potem z amerikanskim zaslužkom opomorejo doma. Zapustili so tu svoja posestva, svoje družine, žene, otroke, in odšli so preko morja v najlepših letih, v tistih letih, v katerih je njihove sorodnike domovina sedaj že zdavnaj poklicala pod zastave v svojo obrambo. Vsi ti izseljenci, pa naj so tudi že toliko in toliko let v Ameriki, niso izstopili iz naše državljanske zveze, si niso pridobili amerikan-skega državljanstva, so torej še vedno podaniki avstro-ogrske monarhije in jih kot take vežejo napram domovini prav iste dolžnosti, kot pa njihove vrstnike v domovini. V kakšnem položaju se torej nahajajo ti naši rojaki v Ameriki sedaj, ko že takorekoč vlada vojno stanje med Ameriko in našo državo? Podaniki sovražne države v sovražni državi! Da bi se vrnili sedaj v svojo domovino, je nemogoče, izključeno, ostati morajo tamkaj. Umljivo je v takih okoliščinah, da pametnemu človeku ne more niti oddaleč prihajati na um, da bi svetova! svojemu rojaku v sovražni državi, da naj kot tak snuje in ruje proti državi, v kateri živi; toda prav tako pa je dolžnost vsakogar, da opozarja svoje rojake v tuji državi na one dolžnosti, ki jih vežejo na njihovo domovinsko državo, ki ima slejko-prej enako pravico do njih, kot jo je imela tedaj, ko so bivali v njenih mejah. In tem nujnejša je taka posvaritev, ker je splošno znano, da si plačani sovražni agitatorji prizadevajo na vso moč, da bi v naših izseljencih z najsijajnejšimi, na najne-verjetnejših osnovah zgrajenimi in prav zato najneizvedljivejšimi obljubami omajali zaupanje v bodočnost naše države in jih pridobili za namene naših sovražnikov. — Dočim se tu v domovini njihovi očetje, bratje, sinovi v naših jugoslovanskih polkih in krdelih bore z brezprimer-no vztrajnostjo in požrtvovalnostjo za obrambo domovine, naj bi oni tam pozabili svojo dolžnost in podirali, kar njihovi svojci grade tu s svojo srčno krvjo! Mislimo, da nam ni treba poudarjati še prav posebe, da so naše oblasti kar najnatančneje poučene o vsem snovanju naših sovražnikov v Ameriki proti naši državi. In potem posledice tega rovanja za naše rojake v Ameriki, če bi bili tako nespametni, da bi se ga udeleževali? Odgovor je kratek, a zato tem bridkejši: vrnitev v domovino jim je nemogoča za vedno, ker tu jih čaka kazen veleizdajal-cev! In njihove družine v domovini? Država ima pravico, da zapleni imetje oseb, ki se na tak način pregreše proti njej, da tako pokrije škodo, ki ji je nastala po njihovem zločinu. Ali si je mogoče misliti še hujših posledic za človeka, ki je odšel v daljni tuji svet, da bi si s trudapolnim delom priboril srečo, s katero naj bi se vrnil k svojim ljubljenim svojcem? Pisemsko občevanje z Ameriko je dandanes težavno, a vendar ni popolnoma izključeno. Zato pa tudi izražamo naslednjo željo, ki jo naj bi upoštevali vsi oni, ki imajo svojce v Ameriki. Za nas, za naš narod, prav tako kot za našo državo, pride po vojni čas, ko bo treba zbrati in napeti vse moči, da čim prej zacelimo rane, ki nam jih je zadala vojna. Tedaj bomo krvavo potrebovali onih stotisočev naših mož, ki sedaj v Ameriki, v resnici dobro služeč, čakajo trenutka, da se vrnejo v svojo domovino. Želimo, da bi se nam vrnili vsi, prav vsi, ker potrebujemo vse; a da se bodo mogli vrniti, jih posvarimo sedaj, da naj se izogibajo vsega, kar bi jim moglo preprečiti vrnitev. Kdor ima svojce v Ameriki, jim piši v tem smislu. Mnogo se je res grešilo pri nas v vprašanju izseljevanja, toda vojna je očistila marsikaj, in prav gotovo tudi v tej stvari toliko, da smo prepričani, da prebivalstvu nove Avstrije po vojni ne bo treba iskati sreče v Ameriki, ker jo bo lahko našlo na svojih domačih tleh, na svoji rodni grudi. V to pomagaj Bog in prelita kri sinov naše domovine! Po »Edinosti«. Srednješolske vesti. Vestnik naučnega ministrstva objavlja statistiko avstrijskega srednjega šolstva za 1. 1917. Vseh srednjih šol v Avstriji je bilo 523, od teh jih je bilo 360 državnih, 30 deželnih, mestnih 25, ostale so vzdržavali razni fondi, verski zavodi in zasebniki. Šolska statistika posameznih dežel izkazuje: — Nižjeavstrijsko (90% Nemcev) ima" 67 srednjih šol, vse so nemške; Štajerska (68:7% Nemcev) ima 17 srednjih šol, vse so nemške razven 4 utrakvističnih gimn.. razredov v Celju; Koroška (74:8% Nemcev) ima 4 srednje šole vse nemške; Kranjska (5:6% Nemcev) 9 srednjih šol, vse so nemške (3) in utrakvistične (5) razven ene (škofovska gimnazija); Primorje (2:7% Nemcev) 16 srednjih šol, 5 je nemških, med ostalimi 10 le po ena slovenska in hrvatska; Tirolsko (60:4% Nemcev), 23 srednjih šol, med njimi 18 nemških; Češko (37:3%' Nemcev) 128 srednjih šol, med njimi 51 nemških; Moravsko (27:9% Nemcev)v 68 srednjih šol, med njimi 30 nemških; Šle-zija (44:7% Nemcev) 15 srednjih šol, 12 je nemških; Bukovina (22% Nemcev) 16 srednjih šol, med njimi 6 nemških in 8 utrakvističnih. Iz te statistike sledi, da imajo 3% nemškega prebivalstva v Primorju na razpolago 37:5% vseh srednjih šol v deželi, 10% nenemškega prebivalstva na Nižjem-Avstrijskem pa nobene, 27:9% moravskih Nemcev ima 44:1 moravskih srednjih šol, 25:1% Slovencev na Koroškem nobene, 55:3% Čehov in Poljakov na Šlezkem ima le 20% srednjih šol, 5:6% Nemcev na Kranjskem pa 33:3% srednješolskih zavodov. Iz naše organizacije. Skupne zadeve. Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju ima svoj redni občni zbor na binkoštni torek, dne 29. maja 1917 ob 10: uri dopoldne v zadružni pisarni v Celju-Breg št. 26 s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva o poslovanju zadruge v letu 1916. 2. Poročilo nadzorstva. 3. tOdobrenje letnega računa in razdelitev čistega dobička. 4. Izprememba pravil. 5. Volitve v načel-stvo in nadzorstvo. 6. Slučajnosti. Načelstvo. Štajersko. Gornjegrajsko učiteljsko društvo je po dolgem odlašanju imelo svoje glavno zborovanje dne 3. majnika t. 1. v šoli v Gornjem gradu. Udeležba je bila tako nepričakovano dobra, da smo se vsi čudili, posebno z ozirom na sedanje jako neugodne razmere. Samo par šol v Savinski dolini ni bilo zastopanih, nekateri so bili uradno zadržani. Predsednik tovariš Iv. Kelc otvori zborovanje in iskreno pozdravi vse navzoče. Med drugim omenja vstrajne požrtvovalnosti za vsestranski napredek in zlato svobodo milega nam naroda slovenskega. Nato preide k či-tanju mnogih dopisov. Na izraženo so-žalje in udanostno izjavo je došla iz kabinetne pisarne cesarjeve prav laskava zahvala. Dalje prijavi zahvalo rodovine ravnatelja Supaneka za sožaljno izjavo, ki jo je podalo naše društvo ob priliki bridke izgube blagega očeta Supaneka, ki je bil vrl učitelj in zvest naš tovariš. O knjigi dr. Tumlirtza za nenemške šole ima pravico sklepati uradna c. kr. učit. konferenca. Glede predavanja o gobah se sklene, da se isto vrši dne 4. junija t. 1. v Na-zarjih. Glede »Slov. Šol. Matice« se sklene, naj učiteljstvo močno agitira in naroča knjige te velevažne šolske družbe, a udnino naj pošiljajo šol. vodje naravnost tov. Jakobu Dimniku, vodji I. mestne deske ljudske šole v Ljubljani, a obenem naj o tem obvestijo poverjenika za naš okraj tov. Kocbeka v Gornjem gradu. Nato je jako zanimivo in poučljivo predaval tovariš Joško Bizjak, učitelj v Bočni o praktični kurjereji. Izrazila se je želja, da bi svoje temeljito sestavljeno poročilo objavil v kakšnem učiteljskem listu. Namesto blagajnika tov. Janka Bur-diana, ki se nahaja v Smeredevu v Srbiji kot enoletni prostovoljec, je poročal o računskem zaključku tov. Bizjak, kar se je pritrjevalno vzelo na znanje. Slednjič bi se morala vršiti volitev novega odbora, a na občno željo društvenikov — akorav-no je predsednik temu ugovarjal — je ostal prejšnji odbor, samo mesto blagajnika je prevzela tovarišifta gospica Cirila Deleja v Novi Štifti. Na veselo, polnošte-vilno svidenje prihodnjič v Nazarjih! I. K. Kranjske vesti. —r— Odlikovanje. C. kr. okrajni šolski nadzornik za postojnski in logaški šolski okraj gosp. Ivan Thuma je dobil naslov cesarskega svetnika. Z zlatim zaslužnim križcem s krono je odlikovan c. kr. okrajni šolski nadzornik za šolski okraj Ljubljanska okolica in Kamnik profesor Fran Gabršek. Čestitamo! —r— Povišanja. Za praporščaka pri črnovojnikih sta povišana: Anton Levstik, nadučitelj pri Sv. Petru v Ljubljani in Karel Wider, učitelj na I. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. —r— Osmič j? odlikovan tekom vojne stotnik v generalnem štabu gosp. Ant. Lokar, sin našega tovariša Ivana Lo-karja, nadučitelja v p. v Ljubljani. Dobil je sedaj zaslužni križ z vojno dekoracijo od malteškega viteškega redu. Našemu tovarišu iskreno čestitamo na vrlem sinu! —r— Poročil se je gosp. dr. Fran Bončina, železniški koncipist c. kr. državne železnice z gospodično Elzo pl. Lu-kanc - Savenburg, z bivšo učiteljico v Ljubljani. Čestitamo! I m.....II.....Ill,, j i iNH|[fi||| i'LMI.il'li.'i il'l lillV li .H"*T 'T Štajerske vesti. —š— Odlikovanje. Okrajni šolski nadzornik za šolski okraj Mariborska o-kolica gosp. Ivan Dreflak je odlikovan z vojaškim križcem 3. razreda za zasluge. —š— Odlikovana sta z vojnim križcem za civilne zasluge 3. razreda tovariša Ivan Čonč, nadučitelj v Jarenini in Fran Robnik, nadučitelj v Št. Juriju ob Paki. —š— Povišanja. Poročnika v r. sta postala: Alojzij Osterc, učitelj v Sevnici in Franjo Friedl, učitelj v Cirkjovcah. Praporščaki v r. pa so postali: Alojzij Bučar, učitelj na Zidanem mostu; Lev Dob-nik, učitelj v Ponikvi ob j. ž. in Robert Košar, učitelj pri Sv. Bolfenku. — Za praporščake pri črnovojnikih so povišani: Jos. Čuček, učitelj v Žicah; Franjo Sinigoj, učitelj v Selah pri Slov. Gradcu in Ferdo Pokersnik, učitelj v Skalah. —š— Izpraznjene Ijudskošolske službe se bodo, kot se sliši z avforativne strani, vendarle razpisale. V to je pač že skrajni čas! —š-— Šolske počitnice v mesecu maju na Štajerskem. Deželni šolski svet za Štajersko je odredil, da smejo okrajni šolski sveti dovoliti na ljudskih šolah na kmetih šolske počitnice za dva tedna v mesecu maju, da se opravijo najnujnejša poljedelska dela. Da bi pa šolska mladina pri učenju ne trpela škode, je določeno, da bodo velike počitnice za dva tedna skrajšane. —š— Meseca maja prenehajo 5 poukom na kmetijskih šolah na Štajerskem za 14 dni, da bodo učenci in učitelji pomagali pri obdelovanju polja. Zamudo nadomeste v velikih počitnicah. —š— Za učiteljski vojni podporni sklad nam je nakazal tovariš From, nadučitelj pri Sv. Juriju v Slov. gor. 7 K 80 vin., ki so darovale po 2 K 60 vin. on-dotne učiteljice tovarišice: Mara Valen-čak, Amalija Orehek in Fani Novak. Ži-vile! Denar smo izročili »Zvezi slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem«. —š— Draginjske doklade za jmo-žene učiteljice. Štajerski deželni odbor je sklenil, da dobijo učiteljice, ki so se po letu 1898 z dovoljenjem deželnega šolskega sveta omožile z neučitelji in so z dovoljenjem šolske oblasti ostale v šolski službi, enkratno draginjsko doklado v izmeri 150 K, 200 K, 250 K ali 300 K, kakor je pač določeno za poročenega učitelja z učiteljico. —š— V Kapelah na Štajerskem je umrla učiteljeva vdova gospa Terezija Poljanec, mati .mariborskega profesorja dr. Leopolda Poljanca. Naše sožalje! —š— Slovenske ljudske šote na Štajerskem in V. vojno posojilo. Pri nabira-liščih na slovenskih ljudskih šolah na Štajerskem se je podpisalo V. voj. posojila K 3,778.400. — To svoto smo posneli po najnovejem ofic. seznamu ter so posamni šolski okraji prispeli k njej v kronah nastopne zneske: Brežice 117.700; Celje 0-kolica 49.950; Cmurek 31.200; Gornjigrad 10.600; Gornja Radgona 48.800; Konjice 72.600; Kozje 89.900; Laško 169.400; Ljutomer 183.850; Mahrenberg 143.200; Maribor okol. 1,289.650; Ormož 91.300; Ptuj okol. 399.000; Sevnica 18.800; Slov. Bistrica 339.500; Slov. Gradec 32.100; Št. Lenart 394.250; Šmarje 21.700; Šoštanj 64.000; Vransko 114.700. — To je sad trudoljubnega dela vrlega našega uči-teljstva! — Pripomnja ured.: Izmed tu navedenih okrajev in vsot vojnega posojila smo nekatere izkazali že v 7. štev. »Učit. Tov.« Danes smo izkazali v dotič-nem razpredelu samo tiste vsote, ki še niso bile izkazane in razlike v onih okrajih, ki so izpopolnili izkaze. —š— Umrl je, kakor se nam poroča iz Slov. Goric, dne 25. marca 1.1. tovariš Peter Pavlin, nadučitelj pri Št. Juriju, v 54 letu svoje dobe. — Pokojnik je učiteljeva! od leta 1882. ter je bil šolski vodja petrazrednice pri Št. Juriju v SI. G. od leta 1904. Naj v miru počiva! (Obširnejši nekrolog pričakujemo.) Tržaške vesti. —t— Imenovanje v šolski službi. Učiteljica v Slovenski Bistrici, gospica Renče Gottlob, pastorka našega tovariša Ivana Beleta, učitelja na I, mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, je imenovana za učiteljico na c. kr. državni ljudski in meščanski šoli v Trstu. —t— Otvoritev nemško-slovenskega otroškega vrtca pri Sv. Vidu. Ob veliki udeležbi se je vršilo včeraj blagoslovljen-je nemško-slovenskega otroškega vrtca pri Sv. Vidu. Zavod je blagoslovil škof dr. Karlin. Slavnosti so prisostvovali: namestnik baron Fries Skene, kontreadmi-ral baron Koudelka, dvor. svet. baron Glanz, dvor. svet. Scarpa, polk. Schott-kowsky, deželni šolski nadzorniki dvor. svet. Ravalico, dr. Kauer in Matejčič, okr. šol. nad. Neckertnann, kakor tudi zastopniki nemških in slovenskih šol, gospa dr. Rybareva, gospa dr. Schellanderjeva in mnogi drugi. Sedanji načelnik občinske uprave tržaške, sek. svet. dr. pl. Hirsch je otvoril slavnost s pozdravnim nagovorom v italijanskem, nemškem in slovenskem jeziku, v katerem je poudarjal pomen ustanovitve otroškega vrtca za nemško in slovensko govoreče otroke pri Sv. Vidu. Ravno tu bivajo rodbine vseli treh narodnosti in zato je z veseljem pozdraviti, da je bil ustanovljen dom tudi za otroke nemških in slovenskih rodbin, kakor za one italijanske narodnosti. Sekc. svet. pl. tlirsch je dalje naglašal, da se otvarja otroški vrtec na dan, ko praznuje naša prejasna deželna mati svoj prvi rojstni dan kot cesarica. Končno je izražal govornik željo, da naj postane novi zavod otrokom ljubko zavetišče, nakar jc zaklical trikratni »Živio!« Njenemu Veličanstvu. Navzoči so se med zvoki ljudske himne navdušeno odzvali pozivu. Nato je govoril namestnik baron Fries-Skene daljši govor v vseh treh deželnih jezikih. Izražal je uvodoma svoje veselje, da se otvarja vrtec ravno na današnji slovesni dan. Ta občekoristni zavod bo i služil predvsem delavskemu prebivalstvu Trsta, ki vzorno prenaša vse vojne nadloge in se, kakor posebno naši pridni železničarji, vedno skrbno prizadeva, da 0-jači s svojim delom notranjo moč države. Sedaj so za otroke vseh narodnosti ustvarjene ustanove, ki bodo na podlagi gojitve materinega jezika zamogle nuditi izredno dragoceno izpopolnitev domače vzgoje. Namestnik se je zahvalil tržaški občini in vsem, ki so sodelovali pri ustanovitvi zavoda, in je izražal nado, da bo občina tudi nadalje, posebno po srečnem končanju vojne, skrbela za blagor mladine, našega najdražjega zaklada. Nato je škof dr. Karlin blagoslovil otroški vrtec in pozdravil navzoče otroke v njihovem novem zavetišču. Ko so si odlični visoki gostje ogledali zavod, o katerem so se izrekli jako pohvalno, se je končala lepa slavnost. Po »Edinosti«. Goriške vesti. —g— Odlikovanje s zlatim zaslužnim križcem s krono je odlikovan c. kr. okrajni šolski nadzornik za goriški šolski okraj gosp. Fran Sivec. Iskreno čestitamo! —g— Za goriške učitelje. Goriško učiteljstvo živi v veliki bedi. Deželni odbor nima sredstev, da bi pomagal učitelj-stvu, in mu priznal znatne draginjske doklade, zato se je obrnil na vlado, da bi priskočila na pomoč bednemu učiteljstvu. Vlada je pri volji dati gotovo vsoto, a zahteva od deželnega odborai jamstvo za znesek, ki ga hoče dati v ta namen. Deželni odbor je sklenil na to, da sprejme zahtevano jamstvo za predplačila okr. šolskim svetom s strani vlade v svrho, da se jih porabi za draginjsko doklado učiteljem do zneska 38.000 K. Obveščeni so o tem vsi šolski sveti in povabljeni, da se tostvarno odzovejo. Deželni odbor je priporočal deželnemu šolskemu svetu za podporo one začasne učitelje, ki so bili odpuščeni povodom ifalijanske vojne napovedi. —g— Pred goriško izpitno komisijo za ljudske in meščanske šole v Ljubljani so se vršile vsposobljenostne izkušnje od 23. pa do dne 28. aprila ter so jih prebili z ugodnim uspehom nastopni učiteljski kandidati, oziroma kandidatinje: Za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Bratovž Doroteja (z odliko) in Čuček Valerija; za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom: Batič Antonija, Bra-tuž Karel, Budal Pavla, Čok Albert, Fuhrmann Emilija, Komavli Valerija, La-pajne Marija, Miklavčič Friderik, Torkar Olga in Urh Ljudmila; za ljudske šole z nemškim učnim jezikom: Aichner Helga in Gioppo Olga. Splošni vestnik. Rojstni dan Nj. Veličanstva presvetle cesarice Zite je praznovala šolska mladina s svojim učiteljstvom dne 9. maja 1917. Šolska mladina se je udeležila šo-larske maše in po slovesni službi božji je navdušeno zadonela iz otroških grl 1. in 5. kitica cesarske pesmi. V proslavo tega dne so vihrale iznad šolskih poslopij cesarske in narodne zastave. Ta dan je bil pouka prost. Književnost. Mladinski list Zvonček prinaša v 5.1 štev. letošnjega letnika to-!e zanimivo in' podučno vsebino. -— Jos. Vandot: Radost. (Pesem). Fran Žgur: Pesem. -— Naš Radko in Sultan. (Pesmi.) Karel E\vald-Gradiščan: Pripovedka o dobrem možu. Jakob Dimnik: Cesarica Cita. (S sliko.) Hasan-Aginica: Vladko in zrakoplovi. (S sliko.) Josip Kralj: V težkih slutnjah. (Pesem.) Vinko Klanšek: Rešena Vesna. (Bajka.) Čilska obal v Južni Ameriki. (Slika.) Fr. Kranjc: t Maks Viher. (S sliko.) Orešan: Slovenski umetnik. (Svet-ko Peruzzi. S sliko.) Vinko Klanšek: Pesem škrjanca. Pouk in zabava. Kotiček gospoda Doropoljskega. Publikacije »Tiskovne zadruge«. Tiskovna zadruga, ki izdaja »Ljubljanski Zvon« naznanja, da bo pričela pod uredništvom dr. Pavla Grošlja izdajati poljuden prirodosloven list. Istotako bo pričela izdajati -Jurčičeve, Levčeve in Erjavčeve zbrane spise kakor tudi prevode iz slovanskih literatur. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino. Ugledni zgodovinar prof. Anton Kaspret, literarni zgodovinar dr. Fran Kidrič in jezikoslovec dr. Rajko Nachtigal so se združili za skupno izdajanje »Časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodovino«. Časopis se bo ba-vil s slovenskim narodom, z njegovim jezikom, z njegovim duševnim življenjem in z njegovo preteklostjo. NUJNA PROŠNJA. Vse tovariše in tovarišice prosimo, da nam sproti poročajo, koliko je podpisalo VI. vojnega posojila učiteljstvo, koliko šola in šolski otroci in koliko starši in sorodniki šolskih otrok po nagovarjanju in prizadevanju učiteljstva. Mnogo učiteljev deluje v društvih, v bogatih denarnih zavodih in raznih korporacijah. Tudi tu zastavite svojo besedo v blaginjo države, o uspehu pa nam poročajte. Uspehe dela slovenskega učiteljstva v prihodnjih dneh bomo zabeleževali v »Učit. Tov.« Uspehi naj bodo taki, da nam bodo v ponos! Uredništvo. Beguncem, invalidom, revnim slojem, kakor tudi šolski mladini se nudi posebna prilika z nabiranjem in sušenjem sedaj zelo potrebnih zdravilnih želišč, priti do postranskega dobrega zaslužka. Natančna pojasnili daje tvrdka R. Luck-V mann, prej Jos. Leuz nasl. v Ljublj;»^ Ahacljeva cesta št. 10. v bližini sv. petra cerkve. Izdajatelj in odgovorni ured,ntk: Radivoj Korene, Last in založba »Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteijstva«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Naš denarni zavod. Geslo s Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani regr .ovana zadruga z omejenim jamstvom. Promet do 30. aprila 1917 K 121*176-1» Uradne ure: Vsak četrtek in vsaka sobota od '/2i», do '/26. ure popoldne. Največja siovenska hranilnica! t Ljubljana, Prešernova ulica štt 3. je imela vlog koncem leta 1916.....K 55,000.<000 — hipotečnih in občinskih posojil...... 30,600.000 — rezervnega zaklada .......... 1,500.000'— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po 0 4 0 večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod konti^io c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5%„ izven Kranjske pa proti 5'/-»% obrestim in proti najmanj 1"» oziroma V/« odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo.