floyicE
'luaijcitu KAjiuavi
Mirana Jarca Novo mesto
►
LETO IV. - it 25
V KOČEVJU 13. JUNIJA 1959
Cena 10 din
Živelj na Kočevskem ima specifično zgodovino. Tu je imelo razredno delavsko gibanje dvojnega razrednega nasprotnika: protiljud-ski režim, kapitaliste in buržoazijo, drugi razredni nasprotnik, ki je imel nacionalno obeležje pa so bili — kočevski Nemci, ki so imeli močne gospodarske položaje. Z rastočo močjo fašizma v Italiji im Nemčiji se je del slovenskih razrednih nasprotnikov celo preusmeril in povezal s hitlerjaši-Kočevarji.
V takih okoliščinah se je rodila stavka kočevskih tekstilcev, leta 1935, katere pobudniki so bili komunisti. Ta stavka je imela zelo
NAŠI PORTRETI
"$JF
Franc Leskošek-Luka
Aktivno je sodeloval pri organizaciji tekstilne stavke leta J 9.15
v tovarni »Horak«.
Tovariš Leskošek je bil rojen 1897 v Celju, konča’, meščansko in obrtno šolo in se izučil za kovinskega delavca. Po prvi svetovni vojni je začel delati v delavskem gibanju, bil sekretar Zve-ze kovinskih delavcev Slovenije, 'jftati pa imel visoke funkcije v in bil sekretar politbiroja
CK kps.
Leta 1941 je postal prvi komandant partizanskih enot, član AVNOJ in drugo. Po vojni je imel visoke položaje v Zvezni vladi, sedaj pa je podpredsednik Zvezne ljudske skupščine, član Izvršnega komiteja CK ZKJ, član Zveznega izvršnega sveta, predsednik Centralnega odbora Ljudske tehnike itd. Vsa povojna leta je tudi ljudski poslanec.
Je odlikovan z Redom narodnega heroja in drugimi najvišjimi državnimi in vojaškimi odlikovanji.
Tovarišu Leskošku želimo, da bi se med proslavo obletnice tekstilne štavke v Kočevju čim bolje počutil.	J
. Dušan Bravničar Tekstilno stavko v Kočevju je organizirala Partija ob veliki pomoči SKOJ, ki ga je takrat vodil dijak Dušan Bravničar.
Tovariš Bravničar je bil sprejet v KPJ leta 1935 v Kočevju, svojo napredno politično dejavnost pa le nadaljeval tudi na ljubljanski univerzi in tam bil med organizatorji NOB. Med vojno in po vojni opravlja razne važne državne in politične dolžnosti.
SEJA IZVRŠNEGA SVETA
V torek, 9. junija, je bila v Beogradu seja Zveznega izvršnega sveta, na kateri so sprejeli več novih zakonskih osnutkov in odločb.
Sprejeli so sklepe v zvezi s poveča-
velik pomen, ne samo za Kočevje, 13. junija, ko bo v Kočevju velika n-iem menjave blaga z azijsko-afri-saj je našla odmev tudi v ostalih proslava v počastitev tekstilne stav- škimi državami, razpravljali o os-krajih naše domovine. Stavka je ke, združena s proslavo 40-obletnice nutku zakona o zdravstvenem za-močno konsolidirala in povezala Komunistične partije, bomo ponov- varovanju kmetovalcev, o upravnih ostale delovne ljudi v Kočevju v no obudili spomin na tiste dni. Na taksah, dopolnitvah osnovnega za-borbi za zvišanje mezde in izbolj- proslavi bodo poleg ljudi, ki, so or- kona o založniških podjetjih in Sanje življenjskih pogojev. Stavka ganizirali in vodili stavko in bivših ustanovah, o odločbi o zavarovanju tekstilcev je dokazala, da se z enot- udeležencev stavke tudi ostali de- udeležencev pri mladinskih delovnim nastopom in borbenostjo da lovni ljudje Kočevja. Med gosti, ki nih akcijah, o spremembah in do-doseči pri delodajalcih zvišanje bodo ta dan v naši sredi, moramo Polnitvah odločbe o prikazovanju mezde in ostale pravice za zaščito posebej omeniti tovariša Franca Le- domačih fliimov ter o delovnem delavcev.	skoška-Luko, člana CK ZKJ in pod- ča,nu v izmenah.
Za uspehe stavke, ki je v tistih predsednika Zvezne ljudske skup- o zakonu o zdravstvenem zava-dneh tako globoko odjeknila, med ščine, ki je vodil stavko. V naši delovnimi ljudmi in prinesla tek- sredi bomo toplo pozdravili tudi stilnim delavcem vsaj delno izbolj- ostale goste, ki so s svojim revo-šanje življenjskih pogojev in nji- lucionarnim delom kot komunisti hovih pravic, gre največja zasluga ali skojevci v obdobju pred vojno
iiuičvjis praznuje
V	soboto, 13. junija, ob 11. uri vsi na veliko zborovanje, ki bo pred Samskim domom. Govorila bosta predsednik Občinskega odbora SZDL Nace Karničnik in udeleženka stavke. Nastopi godba, tamburaši, pevski zbor in harmonikaši.
Zvečer ob 20. uri bo v Šeškovem domu koncert Invalidskega pevskega zbora iz Ljubljane.
V	nedeljo, 14. junija, bo ob 10. uri v veliki dvorani množičnih organizacij otvoritev razstave 40-let Komunistične partije Jugoslavije.
Pridite vsi na prireditve!
Po uspešno opravljenem obisku sednika Kardelja v treh skandinav-na Norveškem se je podpredsed- skih deželah bo brez dvoma obro-
=a .-=.=• —
deležni tovariš Kardelj in njegovo Adenauer, 83-letn.i kancler Za-spremstvo vse pozornosti in sim- hodne Nemčije, se je odločil, da
ne bo kandidiral za predsednika republike in bo zato še naprej ostal na položaju predsednika vlade.
POSVETOVANJE
novih pravic, 9« naj večja zas.uga ai, skojevci v obdobju pred vojno pred kratkim je bilo v Ljubljani p^do nabodov" Jugoslavije. Ju-
predne Ideje,zmago3proletariata	T Z	“£
pravila tla za uspešen potek stavke, nad razrednim sovražnikom.	skupnost, in o razloju sociJfstičSe Jus^Sri^S švedske" via- Adenauer želi po vsej sili ohraniti
de Brianderjem. Obisk podpred- položaj, ker je spoznal, da bi kot
predsednik republike ne imel tolikšnega vpliva na vladno politiko. Tako ravnanje starega Adenauerja nikakor ni v korist miru, saj je znano njegovo stališče do neporr.Vr-ljivosti v svetu. Kanclei meni, da bo Zahodni Ntmilja 'oliko uspevala le tako dolgo, dokler bodo spori med Vzhodom in Zahodom.
10 let na našem Rl< P° vsem svetu in v naši državi niča Izvršilnega sveta Okrajnega	^J^e' alžirske
Partije v ostalih je govorila Rozalija Česnik, pred- odbora RK Angelca Miklavc-Mami,
nad razrednim sovražnikom.
ki se je končala z zmago stavka- Ob tej priložnosti se bomo spom- nZiitivT na umcf1 jočih.	nili tudi mrtvih tovarišev - prvo- P0IltlKe M V8S1'
Značilno za tisti čas je bilo tudi borcev za.pravice delovnega človeka, to, da je našla stavka odmev tudi med katere se uvršča na prvo mesto v šolah v Kočevju. Večji del mla- revolucionar in narodni heroj Jože dine v šolah je manifestiralo s stav- Šeško.
kajočimi in odobravalo borbo stav- 14. junija bomo prisostvovali ot-
kajočih delavcev. To se je najbolj	voritvi razstave 40-let KPJ in si	vem domu v	Kočevju svečana pro-	Tovarišica je govorila tudi o vlogi,
izražalo v šolskih nalogah, ki so jih	ogledali dokumente, ki nam pripo-	slava dneva	krvodajalcev in 100-	in pomenu krvodajalstva in uspehih
pisali učenci o stavki. Večina otrok	vedujejo o veličini boja, trpljenja	letnice ustanovitve Rdečega križa,	te akcije v Kočevju,
je z otroško iskrenostjo in simpa-	in zmagah Komunistične partije v	O pobudniku	in kasnejšem razvoju	Proslavi je prisostvovala tudi čla-
tijami opisalo stavko.	obdobju zadnjih 40
Leta teko, od stavke je minilo območju in delu
Srebrne značke za krvodajalce
V torek zvečer je bila v Šeško- vlade in režimi po vsem svetu.
že 24 let, vendar je spomin na tiste predelih domovine.	sednica Mestnega odbora RK Ko- ki je v imenu tega foruma podelila ,OPHniir 7 $	* ‘16 P°S ~P°
dni še vedno živ. Precej je še ži-	Počastimo veliki dogodek tekstil-	čovje. Zlasti je poudarila važnost	priznanja posameznikom, organi-	p	.	.!	,a	veznega	izvršnega
vih tudi udeležencev stavke, imamo ne stavke z množično udeležbo na m log, ki jih ima RK v sedanjem zacijam RK in podjetjem, kii so vlo- -■ ,	6 san.a ankovica. Al-
tudi dokumente, ki govore o tistih	proslavi 13. junija ob 11. uri do-	obdobju, še predvsem pri zdrav-	žili največ truda za uspešno delo	sPreJe	tudl Pred~
težkih dneh, ko se je moral de-	poldne pred Samskim blokom v Ko-	stvenem prosvetljevanju naših ljudi.	Rdečega križa. Priznanja so pre-	e	°"1	1	°'
lavec boriti za najosnovnejše pra- čevju! Delovni ljudje Kočevja! 13. Rdeči križ je tudi edina svetovna jeili:	Dušanka Švigelj, Polonca
v*ce-	junija vsi na proslavo! -žem organizacija, ki jo podpirajo vse
V Avstriji so še vedno brez via-
Omogočimo mlajšim, da bodo prevzeli dolžnosti!
Z.i in drugo nam narekuje, da
maramo skrbeti za stalno izobra-
»Potrebno bo posveti vso po- organizacijo, potem pd ga p. epu zornost našim mladim članom, da stiti samemu sebi.
bodo čtmprej spoznali našo zgodo- Vzgoja mladih članov pa ne bo zevanje mladih in starejših članov, krat, to so: Jože Markovič in Željin vino, da se bodo iz teh izkušenj rodila sadov, če ne bodo starejši Le tako bomo lahko dorasli nalo- 2, France Per, Ljubljanska 5, Franc učili, vzgajali v dobre člane. Po- z zgledom in delom dokazali, kak- gam, ki nam jih nalaga današnji Volf iz Vasi 4, Ivan Vidmar Iz skrbeti moramo, da bodo čimprej šen naj bo član ZK. Na to še vse čas.	Starc cerkve 7, Jožica Šteh iz Sta-
osvojili statut naše Partije, razu- preradi pozabljamo.	Precej smo razpravljali in pisali re cerkve 44, Jože Lisac, pleskar,
"J®1.1 xnas Pr(>9ram in se zavestno »Vzgojno delo je redna in stalna o zadružnem sodelovanju. Pri za- Minka Nered, usluž., Joža Strle, vključili kot aktivni delavci — politična nologa komunistov. Pone- drugah delujejo aktivi mladih za- Rudnik 35, Ljubo Slekovec, Breg aktivisti na svojih področjih dela.« kod je še nizek nivo razpfav na družnikov. Med njimi imamo tudi 15, Rudi Mohar, usluž., Anton Ho-	Klllln	„„
To smo vzeli iz poročila z občinske studijskih sestankih, slaba pripra- člane ZK. Mladi zadružniki lahko čevar, usluž., Marija Lukežič, go- kmetomJ USD^'	do obei-„kp
konference Zveze komunistov Do-	nam to nraHvcom m	™	___ -	___r,™^, m,;«!,	n Kmerom uspeio pota ao ooc inske
brepolje.
Šenčur MTrica Vidmar oroaniža- de' Med vodiltlima strankama, kle-' Marica Vldmar’ or9anlza iikar.no ljudsko stranko in socialisti ni soglasja za porazdelitev mest v vladi. Nasprotujoča si stališča glede razdelitve posameznih in izdelave novega vladnega programa zaostruje eno največjih povoimih političnih kriz v Avstriji.
V nekem kraju v bližini Neaplja je pred kratkim prišlo do hudih demonstracij tamkajšnjih kmetovalcev zaradi nizke cene krompirja. Demonstranti, bilo je kakih 2000 kmetov, so poskušali zavzeti občinsko upravo v tamkajšnjem kraju. Policija je takoj intervenirala. Kljub policija je razjarjenim
cijd RK v Kočevski Reki, Stari cerkvi in Mestni odbor RK Kočevje: Nadalje: kolektiv posestva Snežnik, Rudnik, in Ključavničar- ^n“es“ stvo.
Srebrne značke pa so sprejeli krvodajalci, ki so dan Kri že pei-
0 vključevanju mladih ljudi v ZK in vzgoji mladih članov, so razpravljali tudi na ostalih občinskih konferencah ZK. To vprašanje zahteva sistematično delo: Nil dovolj mladega človeka sprejeti v
uprave in so stavbo zažgali. Gasile! so ogenj takoj pogasili. Pri teh neredih so kmetje porezali vse telefonske žice v tamkajšnji okolici.
va nanje, predvsem pa različni	mnogo store za uspešno uveljav—	spodinja, Ivan Bizjak, Rudnik 5,
idejni nivo udeležencev razprav	1 jan je kooperacijske proizvodnje.	Ivan Nered, Koblarji 4, Marjan
narekuje iskanje posebnih oblik	Iz vrst mladih zadružnikov naj bi	Obenstar, Rudnik 21, Rezka Ožura,
ideološkega izpopolnjevanja član-	prihajali člani ZK . Zato pa orga-	učiteljica, Milan Strniša, Trg 3.
stva<('	nizacijam ZK ne more biti	vseeno,	oktobra, Peter Polajnar, Koblarji	poliaiia~ <77aDrliT*53'
Tole smo	slišali	na občinski kon-	kako žive in delajo aktivi	mladih	25, Janko Kovačič, profesor, Jože	;	tud|:	več	ran1enih
ferenci ZK v Sodražici. Prvo in	zadružnikov in kdo in kako jih vo-	Kalan, Rudnik 2 in Marija Zalar,	lz	Nikaramie'	nrihaiain	nosila
drugo je v medsebojni povezavi,	di. živimo v dobi, ko se tudi v na-	Koblarji 53. Od naštetih je dala 0 resrlem	u	^	^oti	Prežimu
šem kmetijstvu prelamlja staro z Joža Strle kri že osemkrat, Franc predsednika Somoze. Diktator So-novnm, ko postaja vedno bolj jasno, Volf pa šestkrat. Zlato značko pa m je Drevzel Dredsedniško obda po start- poti našega kmetijstva prejmejo tisti, kf dajo kri naj-	Je pr6VZel Preasedmsko ob"
ne bomo spravili nikamor naprej, manj desetkrat.
V Ljubljani	je	bilo	pred	kratkim	tega naj	bi tudi	kmetijskim za-	Da bo nova napredna smer v na-	Vsem odlikovanim tudi naša če-
posvetovanje	predsednikov	občin	in	drugam,	ki	se bavijo z odkupom	šem kmetijstvu prodirala	hitreje,	stitka v imenu vseh, posebno še
načelnikov	občinskih	gospodarskih	mleka, v prihodnje priznavali pet	pa so nam potrebni v prvi vrsti	tistih, ki jim je darovana kri že
odsekov okraja;	prisoten	je	bil	tudi	odstotkov marže od prodajne cene	mladi napredni ljudje iz neposred-	rešila življenje!
sekretar za blagovni promet LRS mleka. Vsekakor pa je treba po- ne kmetijske proizvodnje — iz vrst Spored proslave so dopolnili
Boljša oskrba z mlekom
tov. Kosmelj. Na tem posvetovanju večati odkupno ceno. — Končno so kmetov.
u.čendi obeh osnovnih šol, pevci,
last po smrti svojega očeta Anastasia Somoze, ki so ga leta 1956 ubili. V deželi je proglašeno obsedno stanje, kjer so se baje izkrcale »invazijske sile« s Kube in Kostarike. Verjetno v Nikaragvi ne gre za navadni puč, kot so bili v srednjeameriških državah v ma-
so govorili o načinu organizacije	govorili tudi o preskrbi z govejim	Naj se povrnem spet k	uvodu:	harmonikaši, tamburaši, recitatorji	Hi rastrov
odkupa mesa in mleka.	mesom. Verjetno se bo prvovrstno	Posvetimo vso pozornost	našim	in drugi.	'
je pomanjkanje	meso nekoliko podražilo, svinjina	mlsdim ljudem, vzgajajmo	jih, da Povedati moramo, da je
IHŠSS Jf|S£|| HŠSPH
gotovo je eden teh tudi cena mleka v primeri z drugimi kmetijskimi
mSaVin! mleka,"vidtoo^Me'bilo	ZaČetti $taIlOVS 11 jslte sIcUDIIOSti 113 Rliclllildl
razmerje med enim kg svinjskega	*	1
mesa in kilogramom mleka pred
ljudstva.
Ameriško vojno letalstvo je izstrelilo satelit »Raziskovalec 3«, v katerem so štiri miši. Poskus z mišmi naj bi dal kopico podatkov za kasnejše programe.
Na povabilo Josipa Broza-Tita,
tremi leti 7-1 «tnti=tT ^	pr6d	c Na Rudni,ku v Kočevju je začela	jim omogočajo boljši uspeh pri delu.	praktično še v okvirih Stanovanj-	predsednika republike bo etiopski
nove ni L o ’ sttatstl,ka Pa	nam	Stanovanjska uprava z delom leta	V gradnji je moderna pralnica,	ske uprave, bo v skladu z novim	cesar Haile Selastie v d^ni nolo-
SSH
splača ream svinje, jih je	raje	vijalo: najprej so bili izvoljeni hiš-	julija. Nabavili so tudi sesalec za	pričani smo, da bo Stanovanjska	gala sklicanje konference predsed-
-žem o tem še vedno aktualen.
Servisna delavnica v Laščah
redil	z mlekom, kot pa ga pro-	ni sveti za	stanovanja na rudni-	prah.	skupnost	na Rudniku dosegla	iz	n:kov vlad	balkanskih	držav.	De-
dajal, po drugi strani pa tudi kme-	£kem področju in koloniji ng Rud-	Na'oqe Stanovanjske skupnosti so	leta v leto lepše uspehe, saj ima	klaraoija pravi, da je predlog roti jske zadruge niso kazale preveli-	niiku. Od teh hišnih svetov, vseh je	v glavnem tele: vzdrževanje hišnih	prt tem	delu že bogate izkušnje,	munskena predsednika vlade Stoics
k ega zanimanja za odkup mleka	24 lin štejejo 74 članov, sta hišna	stanovanj, kanalizacije in vse osta-
zaradi premajhnih marž. Zaradi	sveta stanovanjskega bloka na	le komunalne dejavnosti na Rudni-
vsega tega bi bilo potrebno uvesti	Rudniku in novega naselja dobila	ku. Letos nameravajo zgraditi štiri
enoten režim odkupa, s tem v zvezi popolno samoupravo.	otroška igrišča. Priprave so že v
Pa tudi povečati odkup mleka, da Člani hišnih svetov so iz svoje teku.
bi bila mesta preskrbljena z njim	izvolili svet Stanovanjske skupno-	Stanovanjska skupnost dela v
tudi v kritičnih mesecih. Potrebno	sti in izvršni svet Stanovanjske	tesni povezavi z upravo in orga-	o ustanovitvi servisne delavnice	načrt, ki govori, da naj se pove-
bl [udi bilo povečati proizvodnjo	skupnosti. Predsednik Sveta in iz-	ni delavskega samoupravljanja na	v Velikih	Laščah so že večkrat raz-	čajo vrste članstva, ustanovi ser-
mloke, kar bi se dalo doseči z	vršnega sveta Stanovanjske skup-	Rudniku im skrbi v prvi vrsti za	pravljali,	vendar je zaenkrat ostalo	visna delavnica in delavnica za
vzrejo dobrih krav molznic.	nosti je Franc Gole, upravnik sta-	člane delovnega kolektiva Rudnika	samo pri’ razgovorih. Primanjkuje	šolsko mladino. 25 maja — na Dan
Nujno je torei, da se organiza-	novanjske skupnosti pa Franc Je-	rjavega premoga Kočevje. Pomaga	jim denarja, orostorov in drugega,	mladosti, pa je Ljudska tehnika
pa JuZŠiri’ zadru9e naj bi	len.	jim tudi	pri	ustanavljanju	lastnih	Ljudska	tehnika se trudi,	da	bi	pokazala rezultate	svojega	doseda-
uveuie pogodbeni sistem s kmeto- V okviru	stanovanjske skupnosti	domov.	servisna	delavnica postala	resnič-	njega dela.
valci,	povezale pa naj bi se tudi	delajo razni	servisi, mizarski, kle- Om.gnili	smo že,	da	se	Stanovanj-	nost. Z	dobro voljo se bo	tudi	ta	^	0.
mlekarne, ki dobavljajo mleko več-	parski, gradbeni, elektroservis, za	ska skupnost na Rudniku vzdržuje	zadeva s	servisno delavnico, ki je
pm potrošniškim centrom. Skratka,	izdelavo zidakov in strešne opeke,	z lastnimi sredstvi. Vendar ta ne	za Lašče	zelo potrebna spričo pro-
najti je treba pravilno not, poiskati Povedati moramo, da je Stanovanj- zadostujejo iin bi bila potrebna tudi diranja motorizacije tudi v te kraje, VREMENSKA NAPOVED vse skrito^ rezerve in tako zagoto- ska skupnost na Rudniku ustanova, gmotna in moralna podpora uprav- na nek način rešila.	Od sredine junija dalje bo vse-
viti potrošnikom dovolj ^velike ko-	ki se finansira z lastnimi sredstvi,	nih in oblastnih organov občine.	Pa še nekaj besed o Ljudski teh-	skozi nestalno vreme s pogostimi
ličine mleka v vsakem času. Poleg	zato imajo tudi te dejavnosti, ki	Stanovanjska skupnost, ki deluje	niki. Vodstvo LT si je postavilo	padavinami. Tudi hladneje bo.
Zunanjepolitični komentar =====
VRENJE V JUŽNI AMERIKI
Kar zapovrstjo prihajajo novice iz dežel Južne Amerike o velikih neredih, stavkah in demonstracijah, pa celo o poskusih oboroženega upora. Najhujše je stanje, kakor je videti iz poročil, v Nikaragui, kjer se utegne iz demonstracij proti predsedniku Somozi izcimiti pravcati upor. Vlada je proglasila obsedno stanje, hkrati pa se je pritožila pri Svetu organizacije ameriških držav, da iz Kube prihajajo uporniki v deželo.
Nekaj podobnega se dogaja tudi v Paraguaju, deželi, ki leži sredi južnoameriške celine. Tudi tam je vlada diktatorja Stres-nerja odgovorila na stavke in demonstracije z razpustom parlamenta in s proglasitvijo obsednega stanja. Obema deželama se je pridružil še Ekvador, od koder tudi poročajo o neredih in uličnih spopadih, ki so terjoli že nekoliko smrtnih žrtev.
Državni ptevrati, ki se ponavadi končajo s tem, da mesto dotedanjega diktatorja zasede mesto njegov nasprotnik, drugače pa ostane vs§ po starem, so bili v teh deželah že doslej skoraj vsakdanji pojav. Kaže pa, da se to pot za vsemi temi nemiri skriva nekaj več. Mnogo znamenj namreč govori, da gre za splošno ljudsko vrenje proti diktatorskim režimom sploh in proti vsem negativnim oblikam teh režimov. Značilno je, da gre za nemire v majhnih južnoameriških deželah, za katere pa je značilna velika gospodarska zaostalost in pa popolna odvisnost od tujih monopolov. Niti Nika-ragua, niti Paraguaj nimata več kot poldrug milijon prebivalcev. Poglavitna gospodarska veja je kmetijstvo, ki pa je v rokah domačih veleposestnikov ali tujih monopolov. Med tend zadnjimi j|e na prvem mdstu znana severnoameriška firma United frut, Jči drži v svojih rokah skoraj vso najvažnejšo kmetijsko proizvodnjo večine južnoameriških dežel. Tudi večina kubanskega pridelka sladkorja gre skozi roke tega monopola. Nič čudnega ni, če je pri takem stanju politika diktatorskih režimov v službi teh monopolov in domačih veleposestnikov. Da bi se obdržali na oblasti, dušijo vse demokratične težnje delovnih slojev prebivalstva, zapirajo in izganjajo vse tiste, ki si upajo z besedo ali dejanjem postaviti se po robu diktatorskim oblastnikom.
Za paraguajskeaa predsednika štrenerja je značilno, da je zbral okoli sebe veliko število evropskih fašistov, ki so po vojni zbežali v Južno Ameriko, med njimi tudi vojnega zločinca Ante Pave-liča.
.Sedanje vrenje v teh deželah, ki se utegne spremeniti v splošni revolt nezadovoljnih množic in prerasti v pomembno gibanje za demokratične in socialne pravice, je po drugi strani tudi posledica dogodkov na Kubi.
Zato ne kaže, da bi se sedanje vrenje v raznih deželah Južne Amerike moglo zaustaviti na pol pota.
,‘Tekstilana v sfioro AO-iih letiit
teko. Ob njih se sklanjajo telesa in gibki prsti jim strežejo. Tkejo nove in nove tisoče metrov tekstilnega blaga okusne izdelave.
Ni bilo lahko ustvariti to, kar imajo danes. Začeli so s precčj poškodovano tovarno, primanjkovalo je sredstev, ljudi. Danes je »Tek-stilana« upoštevano podjetje, ki ga poznajo v mnogih krajih naše države. Da je tovarna to, kar je, gre zahvala vsemu kolektivu, posebno pa prvim pionirjem iz leta 1945. in 1946.
Za rast »Tekstilane« pa gre brez dvoma tudi velika zasluga Občinskemu ljudskemu odboru Kočevje.
V tekstilni tovarni delajo danes svobodni ljudje in po delu primerno plačani. Pred vojno ni bilo tako; lastniki so izkoriščali delavce, kolikor so največ mogli. Izkoriščanje je najprej rodilo tih odpor, ki je kasneje po zaslugi Komunistične partije prerasel v stavko (bilo je leta 1935), ki se je končala z zmago delavcev.
13. junija bo slavnostna seja delavskega sveta »Tekstilane«. Posvečena bo velikim dogodkom pred 24. leti — stavki, ki je odjeknila tudi v ostalih predelih domovine. V počastitev obletnice stavke bo 13. junija v Kočevju veliko zborovanje, katerega naj se udeleži čim več delovnih ljudi Kočevja in okolice.
Blizu železniške postaje Kočevje se belijo obrati »Tekstilane«. Na zunaj ne opaziš rtič posebnega, ko pa se napotiš v glavni obrat tovarne, te sprejme oglušujoč ropot strojev. Stroji teko in tkejo, tako danes in jutri...
Časi so se spremenili. Izžemalci delovnih ljudi so odšli za vedno. Danes gospodarijo in upravljajo s sredstvi v podjetju delavci sami po organih delavskega upravljanja. Danes ni več izkoriščanja. Ustvar-
Na festivalu so nastopili šolski pevski zbori iz Ribnice, Sodražice, Velikih Lašč in Kočevja. Na sliki: pevski zbor šole »Mirka Bračiča«
Devet zborov na festivalu
Minulo nedeljo je Občinski svet Svobod in prosvetnih društev v Kočevju priredil pevsko-glasbeni festival v Šeškovem domu. S številnimi partizanskimi, mednarodnimi in pesmimi domačih skladateljev so nastopili: pionirski pevski zbor osnovne šole Ribnica pod vodstvom Antona Petje; pionirski pevski zbor osnovne šole »Mirka Bračiča, pevovodja Anita Zupan; mladinski pevski zbor osnovne šole Ribnica, ki ga je vodil France Debeljak; mladinski pevski zbor osnovne šole Velike Lašče pod vodstvom Nika Valjevca in mladinski zbor kočevskih osnovnih šol z zborovodjem prof. Milošem Humekom.
V drugem delu festivala pa so nistopili pevski zbori starejših. Moški oktet iz Ribnice, moška zbora iz Sodražice in Gregorja, godba na pihala DPD »Svobode« Rudnik in nazadnje so združeni pevski zbori in godba na pihala izvedli
mogočno pesem »Zastava Partije«.
Zbori so nastopili s po tremi pesmimi za naše razmere zadovoljivo, pozna pa se, da so brez večjih izkušenj pri nastopanju pred javnostjo. Če že ne toliko umetniško petje je treba pohvaliti organizatorje festivala, predvsem še zborovodje, da je sploh prišlo do nastopa devetih pevskih zborov, kar je za to območje res nekaj posebnega.
Morda bi bilo koristno, če bi se tudlt v prihodnje društva in njihove sekcije predstavili nekoliko bolj zahtevnemu občinstvu, kakršno je v mestu, hkrati pa si izmenjali izkušnje in primerjali umetniško raven kul turno-prosvetne dejavnosti.
Program festivala je pohvalil 'im izročil spominski venec Svetu svobod občine Kočevje tovariš Niko Lukež, -predstavnik Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev.
Začetki tekstilne tovarne v Kočevju, sedanje »Tekstilane«, segajo v leto 1921, ko je začela tekstilna tovarna z delom. Prvi lastnik je bil Kajfež. Leta 1935 Je tovarna pogorela. Naslednje leto, 1936, je bila tovarna obnovljena, njen novi lastnik pa je bila Zadružna gospodarska banka Ljubljana. V tem času so bili nabavljeni iz Zemuna tekstilni stroji, ki so bili že takrat obrabljeni. Ti stroji tečejo še danes. Razumljivo je, da so že precej obrabljeni, saj.so stari že nad 50 let. V začetku leta 1945 je bila tovarna bombardirana in precej prizadeta, posebno pa predilnica, ki je bila že prej ozko grlo proizvodnje. Obnavljali so sami, brez pomoči tujih strokovnjakov. V letu 1945 je bilo zaposlenih le 45 ljudi. Z obnovo in rekonstrukcijo so nadaljevali tudi v vseh naslednjih letih; temu primerno se je zviševala tudi proizvodnja in kvaliteta blaga.
Prvi direktor, imenovali so ga delegat, je bil Maršek, po rodu Čeh. Funkcijo vodje podjetja je opravljal od začetka delovanja tovarne leta 1921 do 1. julija 1946, ko je bil imenovan za direktorja Payel
Po planu morajo letos stkat 420.000 m2 tekstilnega blaga, med tem ko so ga lani stkali 357.000 m2.
Zavoljo zastarelosti strojnega parka oziroma ozkega grla, ki je v glavnem še vedno v predilnici, je dalo podjetje izdelati elaborat rekonstrukcije podjetja. V kolikor bodo na razpolago sredstva, ki so predvidena v elaboratu za rekonstrukcijo in z njihovo uresničitvijo, se bo vrednost proizvodnje znatno zvišala, s tem pa tudi dohodek podjetja in skupnosti.
Povedali smo že, da ima v tekstilni tovarni precejšnje število zaposlenih kruh. Sedaj pa nekaj besed, kako skrbe za strokovni dvig delavk in delavcev. Lani je dobilo naziv kvalificiranih delavk 14 deklet (bile so iz družin padlih borcev). Izpite za kvalificirane delavce so lani opravili tudi nekateri starejši delavci. Na eni izmed letošnjih sej delavskega sveta so sprejeti sklep, da se organizira v tovarni tečaj za delavce in delavke, ki še nimajo kvalifikacije. V tečaju bodo pridobili potrebno znanje za pridobitev kvalifikacije.
»Tekistillana« se je uvrstite v re-
Nekdanja tekstilna tovarna »Horak« v Kočevju, ki je bila med vojno uničena, sedaj pa tu nastaja kemična tovarna
Marinšek, ki opravlja odgovorne naloge direktorja vsa povojna leta in še danes. Pod njegovim vodstvom in ob pomoči organov delavskega upravljanja se je tovarna razvijala in dobila ugled na tržišču. Tudi ostali vodilni ljudje v podjetju so rasli s tovarno in bili na mestih, ki jih zavzemajo, že od leta 1946.
Da bi razširili ozko grlo proizvodnje, je »Tekstilana« lani najela investicijski kredit m nabavila mi-kalni stroj (kupili so ga na Poljskem, stal pa je okrog 24,000.000 din).
Za leto 1958 je imelo podjetje plan proizvodnje okrog 430 milijonov din, realizacija Pa je znašala 500 milijonov din, dosežen dohodek na enega zaposlenega pa je znašal 595.000 din. Lansko leto so imeli zaposlenih 239 ljudi in 14 vajenk, ki so sedaj že kvalificirane moči.
Letos imajo predviden znaten dvig produkcije, tako da bi znašala realizacija proizvodnje okrog 600 milijonov dinarjev, število zaposlenih pa bodo predvidoma zvišali od lanskih 239 na 290. Temu ustrezno so zvišali tudi planirani dohodek, ki je znašal lani okrog 142 milijonov, letos pa naj bi bil 182 milijonov dinarjev.
nomirana podjetja, ki za svoje blago lahko dobijo tržišče. Izdelujejo tekstilno blago za moške in ženske obleke, blago za ženske in moške plašče, volnene odeje ter odeje iz sintetičnih vlaken. Njihovi proizvodi gredo predvsem v južne kraje države, ostalo pa predajo kupcem na Hrvaškem in Sloveniji.
Večino surovin nabavljajo v inozemstvu. Da bi zadovoljili čim širši krog potrošnikov, so začeli nabavljati predivo iz Belgije, ki je izdelano iz modernih sintetičnih vlaken, kot na primer cobelon, ki odgovarja najlonu, perlonu in drugim sintetičnim vlaknom.
V tovarni izdelujejo v glavnem standardne artikle, katere proizvajajo že nekaj let in so že vpeljani na tržišču.
Ko smo se mudili v »Tekstilani«, smo se zanimali tudi za tarifno politiko v podjetju. V letu 1958 je podjetje od ustvarjenega dohodka izplačalo za osebne prejemke 82,97 %, ostale pa so dali na sklade, letos pa so namenili za sklade 19°/o ustvarjenih dohodkov, 81% pa za plače.
Tekstilni stroji v »Tekstilani«
»Pokaži kaj znaš« na Vidmu
ene dobrine se pravično razdelju-ejo med tiste, ki jih ustvarjajo, vfinila je doba stavk, ko so si mo-•ali delavci z njihovo pomočjo iz- Pionirji in pionirke pionirskega 28. maja ob 15. ura popoldne se rojevati večji kos kruha. Dandanes	odreda »Boris Kidrič« v Dobrepolju	je zbralo	v dvorani	veliko ljudi,
lelovni ljudje vedo, da bodo z več-	so se pridno pripravljali za prire-	Zanimalo	jih je, kaj	vedo in kaj
o proizvodnjo dosegli tudi višje ditev »Pokaži kaj znaš«. Za sode- znajo dobrepoljski pionirji. Nasto--aslužke	lovanje v tej prireditvi, ki je bila	pa j oči so	imeli malo	treme, toda
' Delovnemu kolektivu »Tekstila-	28. maja, se je prijavilo večje šte-	na vprašanja so vsi	dobro odgo-
le« želimo veliko uspehov pri nje-	vilo pionirjev in pionirk, ki so
jovih naporih za povečanje pro- zeleh pokazati svoje znanje, zvodnje in uresničitvi njihovih Taka prireditev je bila letos v telia za izmenjavo starih strojev	Dobrepolju prvič. Organizirana je
Ž novimi, ki bodo donašali več	bila predvsem zato, da sl mladina
liim in vsej naši skupnosti.	poleg znanja v soli pridobi tudi
K. Oražem	razgledanost na drugih področjih.
SPOMINSKI DNEVI
13. junija 1943 so enote NOV in POJ prebile sovražnikov obroč na Sutjeski.
17.	junija 1943 je bila na Rogu prva konferenca Glavnega iniciativnega odbora Zveze slovenske mladine.
18.	junija 1944 je bil v Gradacu v Beli krajini ustanovljen Rdeči križ Slovenije.
Od 20. do 25. junija 1920 je bil v Vukoyaru II. kon-kres Socialistične delavske stranke Jugoslavije (komunistov), ki se je na njem preimenovala v KPJ.
varjali. Pionirji in pionirke so nas seznanjali z delom KPJ, pomenom Rdečega križa, s prometom, pesnikom Kajuhom ter o podjetjih v dobrepoljski občini.
V drugem delu prireditve so pionirji peli in recitirali. Nekateri so se prav dobro odrezali. Zelo lepo j g recitirala pesmi »Balada o škatlici s pepelom« in Kajuhovo »Jesensko« Pavla Sevšek, ki je prejela prvo nagrado. Tudi Draga Adamič je prav lepo zapela dve popevki.
Po končani prireditvi so razdelili nagrade. Večje število pionirjev je bilo nagrajenih. Čeprav so bile nagrado skromne, so jih bili veseli.
Prireditev »Pokaži kaj znaš«, bo ostala na naši šoli tradicionalna. Zrnec Slavka, Vil. r. Dobrepolje
BRALCI IN DOPISNIKI
Pišite nam o gospodarskih in političnih dogajanjjh na terenu. Boljše je napisati članek, kakor pa se jeziti, da o vašem kraju ničesar ne pišemo!
Alojz Komerički
Partija je bila močnejša
O tekstilni stavki leta 1935 v Kočevju
Delavstvo je prejelo plačo 17. ali 18. maja. Takoj naslednji dan smo pozvali centralnega tajnika »Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije« — Lovra Jakomina, da v imenu sindikata ukrene vse potrebno za stavko. 19. maja je bil v gostilni Beljan sestanek celotnega delavstva, ki je eno-dušno zahtevalo stavko in tudi takratni sredki komisar se je izrazil za to, da se napravi konec izkoriščanju v tej tovarni. Lovro Jakomin, je prav dobro videl razpoloženje delavstva in tudi jasno slišal, da se celotno delavstvo strinja in zahteva stavko. Kljub vsem tem dejstvom je okleval In nas delavske zaupnike izpraševal — kaj naj storimo? Uvideli smo, da centralni tajnik okleva, da bi uporabili skrajno sredstvo — stavko, zato sem bil določen, da grem takoj naslednji dan v Ljubljano na strokovno komisijo in da o vsem obvestim tovariša Franca Leskoška (Luko). Ko sem tovarišu Leskošku na kratko povedal, zaradi česa sem prišel, je dejal: »Ja, ali naj grem zdaj s teboj doli v Kočevje tvoje babe in otroke zagovarjat, ali pa naj grem zagovarjat svoje kovinarje«? Prav tisti čas so imeli namreč kovinarji na Muti mezdno gibanje in jasno je, da bi tovariš Leskošek kot centralni tajnik kovinarjev moral zagovarjati predvsem interese kovinarjev.
Ko sem mu točno analiziral resno stanje v Kočevju, se je takoj
odločil, da gre s prvim vlakom z menoj. Na hitro je pospravil svoje stvari v pisarni in šla sva na njegov dom, da je sporočil družini, kam odpotuje. Isti dan, ko sem šel v Ljubljano k tov. Leskošku, se je iz Ljubljane peljal predsednik delavske zbornice Lojze Sedej, s katerim sva se srečala na grosupeljski postaji. Na vprašanje kam grem, sem mu v šali povedal, da grem v Ljubljano pogledat na delavsko zbornico, če je tam morda še kakšna »baraba« doma. Za njega in za Jakomina nam je bilo malo mar, ker smo vedeli, da so social-patriotski voditelji navadni neborbeni kompromisarji.
S tovarišem Leskoškom sva prišla v Kočevje s popoldanskim vlakom, ko je delavstvo iz prve izmene še čakalo na ositale delavce in je tako 20. maja Ob 18. uri bile zborovanje v istem prostoru kot prejšnji dan. Tu je zbranim delavcem govoril tovariš Leskošek in ob koncu svojega govora pozdravil navzoče s stisnjeno pestjo ob čelu, kar je napravilo na prisotne sila velik vtis in zaupanje. Takrat smo delavski zaupniki — komunisti zaslutili, da je tov. Leskošek tudi član KP — česar pa takrat še nismo gotovo vedeli. Dne 21. in 22. maja so bila pogajanja med podjetjem in zastopniki delavstva. Podjetje se je na pogajanjih sklicevalo na to, da je to delo preko-cunov, da je delavstvo dobro plačano in slično. Za ta pogajanja
smo pripravili plačilne liste delavcev, na katerih smo odstranili imena z namenom, da podjetje ne bi izvajalo posledic nad delavstvom. Ko sem predložil plačilne listke 14 dnevnega zaslužka posameznih delavcev iz tkalnice, prejemki — 21 din, 49 din, 58 din in 73 din itd., je ravnatelj tovarne Hc Jože rekel, da to niso zaslužki tukajšnjih delavcev, kar me je spravilo iz ravnotežja, da sem ga vprašal, če misli, da jaz tudi lažem kot on in če so ti listki s sramotno nizkim zaslužkom prišli morda z Marsa.
Podjetje na teh pogajanjih na še tako nizke upravičene zahteve delavcev ni hotelo pristati v celoti. Še isti dan je bil delavcem na zborovanju sporočen izid pogajanja. Ko so delavci videli, da podjetje tudi sedaj ni pristalo na to, da bi se jim vsaj toliko nudilo, da bi se zmerno preživljali, so se soglasno izrekli za stavko. Stavka se je tako začela 23. maja in je trajala polnih 16 dni.
Prvi dan stavke je stavkovni odbor postavil straže samo pred glavnim vhodom v tovarno, kjer so smeli delavci prihajati in odhajati iz dela. Zadnji vhod, ki je služil za dovoz in odvoz materiala in ki je bil od podjetja prepovedan za delavce, nismo stražili. Ker je ta vhod ostal nezastražen, se je H nezavednih delavcev in delavk po tej poti odpravilo na aelo. Kdo in zakaj je te delavce spustil pri prepovedanem vhodu v tovarno? Kot običajno žandar — samo v tej priliki upokojen — po imenu Šturem, ki je bil vratar v tovarni in ki je delavce goljufal s prodajo kruha in salame za opoldansko kosilo. Ta
človek je že prejšnji dan pred stavko nekaterim delavcem povedal, da jih bo pri zadnjem vhodu pustil v tovarno. Seveda je to storili z namenom, da bi slabil enotnost stavkujočih, vendar se mu ta namera nii posrečila v celoti.
Delavci so takoj zvedeli, da teh 11 ljudi dela in so zastražili vse-dohode in izhode iz tovarne — prav tako so bile stavkovne straže s čolni na reki Rinži. Ko so se delavci, ki so se izneverili enotnosti, uvideli, da je tovarna obkoljena, s stražami, se niso upali oditi domov, Podjetje je pozvalo svojega stalnega voznika, da bi odpeljal na postajo nekoliko zabojev blaga, kar je stavkovni odbor tudi dovolil. Na dvorišču tovarne so na voz naložili prazne zaboje, v katere so se nato spravili stavkokazi, ki so jih pokrili s pokrovi. Vse to je bilo narejeno v odsotnosti voznika, da ni videl, kaj bo peljal. Malo pred postajo so delavci odrinili pokrove — poskakali iz zabojev in se razbežali na svoje domove. Voznik se je tega močno prestrašil, ko so zaropotali pokrovi po tleh. Mislil je, da so se mu zaboji prevrnili in razbili. Tega dogodka še dolgo ni mogel pozabiti.
Še isti dan je stavkovni odbor pojačal straže. Tovariš Leskošek je sleherno noč pregledal, če so straže na svojih mestih. Pri tem poslu ne,m je mnogo pomagal pokojni rudar Jože Lavrič, ki je b i član Partije. njegova žena, Lojze Jagodic, Markovič Mijo in ostali brezposelni delavci, katerih žene so delale v tovarni. Spanja je bilo tisti čas bore malo. Po teh ukrepih ni nihče več silil na delo in je stavka lepo v miru potekala. Delavke so v
mestu in okolici nabrale preko 50 klopotcev, ki so jih skrile v zgradbi, mimo katere je peljala glavna pot v tovarno. Tam sta vedno stala dva žandarja z žandarmerijskim vodnikom Sojerjem, ki jp bil pravi vazal tovarnarja.
Ko so hoteli iti med stavko v tovarno ravnatelj Jože Ilc, so delavci stopili predenj, da mu preprečijo dostop. Da bi si izsilil prehod, se je začel prerivati z delavci in takoj so mu priskočili na pomoč še orožniki. Videč to, so delavke bliskovito izvlekle skrite klopotce in z njimi pričele obmetavati žandarje in Ilca, da so bili vsi rumeni in smrdljivi. Nek delavec je ravnatelju zalučal klopotec naravnost v odprta usta, da se je kar davil. Ves rumen in smrdeč po gnilih jajcih je šel na Sresko načelstvo, kjer je vložil prijavo. Ko so ga meščani videli in takoj nato tudi zvedeli za celotni potek tega dogodka, so se nasmejali kot ze dolgo ne. To je bil povod, da so meščani z veseljem pogostili delavce, ki so slučajno zavili v njihove lokale. To je bi! v obdobju te stavke edini incident in po tem dogodku je stavka potekala brez vsakih neredov in izgredov. Stavku joče je moralno in materialno podprlo takratno slovensko zavedno uredništvo in kočevski obrtniki, ki so se dobro zavedali, da je njihov obstoj odvisen v veliki meri od delavstva. Stavka je bila uspešno zaključena 7. junija s 100 °/» uspehom Partije v prid delavstva s sledečo kolektivno pogodbo (original in foto kooije se hranijo v Muzeju NOB Kočevje).
Kolektivna pogodba
sklenjena med podjetjem »Triglav« prometno dd Tekstilana tvernica v Kočevju na eni in Splošno delavsko strokovno zvezo Jugoslavije v Ljubljani kot predstavnico v podjetju zaposlenega delavstva na drugi strani.
Člen 1.
Mezde in mezdni sistem
Delo se plačuje načeloma na uro. Če se dela v akordu veljajo navadne urne plače kbt temeljne in služijo za bazo pri določanju akordnega zaslužka.
Člen 2.
Temeljne urne plače
Tkalnica: Adjustiranje in skladišče, ter pripravljalnica. V tkalnici traja vajeniška doba 1 mesec dni. Vajenec ali vajenka sprejme na uro 1,50.
Po preteku učne dobe je temeljna plača brez razlike spola do 1-leta din 2.
Po preteku enega leta do dveh let 2,50 din.
Po preteku dveh let din 3.
Tiskarna:	pomožni ln zunanji
delavci:
Začetniki do enega leta 2,50 din na uro.
Od enega do dveh let din 3 na uro.
Nad dve lett din 3,50 na uro.
Profesionalisti:	temeljna urna
plača 4 do 6 din.
V kolikor niso tu navedene vse vrste dela, ali če se upelje nova vrsta se temeljna urna plača določi s podpisniki kolektivne pogodbe in kot dodatek k pogodbi predpiše.
Delavec, ki je po službeni P°' trebi premeščen k drugemu delu, kjer je nižja plača mu ostane p'a' ča v prejšnji višini, ki jo je Pre'
KOLEDAR
Sobota, 13. junija — Anton Nedelja, 14. junija — Metod Ponedeljek, 15. junija — Vid Torek, 16. junija — Beno Sreda, 17. junija — Gorazd Četrtek, 18. junija — Bogdan Petek, 19. junija — Julijana
GIBANJE PREBIVALSTVA VELIKE LAŠČE
V Ljubljani so se poročili: Drobnič Franc, kmetovalec iz Žukovega 1, star 26 let in Peterlin Francka, gospodinja iz Škrajneka 1, stare 24 let; Kocjančič Miroslav, uslužbenec iz Kočevja, star 23 let m Perhaj Marija, uslužbenka iz Velikih Lašč 109, stara 27 let; Zgonec
ČESTITKE
Vidi Hodnikovi na Reki želijo za god vse dobro in lepo oče, mama in Mirna.
Dragemu sinu in bratu Jožetu Tanko iz St. Catharines želijo za rojstni dan vse lepo mama, Lojze, Janez in Marinka.
— * ___
Henrik kmetovalec iz Boštetov, star dečka Marka in Jureč Marija iz Dragemu Francetu Katernu jz 24 let' in Mestek Marija, kmeto-	Mozlja	15	— dečka Joška.	Kočevja vse	najboljše k njegovemu
valka iz Dednika, stara 20 let; Pe-	Umrl	je	Pirnar Franc, krojaški	godu in se	na mnoga leta, Majdi,
rovšek Franc, lesni manipulant iz	pomočnik	iz Kočevja, Reška	cesta	Zlatki in Marici pa lep pozdrav,
Hudega konca, star 29 let in Žu-	3, star	26	let.	zeli družina	Mavrov,č.
žek Jožefa, kmetovalka iz Marolč,	PREKLICI	KINO
stara 30 let.	Preklicuiem iziave o Alojziju La- JADRAN, Kočevje: 12. junija ame-
Rodde so: Kaplan Cdka, gos|K>- vriču iz Grčaric 36 kot neresnične. riški film »Nasilje«, 13. in 14.
x 12 J lr v, ~„de-llC0 Mohar Ivan, Grčarice.	"	------------ -----
Metko, ^ljubljanski porodnišnic* obžalujem in preklicujem žaljivke pa so rodile: Stritar Ivanka go- čme J Ivai/Lesar, preužitkarici spodinja iz Rašice 24 - dva dečka, Kota št 5 pri Ribnici. Mihelič Jožeta in Andreja; Krašovec Tončka, Marjj R t št 6 pri Ribnici, gospodinja iz Podstrmca 6 — de- J
Francija Pirnarja ni vel . . .
Bliskovito se je razširila po mestu vest, dti je preminul Franci. Nihče ni doumel te krute stvarnosti. Saj smo bili zvečer z njim še na igrišču košarke, gledali smo skupno program televizije. »Je to mogoče?« so se spraševali njegovi tovariši in z njimi vsi, ki so Francija poznali. Pa vendar je tako. Zjutraj, ko se je z mladeniškim veseljem pripravljal na delp, mu je nenadoma za vedno prenehalo biti blago srce.
Franci, ki je bil star komaj 26 let, izhaja iz napredne delavske družine. Pred enajstimi leti se je kot petnajstletni deček priselil z družino v Kočevje. Izučil se je krojaške obrti in je bil med najdejavnejšimi pomočniki podjetja »Mestno kroiaštvo«. Poleg vsega tega je z veliko voljo in veseljem našel še dovolj časa za družbeno de/o. z vso vdanostjo mladeniškega Poleta se je oklenil dela pri te-lesnovzgojnem društvu »Partizan« Kočevje, kateremu je posvetil ves svoj prosti čas, kakor tudi njegov oče in trije bratje. Kot deček se je uvrstil v mladinske oddelke, kjer je pridno vadil telovadbo in razne športe. Razvijal se je v dobrega športnika, pri tem pa pokazal veliko veselje do samega organizacijsko-upravnega dela v društvu in na polju telesne vzgoje sploh. Na raznih tečajih se je izpopolnil v dobrega vodnika in tehničnega delavca. Usposobil se je za trenerja namiznega tenisa, ter za atletskega in smučarskega sodnika. Bil je član društvene uprave in načet dtva. Skrbel je v glavnem za razvoj namiznega tenisa. Organiziral je veliko namiznoteniških turnirjev tudi v re-PubHškem merilu. Bil je član od-bora Namiznoteniške zveze Slovenije, sodeloval pa je tudi v vrstah Ljudske mladine.
Z vsem delom, njegovim lepim 'n blagim značajem, resnicoljubjem in iskrenim tovariši vorfi si je pridobi! nešteto prijateljev, mladih in starejših. V vrstah »Partizana« je nastala velika boleča vrzel. Izgubili smo tovariša in sodelavca, katerega lik nam bo ostal v trajnem spominu kot vzor in zgled.
klico Darinko; Zabukovec Marija, gospodinja iz Uzmanov 5 — dečka
PRODAM
junija jugoslovanski barvni film »Edini izhod«, 17. in 18. junija francoski film »Vlačuga, vredna spoštovanja«, od 19. do 21. junija ameriški barvni cine-mascopski film »Preko mnogih rek«.
Andreja in Rejc Marta, uslužbenka »java«, 150 ccm. Interesenti dobijo iz Velikih Lašč 12 — dečka Marka, naslov na upravi lista.
DRAGA	PRODAM
Rodili sta: Križ Antonija, gospo- Ugodno prodam skoraj nov otro-diinja liz Pumgrta 3 — dečka Fran- ški športni voziček. Naslov v upravi ca; v Podplanini 11 pa je rodila Novic.
Ugodno prodam motorno kolo SVOBODA, Rudnik: 13. in 14. ju-
Košmrl Rozalija, gospodinja iz Čabra, ul. Ivana Gorana Kovačiča — deklico Majdo.
ČESTITKE
Lesarjevi mami in atu z Brež št. 17 želijo za 30-letnico poroke
nija kitajski film »Haifa«, 20. in 21. junija sovjetski fMm »Žerjavi letijo«.
RIBNICA: 13. in 14. junija ameriški film »Za sledjo morilca«, 20. in 21. junija ruski film »Veliki poziv«.
SODRAŽICA: 13. in 14. junija jugoslovanski film »Svojega telesa gospodar«, 20. in 21. junija angleški film »Kratko srečanje«.
LOŠKI POTOK: 14. junija ameriški barvni film »Piknik«, 21. junija sovjetski barvni film »Novoletni ples«.
SLUŽBA
Takoj sprejmem 14—18 letno dekle za čuvanje otroka. Plača po do-__	govoru. Petek Vera, Ribnica 233.
KOSTEL
Poročila sta se: Malnar Martin, strojni ključavničar iz Kočevja,
Ljubljanska cesta 5, star 24 let in
Rački Tožefa gospodinjska pomoč-	„	-	,
niča iz Kužlia 12, stara 22 let. vse najboljše hčerka Angelca in za- VELIKE LAŠČE: 13. in 14. junija
Rodila ie Grgorič Jožefa, gospo- ročenec Jože.	ameriški barvni film »Lepotica za
dinja iz Sapnika 1 - deklico Zlatko.	“ * “	_	. milijon dolarjev«, 20 in 21. ju-
J	Dragemu atu Alojzu Čampu iz nija francoski film »Očka, mamica,
DOLENJA VAS	Hudega konca želijo vse najboljše služkinja in jaz«.
Rodili sta: Matelič Jožefa, delav- k njegovemu rojstnemu dnevu in DOBREPOLJE: 13. in 14. junija ita-ka iz Dolenje vas* 12 — deklico godu vsi njegovi.	lijenski	barvni cinemascopski
Zalko; v ljubljanski porodnišnici pa	— * —	film »Možje in volkovi«, 17. ju-
je rodila Čampa Ivana, gospodinja Dragii sestri Ivani PasaMch, ki ži- nija poljski film »Resnični konec iz Prigorice 42 — deklico Danico, vi v Ameriki želi za dvojno praznovanje vse najboljše, sestra Karolina in ostali sorodniki.
KOČEVJE
Rodile so: Komac Terezija, gospodinja iz Kočevja, Rudnik 26 — deklico Ljubico, Krkovič Matilda, gospodinja iz Kočevja, Trata 46 —
ZAHVALA
_	Iskreno se zahvaljujem vsem, ki
deklico Matildo, Cetinski Albina, s0 mj ob tragi5riii smrti mojega
delavka ilz Slovenske vasi 26	— moža
dečka Emila. V ljubljanski porodnišnici pa so rodile Jurca Marija,
vojne«, 20. in 21. junija italijanski film »Kruh, ljubezen in ljubosumje«.
PONIKVE: 18. junija poljski film »Resnični konec vojne«.
KOČEVSKA REKA: 13. in 14. junija japonski barvni film »Vrata pekla«, 17. junija jugoslovanski film »Male stvari«, 20. in 21. junija ameriški barvni film »Roberta«.
JOŽETA JURJEVIČA
,	iz Morave
gospodinja iz Muhg vasi 4 —	de-	na kakršenkoli naein pomagali, so-	PREDGRAD: 13. in 14. junija ame-
klico Mojco, Goršiič Marija iz	Ko-	čustvovali z menoj, mu darovali	riški barvni film »Dolina na-
čevja, Cankarjeva 5 ~ deklico	Bn-	yence in ^spremili na njegovi	silja«, 20. in 21, junija ameriški
gitcsVolf Amalija iz Livolda, -	zadnji ti zahvaljujem se Občin-	barvni film »Nocoj bomo peli«,
dečka Alojza, štrumbelj Pepca de- skemJu (^boru ZB NOV, krajevnemu OSILNICA: 14. junija italijanski lavka iz Kočevja, Roška cesta 8 - odboru ZB 5talcarjii gasilcem iz Ko- film »Dekle z reke«, 21. junija
---------------------------------čevske Reke in Morave, Upravi
ZAHVALA	cest, UR OJ iz Kočevske Reke in
Ob tragični izgubi našega nepo- vsem ostalim.
zabnega in skrbnega očeta, soproga, brata, zeta, bratranca in svaka ANTONA KOVAČA gostilničarja iz Osilnice se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so ustno ali pismeno iskreno sočustvovali z nami ter z venci in spremstvom počastili pokojnega na njegovi zadnji poti.
Posebno pa izrekamo prisrčno zahvalo tovarišem, ki so v najtežjih trenutkih priskočili v pomoč z dobronamernimi nasveti in dejanji Silvi Rakovec, Rajku Dolinarju in soprogi, Mileni Kokotec, vsem tovarišem iz Kočevja, Čabra in Ljubljane ter požrtvovalnim sosedom, kakor tudi Mirku Ožuri, ki je pokojnemu dal poslednje slovo v imenu vseh množičnih organizacij. , V Osilnici, dne 4. junije 1959 Žalujoči ostali
Žalujoči: žena Marija z otroci, brat Alojz z družino, sestra Marija z družino in ostalo sorodstvo.
RAZPIS
Upravni odbor Trgovskega podjetja Loški potok, razpisuje na podlagi člena 69 pravil podjetja delovno mesto za
poslovodjo poslovalnice v Podpreski
Pogoji: visokokvalificiran delavec trgovske stroke ali kvalificiran delavec z večletno prakso.
Pismene prošnje pošljite na upravni odbor podjetja do 30. junija 1959.
Upravni odbor trg. podjetja »Loški potok«
japonski barvni film »Krov Japonske«.
BROD NA KOLPI: 13. in 14. junija film »Dvoje priznanj«, 20. in 21. junija ameriški barvni film »Boj svetov«.
Avtobusni vozni red
Kočevje — Novo mesto Avtobus na progi Kočevje — Novo mesto vozi ob delavnikih in nedeljah. Odhod avtobusa iz Kočevja ob 5.00. uri, prihod iz Novega mesta v Kočevje, ob delavnikih ob 16.27. uri, ob nedeljah ob 19.40. uri. Odcep za Polom, odhod ob 5.13. uri, prihod iz Novega mesta ob 16.14. uri, ob nedeljah pa ob 19.27. uri. Odcep za Lopato, odhod ob 5.40. uri, prihod iz Novega mesta ob 15.42. uri, ob nedeljah pa ob 18.55 uri. Dvor, odhod ob 5.58. uri, prihod iz Novega mesta ob 15.19. uri, ob nedeljah pa ob 18.32 uri. Dolenjske Toplice, prihod ob 6.27. uri, odhod proti Novemu mestu ob 6.37. uri. Povratek iz Novega mesta, prihod ob 14.44. uri, ob nedeljah ob 17.57. uri, odhod ob 14.54. uri, ob nedeljah ob 18.07. uri. Prihod v Novo mesto ob 7.10. uri, odhod proti Kočevju ob 14.15. uri, ob nedeljah pa ob 17.30. uri.
Avtobus ima zvezo ob 7.30.uri za Zagreb in popoldne ob 14.30. uri iz Zagreba za Kočevje, ter ob 7.20. uri iz Kandije za Črnomelj in nazaj ob 12.40. uri s prestopom v Kandiji na avtobus za Kočevje.
Kočevje — Ljubljana Na progi Kočevje — Ljubljana vozi avtobus vsak dan — ob delavnikih in nedeljah. Odhod iz Broda na Kupi ob ob 5. uri, prihod v Kočevje ob 6.25. uri. Odhod iz Kočevja ob 16.30. uri, prihod v Ljub j aro ob 8.35. uri. Odhod iz Ljubjane ob 14. uri, prihod v Kočevje ob 16.25. uri. Odhod iz Kočevja ob 16.30. uri, prihod na Brod na Kupi ob 17.40. uri.
Avtobus ima zvezo z avtobusom z Osilnice in nazaj za Osilnico v Brodu na Kupi, za Stari trg in Črnomelj tja in nazaj v Kočevju razen ob četrtkih in nedeljah.
član
Po dolgem in mučnem trpljenju je preminul naš
MR. PH. IVAN SAJOVIC
tehnični direktor Kemične tovarne Kočevje
Neumornega delavca in iskrenega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.
SINDIKALNA PODRUŽNICA KEMIČNE TOVARNE KOČEVJE
DELOVNI KOLEKTIV KEMIČNE TOVARNE KOČEVJE
sporoča žalostno vest, da je po dolgem mučnem trpljenju preminul dne 11. ti m.
HR. PH. IVAN SAJOVIC
tehnični direktor Kemične tovarne
Pogreb pokojnika bo v soboto 13. t. m. popoldne v Ljubljani
Neumornega delavca-intelektualca, dobrega in iskrenega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu
Kolektiv Kemične tovarne Kočevje
jemal Pri prejšnjem delu. Če pa je premeščen k delu z višjo plačo, mu ista pripada od dne, ko je začel dotično delo opravljati.
Člen 3.
Delo v akordu
Akordne postavke oz. zaslužki se določijo v sporazumu z delavskimi obratnimi zaupniki vedno tako, da so v skladu z najnižjimi akordi v ostalih tekstilnih tovarnah dravske in savske banovine in sicer tako, da je delavstvu omogočeno zaslužiti v vsakem slučaju več kot so navadne urne plače. Kadar se uvaja nove predmete, katerim akordna postavka ni določena se plača urna plača. V teku 14 dni pa podjetje sporazumno z delavskimi obratnimi zaupniki določi akordno postavko, ki se pripiše k tarifi. Določene akordne postavke so sestavni del kolektivne Pogodbe ter se brez sporazuma ne otorejo znižati.
Člen 4.
Izplačevanje zaslužka in odtegljaji
1- Zaslužek se izplačuje v gotovini vsako drugo soboto.
2.	Od zaslužka se sme odtegniti ,e zakonito zagotovljene zneske.
3.	Na izplačilnih izkazih naj bodo navedeni urni kakor tudi akordni zaslužki in skupni zaslužek. Dalje naj bodo specificirani vsi odtegljaji in izplačni zneski.
4.	Vsako prvo izplačilo v mesecu se izplača samo na podlagi akordov, pri drugem izplačilu v mesecu se pa poračuna event, razlika med akordi in minimalno plačo.
5.	Reklamacije radi nepravilnega izplačila se morajo prijaviti takoj pri prejemu, reklamacije glede za-
računavanja pa nadalje v treh dneh po izplačilu pri vodstvu podjetja.
Člen 5.
Delovni čas, čez urno delo in prazniki
1.	Delovni čas je 8 ur dnevno. Kadar se dela 1 sklad se prične ob 7. uri zjutraj in konča ob 15.30, s polurno opoldansko pavzo.
2.	Vsako delo čez 8 ur dnevno se plača v smislu § 10 zak. o zaščiti delavcev s 50% pribitkom na normalno plačo.
3.	Delo v splošnem počiva vse nedelje in sledeče praznike: Novo leto, Velikonočni ponedeljek, 1. maj, Binkoštni ponedeljek, Telovo, Vsi sveti, Božič, 1. in 2. dan Božiča, vsi državni prazniki, ostali prazniki po dogovoru. Poleg tega se ne dela popoldneve pred Veliko nočjo, Božičem in Novim letom. Navedene praznike se plača 100% če bi se delalo.
4.	V ostalem veljajo glede delovnega časa zakonite določbe.
Člen 6.
Odškodnina radi bolezni in zadržkov pri delu
1. Delavstvo ima pravico do normalne plače v slučajih, ki jih navaja obrtni zakon v §§ 219, 20 in 21. K § — u 219, odst. 1. se imajo poleg drugih važnih razlogov smatrati tudi sledeči: a) lastna bolezen, tetina bolezen, porod ali smrtni slučaj v družini (starši, mož, žena, lastni otroci, brat, sestra), ako živi v skupnem gospodinjstvu, c) lastna poroka, d) ambulatorično zdravljenja v čssu dela, e) udeležba pri raznih zakonitih volVvah na sedežu podjeta, f) vojaški nabor, g) uradn poziv k
oblastem.
Pripomba: V slučaju pod a) pri-tiče delavstvu običajna plača brez odbitka bolniške blagajne za prvi teden dni bolezni, v slučaji) pod b) pripada odškodnina za 3 dni, pod c) pa za 2 dni, pod d) je smatrati povečanje ambulatorija v svrho zdravljenja zobovja, oči in drugih manjših bolezni, radi katerih mora delavstvo med delovnim časom po-sečati zdravnika, v slučajih, kakor
v slučajih e, f in g, se delavstvu za čas, ko je dela zadržan, ne sme od zaslužke ničesar odtegniti, razumeti je samo čas, ki je bil z pravilom neobhodno potreben. V vsakem slučaju pa mora prizadeti svoio odsotnost prijaviti svojemu predstojniku in prinesti na zahtevo tudi potrdilo o upravičenem zadržku. V smislu § 220 pripada delavstvu odškodnina za čakanje na delu, ki ga povzročajo razne napake ter jih ni sam zakrivil. Delavcu, ki je bil leto dni nepretrgoma zaposlen pripada, če je pozvan na orožne vaje 4 tedenska plača, kakor to predvideva § 221 o. z.
Člen 7.
Delavski obratni zaupniki
1. Za poslovanje obratnih zaupnikov veljajo tozadevna zakonska določila. 2. Pri event, sporih, ki izvirajo iz delovnega razmerja med delavstvom in podjetjem rešujejo v prvi vrsti obratni zaupniki, spore, ki so večjega značaja in one, ki jih ni mogoče rešiti z zaupniki pa rešujejo podpisniki pogodbe.
’ Člen 8.
Splošna določila
1. Profesionistom v delavnici: strojnikom, kurjačem, čistilcem kotlev in kanalov, mazačem stro-
jev, da podjetje brezplačno letno blago za eno delovno obleko.
Člen 9.
Veljavnost in odpoved pogodbe
Pogodba stopi v veljavo, čim je podpisana od podjetja in delavstva organizacije, ki jo je predložila, pogodba je za dobo pol leta ne-odpovedljiva, nadalje je odpovedni rok 3 mesece. Prvi odpovedni rok je 1. januar 1936, pogodba se odpove iz ene ali druge strani v re-komandiranem dopisu.
Kočevje, dne 7. junija 1935.
Za »Triglav« prometna d. d.
Ilc Jože
Za splošno delavsko strokovno zvezo Jugoslavije Leskovšek Franc Jakomini Lovro Za delavsko zbornico Sedej Lojze
Brezigar Mirko
Značilno je to, da se je v kolektivni pogodbi med ostalimi prazniki legaliziral tudi praznik dela 1. maj. Marsikateri bralec se bo vprašal čemu so v kolektivno pogodbo vnesli § 10 zakona o zaščiti delavcev, nadalje §§ 219, 20 in 21 obrtnega zakona, saj so bili ti paragrafi že zdavnaj uradno priznani in uzakonjeni. Da, res je tako, vodstvo tovarne je tem zakonom oporekalo, da niso več veljavni, da so zastareli jn da so bili podjetjem takrat vsiljeni, ko so bil rdečkarji v vladi. Lepo in jasno so bili napisani ti zakoni o zaščiti delavcev, vendar se na žalost niso izvajali. Sramotno in žalostno je bilo dejstvo za takratne oblastnike, da si je delavstvo že uzakonjene pravice
moralo zavarovati še s kolektivnimi pogodbami.
Ko smo po končani stavki spremljali do postaje tov. Leskoška, Sedeja in Jakominija, nam je zbranim Sedej dejal, da ima rad tega dedca — kazaje na tov. Leskoška, le da je malo preveč revolucionaren. Jakomini pa mi je rekel, da naj pustim te komuniste pri miru. S tem mi je bilo še bolj jasno, zakaj je toliko okleval za izvedbo stavke. To je bil samo še en dokaz več med neštetimi, da so socialpa-triotski voditelji desna roka kapitalistov, ki na prav tako parazitski način živijo na račun delavskih žuljev kot kapitalisti.
Po zaključku stavke se je tovarnar izrazil, da ga ta 16 dnevna stavka stane 1,5 milijona dinarjev in da bi rad dal še enkrat toliko, samo da bi se znebil delavskih zaupnikov. Iz te izjave je razvidno predvsem dvoje: 1., da so komunisti v tovarni pravilno izvršili svojo nalogo, ki jo je pred njih postavil partijski komite in 2., kakšne ogromne dobičke je spravljal tovarnar, če je imel v 16 dnevih stavke za 1,5 milijona manj dobička!
Po preteku 1 meseca po stavki je tovarnar napravil izprtje (opomba: odpoved celotnemu de-lastvu) z namenom, da se znebi delavskih zaupnikov in najbolj revolucionarnih delavcev. Jasno je, da to ni bilo samo njegovo delo, brez dvoma so se našli ljudje, ki so se izneverili interesu svojega naroda. Tri dni po izprtju je tovarnar spet sprejel nazaj v delo celotno delavstvo razen delavskih zaupnikov in tistega dela delavcev in delavk, ki so bili med stavko
najbolj revolucionarni.
Stavka je bila dober opomin tovarnarju in mu je vlila toliko strahu, da se tudi po tem, ko ni bilo več delavskih zaupnikov v tovarni, ni upal kršiti sprejete kolektivne pogodbe.
Po dveh mesecih po končani stavki je partijski komite uspeh te stavke povsem pozitivno ocenil za naše kočevsko območje. Po stavki je močno naraslo članstvo v kul-turno-prosvetnem društvu »Svoboda« predvsem iz vrst mladine. Politično revolucionarna zavest se je močno dvignila tudi pri ostalem delavstvu v raznih strokah. Veliko simpatij pa si je Partija pridobila pri malih kmetih, ko je dala med množico parolo, da se zarobljeni predmeti in živina na sejmih za naplačilo davkov ne sme odkupovati, marsikatera edina kravica, ki bi morala biti prodana po financerjih za kritje visokih davkov, je romala nazaj v hlev malega kmeta. To omenjam le zaradi tega, ker je bila borba za malega kmeta istočasno kot stavka.
Politična revolucionarna zavest je vedno bolj rasla iz leta v leto, tako da nas fašistična okupacija in zahrbtni napad na našo domovino nista našla nepripravljene in politično neenotne na področju Kočevske. Najlepši dokaz za to je ta, da izdajalci slovenskega naroda in fašistični zavojevalci niso mogli ustvariti belogardistične postojanke iz vrst tukajšnjega delovnega ljudstva, temveč so pripeljali belogardiste iz drugih krajev. Naši zavedni delavci pa so odšli v borbo v partizanske edinice za srečnejšo bodočnost vseh delovnih ljudi, zvesti načelom KPJ.	(Konec)
A3
n.oyic

A
v -A
POSREDUJEJO
Moj prijatelj trdi, da je maturiral s šestnajstimi leti starosti. Kaj menite, je to mogoče?
L. R. Ribnica
Bilo je mogoče. Pred petnajstimi leti se je s šestim letom vpisal v osnovno šolo, z desetimi v gimnazijo, ki je trajala tri leta, in s trinajstimi na srednjo šolo, ki je bila tudi tri leta in z diplomo na srednji šoli je opravil tudi veliko maturo. To je bila redna šolska pot.
__ * __
Nisem povsem na jatsnem, kdaj se najprej napiše ime ali priimek in kje akademski naziv. Odgovorite, da bo razumljivo vsem in se bodo po tem tudi ravnalil
M. P. dijak
Vedno pišemo najprej ime in nato priimek, če ima kdo akademski naslov pa najprej tega, n. pr. — dr. France Prešeren. Izjema je le, kjer je upoštevan abecedni red (v imenikih, leksikonih itd.) takrat pa napišemo najprej priimek, akademski naslov, če ga ima, in nato ime, n. pr. — Prešeren dr. France.
__ * __
le večkrat sem slišala, če se rodita dvojčka, deklica in deček, da sta kot dorasla neplodna. Je to res? Duša S. Velike Lašče Če sta sicer normalna, sta plodna kot vsak drug.. Vsaka druga
misel je netočna.
__ * --
Rada bi postala paznica v ženski kaznilnici. Kaki so pogoji m kam naj se obrnem.
F. S. Kočevska Reka Pogoj je polnoletnost, potrdilo o nekaznovanju in moralno politični pogoji za to službo. Prošnjo vložite na Sekretariat za notranje zadeve LRS, personalna služba, Ljubljana, Kidričeva 2.
Sosed, ki mora ob nedeljah po meso za družino, mi je rekel, da v bodoče ne bo več čakal v dolgi vrsti, temveč da bo postal vegetarijanec. Rada bi vedela, kaj to
pomeni? Marica K. Trg svobode Vegetarijani so ljudje, ki se hranijo samo z rastlinsko hrano, tudi ne pijejo in kadijo. Strogi vegetarijanci uživajo saimo rastlinsko hrano, če je le mogoče surovo, medtem ko umerjeni uživajo tudi hranilne snovi od živih živali, kot n. pr. mleko, jajca, maslo itd.
__ * —
Te dni je podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, tovariš Kardelj, na obisku v skandinavskih državah. Koliko meri Skandinavija in katere so te države?
Jože P. Dobrepolje Skandinavija je otok na severu Evroke. Meri 770.000 km2 in ima 10 milijonov prebivalcev. Gosteje sta naseljena samo južni del^ in primorje. Na polotoku sta državi Norveška in Švedska. Zaradi kulturne in zgodovinske povezanosti z njima prištevamo tudi Dansko med skandinavske države, čeprav ta leži na evropski celini.
Zanima me, kje se pri nas dobijo razne medicinske in farmakološke knjige (o uporabi raznih kemikalij in rastlinskih delov v zdravilne namene).
»incognitus«
Preglejte spiske knjig v Ljudski in šolski knjižnici in gotovo boste kaj našli.
Zvedel sem, da se dobijo posebni katalogi za filateliste. Kam naj se obrnem?
J. L. Loški potok Najbolj znana in upoštevana kataloga sta švicarski »Zummstein« in nemški »Michel«. Za točne naslove pa se obrnite na »Jugofila-telijo« v Ljubljani.
4 <.
J
A
I1IT/Z. NAŠIH
j-i
Med dobrepoljskimi pionirji
ZA KOPALNI BAZEN
_	_	„	Dela pri urejevanju kopalnega
bazena v Črnem potoku so v po-
V Dobrepolju smo veselo prazno- tudi prepričljivo zmagali. Zelo lepo polnem razmahu. V prostovoljnem novali Dan mladosti. Bilo je lepo igro so pokazale dobrepoljske pio- de]u sodelujejo vaščani Črnega po-sončno vreme. Obiskali so nas nirke. S svojo organizirano in hitro toka jn zajčjega polja, posebno pa pionirji druge osnovne šole iz igro so imele lep uspeh. Tudi pio- s0 se izkazali pri delu mladinci iz Ljubljane in pionirji iz Velikih nirke in pionirji Velikih Lašč so obeb vasj. Omeniti je treba tudi ne-Lašč. Že od 12. ure dalje je bilo pokazali v igri med dvema ognje- katera podjetja, ki prevažajo grad-pred šolo in na fizkulturnem ma veliko spretnosti in požrtvo- ben.i material na gradbišče. Gnadi-igrišču vse živo. Ljubljančani so valnosti. Vendar zaradi neorgani- tel ji računajo, da bo bazen dograjen se pripravljali za pevski nastop, ziranosti in zaradi slabega pozna- do' konca tega ali v začetku pri-pionirji — violinisti so uglašali vanja pravil igre niso dosegli hodnjega meseca, svoje violine. Po telovadišču so se uspehov. Na igrišču je bila mno- Vaški odbor SZDL, ki je initiator podili dobrepoljski in laški pioniyi žica pionirjev in pionirk, kj so na- teh del, prosi mladino okoliških —	<— -,"1 vdušeno pozdravljali igralce in	vasii, da bi se tudi ona udeležila
spremljali vsak gib pri igri. Kri-	jn pomagala s prostovoljnim delom
Čanje pa je veljalo tudi sodniku, ki	pri čiščenju notranjosti plavalnega
je sodil pristransko, kar so pionirji	bazena. Prebivalce vabi na ogled
hitro ugotovili.	bazena, ki bo kmalu mnogim nudil
Tako smo dobrepoljski pionirji ugodje in užitek, proslavili svoj praznik.	Zato pa pomagajte graditeljem,
Juvane Anika,	da bo lahko bazen zgrajen do
učenka Vil. raz. Dobrepolje vročih poletnih dni!
za žogo in poskušali, kdo bo dal močnejši udarec. Tudi pionirke so se igrale z žogo.
Ob 3. uri popoldne se je začel prvi del programa — tekmovanje pevskih zborov. Najprej je nastopil pevski zbor iz Velikih Lašč. Zbor je bil majhen, a je lepo zapel. Poslušalci so mu navdušeno ploskali. Tudi naš pionirski pevski zbor je lepo zapel. Najbolj navdušeni pa so bili poslušalci nad ljubljanskimi pevci. Spremljali so jih pionirji violinisti. Dobrepoljski in laški pionirji so pozdravili ljubljanske
Z delom \ rudniku smo zaslužili denar za izlet
Da bi si pridobili finančna sredstva za izvedbo programa, se je
Ker prihaja vsako leto več ro-
pionirji so pozdravili ijunijansne jakov — izletnikov v domovino na siva za uveuuu programa, » ja pionirje z burnim ploskanjem. Do- 0bisk tudi v naš kraj, je naša dolž- odbor podružnice obrnil na upravni brepoljski pionirji smo izrazili nost, da navežemo bolj tesne stike odbor rudnika Kočevje s prošnjo,
’' n«	; 'j	...	•	________ j ~	~ moSa A o Ki n a m H,rwnr»1iil iiriolovKn	PD-f
željo, da bi se radi še srečali z z njimi -m jih seznanimo z našo da bi nam dovolili udeležbo za eno ljubljanskimi pionirji. Ljubljančani stvarnostjo in dosedanjimi uspehi delovno akcijo in bi tako pridobili so obljubili, da nas bodo obiskali. ter bodočim razvojem pri nas. Zato sredstva. Upravni odbor je naši Potem smo šli na fizkulturno je društvo Izseljenske Matice Slo- prošnji ustregel. Dela se je udeležilo igrišče za šolo. Tu so se pomerili venije, podružnica Kočevje, sklenilo, 32 članov podružnice, naši pionirji z laškimi v odbojki in da ob priliki izseljeniškega tedna Upravi rudnika se zahvaljujemo v igri med dvema ognjema. Dobre- priredi izlet obenem z našimi iz- za vsestransko naklonjenost, s Poljski odbojkarji so pokazali, da seljenci, ki bodo takrat na oddihu «« a“^ so veliko močnejši od laskih in sc v domovin,.	JS, da bi rodi v bodoče z ra-
zumevanjem upoštevali morebitne prošnje. Hvala tudi nadzornemu kadru za lepo razporeditev dela.
Veselih obrazov smo po končanem delu zopet enkrat bili od rudniške ilovice črni in umazani vsi tisti, ki so že nekaj let v pokoju in drugi, ki še nikoli niso nakladali premoga. Naše delo naj bi dalo zgled osta-
Rudarji za svoj praznik
Kočevski rudarji bodo letos še posebno lepo proslavili svoj praznik — Dan rudarjev. Rudarski praznik bodo združili s proslavo 40-obletnice delovanja KPJ. Kot vemo, je bilo na Rudniku pred vojno in med vojno jedro komunistične dejavnosti na Kočevskem.
S praznovanjem bodo začeli 28. junija. Tega dne bodo slovesno odprli nov Rudarski dom, ki je v ponos Rudniku in njenim graditeljem. Odkrili bodo tudi spominsko ploščo — rudarjem komunistom, ki so pred 40. leti začeli pot boja za zmago napredne ideje. V novem Rudarskem domu bo tega dne odprta rudarska razstava.
Rudarji bodo nadaljevali s proslavljanjem ves teden do 3. julija, ko bo Dan rudarjev. Med tem časom se bo zvrstilo več kulturnih in športnih prireditev. Gostovala bo dramska družina Svobode Trbovlje, pevski zbor iz Trbovelj, z dramskim delom bo nastopila tudi Svoboda-mesto Kočevje. Tiste dni bo gostovala s koncertom Slovenska Filharmonija v Šeškovem domu. Tudi godba rudniške Svobode bo dala k proslavi lep prispevek.
Poleg kulturnih bodo v času od 28. junija do 3. julija tudi športne prireditve. Športniki-rudarji iz Kočevja bodo imeli v gostih nogometaše-rudarje iz Velenja, Hrastnika in Zagorja. Naj še omenimo, da bo v tem času tudi šahovska simultanka in drugo.
2. julija zvečer bo na Rudniku velik ognjemet, rudarji pa bodo tega dne šli v povorki v mesto z godbo rudniške Svobode na čelu.
Pokrovitelj proslav, ki bodo na Rudniku, bo tovariš Dušan Bravničar, član CK ZK Slovenije in znan revolucio-nar-komunist na Kočevskem.
Rudnik bo pred začetkom proslav izdal posebno spominsko brošuro.
Letošnje proslave na Rudniku bodo med največjimi političnimi, kulturnimi in športnimi manifestacijami v letih po osvoboditvi. Vse te prireditve pa naj izzvenijo v počastitev 40-obletnice dela naše Partije, s katero je bil delavski živelj na Rudniku povezan vse od začetka njenega delovanja.
Šoferji v Starem trgu
Fred kratkim je 33 kandidatov, 17 motornih koles ter 1 osebni ■ da]o zq|e(j osta_ članov AMD Stari trg ob Kolpi, avtomobil. Za dosežene uspehe vse ,. ,. m Hctonnvam v Ko- opravljalo šoferske-amaterske izpite pripoznanje inštruktorju tov. Gla-
SlrtfS tudi on“^li °« »n* «—-*•	»—!	v,eu *> f
tesnejšo povezavo z našimi ljudmi, jjjuorehcplj1vjjg, %1 uspešno Poprai	KNJIGOVODSKI IZPITI
ki živijo v tujini s em pri	vjlo AMD v poljanski dolini je še Knjigovodski izpiti bodo v so-
ugled v tujim i ‘	^ ^ zei0 mlado, a zaradi delavnosti in boto, dne 27. junija 1959 v prostorih
dobro organiziranega dela dosega hotela »Pugled« v Kočevju. Priče-TEKMOVANJE STRELCEV	prav ]epe uspehe. Lani ob tem času tek pismenih izpitov bo ob 8. uri
Strelska družina Kočevje je v po- ni bilo v tej doiini še nobenega dopoldne, pričetek ustmenih izpitov častitev 40-letnice KPJ organizirala «§0ferja_arnaterja niti ne motornega pa ob JL5. uri. Pismene prijave vlo-strelska tekmovanja. Od 18 prijav-	m o	n.a rw» hvoL nnrnv- rft-n' rir> 20 -hmii«	....
Poročali smo že o letnem nastopu TVD Partizana v Ribnici. Na sliki: telovadkinje in telovadci med na slopom (Foto A. Božič)
Najboljša Stara cerkev in Dolga vas
ZANIMIVOSTI OD TU IN TAM
Avtomobili zunanjih ministrov
V ocenjevanju prostovoljnih ga- Vsem gasilcem, ki sodelujejo v silskih društev v kočevski občini, v ocenjevanju, povprečna udeležba je katerem sodeluje 16 gasilskih dru- nad 75 %> vseh gasilcev; želimo, da štev 5 jih je zaradi objektivnih bi si v ocenjevanju dela pridobili razlogov odstopilo., sta dosegli do čim več izkušenj, ki so jim posedaj najboljše rezultate PGD Sta- trebne pri njihovem dedu! ra cerkev in Dolga vas. Ocenjeva-
nje se je začelo 19. aprila, zaključilo pa se bo 21 junija. Gasilska društva so pri ocenjevanju razdeljena v tri kategorije; v I. kategoriji je društvo iz Kočevja, v II. društva iz Stare cerkve, Kočevske
ALI RES NI STANOVANJA V VASI
Uslužbenka krajevnega urada Vas-Fara že nad leto dni stanuje v slabem in nezdravem stanovanju. Ob deževju priteka voda v stano-
Uiuaiva IZ. »j tui c v^l ixV v, ix vp- v. w	yj-j QCZeVjU pi lLCAd VUUfl V ČlLOiiv/
Reke in Livolda, v III. kategoriji pa vanje> električar je odklopil elek-
ostalla gasilska društva.	•-	-------»-•—
• Ocenjevanje društev
obsega 15 dišdipLin iz splošne organizacije v društvih ter praktičnega dm športnega dela. Do sedaj so opravili že z
i r\ j;_,1 wi! V rvf omn 70 nm mn M i
trično razsvetljavo.
Uslužbenka je bila med vojno
________ —....- ---- _ . •	- vozila. Danes pa je po dveh oprav- žlic"88 6flT junfja 1900 na našlo«:
1 jenih sindikalnih podružnic se je	[jenjb tečajih	že 40 šoferjev-ama-	Društvo ekonomistov	Sekcija	knji-
tekmovanja udeležilo samo 10 ekip	t'erjev_ večina	iz obeh kategorij, in	govodij Kočevje,
po pet članov.
Od tisoč možnih krogov so dosegli: (v oklepaju navajamo najboljšega strelca ekipe):
1.	Rudnik, 740 krogov, (V. Planinc)	, , _
2.	Kemična I, 727 kr. (I. Čoki ec)	Na konferenco štirih zunanjih Njegov »Cadilac« je letošnji model
3.	»Avto«, 720	kr.	(V. Kužnik ml.)	ministrov v Ženevi je prišlo tudi	in ima prevoženih 4000 km.
4.	Kemična II,	710	kr. (D. Oražem)	veliko novinarjev. Te pa ne zani-	Na drugo mesto pride po staro-
5.	ObLO 709 kr. (I. Arko)	majo samo politične	vesti s konfe-	sti in kilometrazi avtomobil	mini-
6.	»LIO« 681 kr. (J. Župančič)	vence, temveč hočejo	vedeti, kakšno	stra za. zunanj'e zadeve Vzhodne
7.	Ključavničarstvo 635 (D. Škvarč)	je osebno življenje	ministrov, v	Nemčije dr. Lotharda Bolzca.	Avto-
8	Rezervni oficirii I	kakšnih avtomobilih	se vozijo itd.	mobil znamke »Saksenring«	je legi Ključavničarstvo-ženske	O avtomobilih	pravijo tako:	kHometrov^ *" ^	prev0Zjl	4800
“• SSK tekmovanju p. še bo-	JStS^SSS SSZfr	0,3“ “T* *"S ^
do pomen,,, še p„e eb,„=. ten ,m. n.Jnov.jši «»	mVXtardll"Te
„	• A i • ■	model iz leta 1956 in je prevozil
še o smrtni nosr©či pn Stalcoiiin is.oookm.
® »Dirim	r	•	»Citroen« francoskega ministra za
_	...	v	zadnii številki	Novic je bil ob-	proti Moravi. Med potjo, na prvem	zunanje zadeve Couve de Murvilla
mladinska aktivistka na Banjalo-	javljen članek	o	usodni nesreči	ovinku od Štalcarjev, se je zgodila	j" ” avltik/^r. VdhelmT^reivea
škem terenu — je zavedna in pre- mojega moža Jožeta Jurjeviča. Ker nesreča, katere žrtev je bill moj po- P	"
nega dela. do seoaj so opravili ze z danQ stvari Med vojno je iz- pisec članka ni opisali zadeve z ne- kojni moz. Motorist F. B. je mo- sta sorazmerno nova z ozirom na 10 disciplinami. Kot smo ze omenili, lg tudj zdravie takoda je se- srečo tako kakor je bila, prosim, jega moža pustil na kraju nesreče majhno kilometrazo. Med njimi pa s,e za prvo mesto borita gasilski 9 ° slabotneqa zdravja Nai' ome- da objav,i-te naslednje:	popolnoma samega in se odpeljal je veteran »Humber Pulmen«, ki ga
društvi iz Stare cerkve in Dolge	da SDOSobna' dobra in Moj pokojni mož', Jože Jurjevič, sam spat v Moravo. Ko se je moj vozi soferka britanskega ministra
vasi, ki sta dosegh dosedanjem	J pisarniška moč in pri je šel ob 6.30 uri zvečer usodnega mož proti jutru zbudil iz nezavesti, gjvna Loyda. Prevozil je okrog
ocenjevanju največ uspehov.	h	Dril1ub[1ena	dne od doma na sejo krajevnega je sel popolnoma sam počasi proti 112.000 km
14. junija se bodo v Kočevju po-	, wla mater, odbora ZB NOV v Stalcarje in bil domu. kamor je prispel ob 5." uri
merili v športnih disciplinah gasilci	prizadejalo nove	bolečine	je popolnoma	trezen. Seja je bila zjutraj ves moker od rose in	z raz-
iz Kočevja, Stare cerkve, Kočevske	kar Ji jepnzMiejaio no-ve	boleč	le P	žagarju, kjer je bil bito glavo pri levem očesu.	TVD PARTIZAN VELIKE LAŠČE
inoLr'kdav daliavo S:	Stanovanjem če že	ne morejo	navzoč tudi motorist F.	B iz Strt-	Res je, da je bila seja v Štalcar- Edino društvo za telesno vzgojo
obsegajo: skok v daljavo m višino,	■>“	j”-0	. J ..on.	... „„^1	,.ariev Ob 1. uri ponoči	sta se oba,	.
hojo po gredi, plezanje po lestvi	drugje, naj bi, vaščan	Vasi sami	carevODt	F	odpe-
in spuščanje po lestvi in tek pod uredili to z ev ,\ P	h ala izpred gosti'ne v Štalcar jih
masko in gašenje z vedrovko.	boljše stanovanje.	V. M.	1
jih v gostilni, kjer sta Lela oba TVD Partizan jmajo v laški občird turd!lk0motoristtaF° b"! "talc^e” ne£j leti s pomočjo Občanskega
Po_ pripovedovanju prisotnih v go-
S l.iillurnim programom po vaseh
dobi človek občutek, kako neiz- kocevarska vas. Se pred 600 let. merne so kočevske boste. Gledali je ta tuji živelj naselij na našo smo jih izpred lovske koče. zemljo ribniški grof Ortenburški
stilni, moj mož niti takrat ni bil pijan.
w. Ker pa Partizan ni aktivno uporabljal telovadnice, jo sedaj upo-
mojega/ pokojnega moža tako tako, dolžnost motorista bi bila
Tekmovalni načrt v počastitev SKOJ in KPJ obsega poleg drugih nalog, ki smo jih v glavnem že izvršili, tudi sklep, da nudimo prebivalcem teh oddaljenih naselij nekaj veselja in kulturnih dobrin. Avtobus in kamion sta ob pol
Zadnjo nedeljo v maju so se pionirji Osnovne šole Mirka Bračiča v Kočevju namenili, da obiščejo 3 kočevske vasice skrite v okrilju kočevskih gozdov.
Naši pionirji se zavedajo, da so člani KPJ in SKOJ posvetili vse svoje življenje in delo zmagi pravice in resnice. Vedo, da nam je KPJ priborila narodno in socialno svobodo. Prav kočevske vasi so bile
med NOB zatočišče ne le partiza- „ - ------------ «
nov, temveč tudi njihovega vod- Anite Zupan zapel ob spremljav, stva. V zatišju mogočnih roških harmonike 4 otroške pesmi. Pevci
ali
smo jih izpred lovske kocu. zenuju uumaiu yivi untnurauiu. id ko, uoiznosi muiorisiu »i ui.a, da Opremljena v kmečko-lovskem sti- Nemški cesar mu je poslal uporne je ponesrečenemu pomagal im ga lu sprejme večkrat navdušene lov- kmete. No, dobro so živeli tod, saj spravili domov na varno, ne pa aa
'	,	- rablja šolska mladina. V zadnjem
Naj se suče zadeva okrog nesreče £asu je telovadnica nennomhna.
času pa je telovadnica neuporabna, ker primanjkuje rekvizitov. Odbor Partizana naj hi bolje delal!
ce, med njimi tudi maršala Tita. Fantki in deklice so se seveda P° lestvi vzpeli v krošnje debele lip6-na kateri je med vejami narejen pod, na njem pa stoje miza m klopi. Skrivnosten mir in tišina je
rtviuuua Ul rvuiinvii - VU	....... ... i m
deseti uri odpeljala pionirje proti na vrhu, vonj po travi m mlauern
DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v so both, 13. junija, od 7. do 12. ure in od 16. do 18. ure, trgovina »Hrana«. Kolodvorska ulica. V soboto, 20. junija ob istem času pa ima dežurno službo trgovina »Oskrba«, Ulica Jožeta Šeška.
gozdov, pod varstvom stoletnih smrek in bukev so zrasle partizanske tiskarne, bolnišnice, skladišča.
Ko je sovražnik zvedel, kje je jedro domovinske vojne, se je maščeval nad prebivalci vasi, ki so že ------------ -
game po sebi tako uboge, od mak- srca poslušalcev kar zaigrala, niene od sveta. Fašisti so požgali Nedaleč od Oneka je Lovski vrh. domačje, vaščane pa bili, mučili, In tja smo se odpeljali. Kako veh-izsiiljevali, zapirali v ječe.	časten je pogled z njega. Tu šele
so črpali in prodajali les iz svojih g,a j,e pustil v usodnem trenut u host. Danes so v vasi priseljenci. jp p0inoči samega. Tško ravnanje ne Za pevskim zborom najmlajših saimo, da ni tovariško^ pač pa je o je nastopila dramatska skupina skrajnosti nečloveško, pionirjev pod vodstvom tov. Sanke Kar pa se tiče pijač ,j ,
Mrharjeve s prizorčkom »Na jasi«, jo je moj	™z "“°
len. Prikazuje otroke, ki se brezskrbno preveč užival, vendar pa s tem m
Oneku. 6 novih lepih hiš ima in zelenju. Kako neki je tu ob ne- igrajo na jasi. Med narodnoosvobo- ^doval	je rad pomagal_____________________________________
okrog 40 prebivalcev y šolo pa pri- vihti, viharju ? Takrat se oglasijo dilno borbo pa s® ^ , P_ vsakomur, če je le mogel. V času haja 12 otrok. Kar v razredu jim mogočne orgle roških gozdov, kot stanejo kurirji, obv	• ,P narodnoosvobodilne borbe je veliko Izdaja in tiska ČZP »Kočevski tisk«
je zborček pod vodstvom tov. pravi v eni izmed svojih, črtic tizani. Koprivnicam so ®	prestal in si nakopal Imlezen. kar v Kočevju. Urejuje uredniški od-
partizan Metod Mikuž.	vabilu odzvali v lepem ■	• ;e tudi v pretežni meri vzrok, da bor — Odgovorni urednik Matij*
Otroci so že zlezli v oba avto- Naš cilj je bil se Moze'i	'se ga je od časa	do	časa nekoliko	Cetinski —	Uredništvo	in	uprava
mobila, saj mladež hoče naprej. Po	mm programom so PlonlrJ	g	preveč napil, kar	je	treba upošte-	v Kočevju,	Ljubljanska	cesta 14a.
vijugasti gozdni cesti je pognal	nastopili, z veseljem m	navaus	^	telefon 3-89. Naročnina	je	400 dm.
tovornjak, za njim pa še avtobus, njem, čeprav ze malce umije •	Jurjevič polletna 200 din in je plačljiva *
»ovali smo naravo. Svit dneva	Gledalci, ki so prišli	iz MTrave'^	naprej. Za	inozemstvo	je	800 din
je prodiral med drevje, tu in tam Livolda, so jim hvaležno P	j	,	oziroma 2,5 ameriškega dolarja. T«'
so se ujeli na veje sončni žarki. Črnolasi pionirček pa se je zahvalil Opomba uredništva: članek z na ^ rg-un fioo-713 Ta slika nas je spremljala vse do s šopkom cvetic in jih povabil se slovom »Alkohol zahteva nove zrt-
so že zlezn v
so bili vsi iz I. in II. razreda. Pevci iz III. in IV. razreda pa so zapeli
4 partizanske. Nastopili so tudi VVVV111J„„, —	,	-
mladi harmonikarji. Igranja jih uči Opazovali smo naravo. Svit dneva Gledalci, tov. Jože Papež. Zaigrali so venček -	- «" tflm r
narodnih in borbenih pesmi, da so
:™s«-=™-™=