—~< 186 >~—
Povrnil se je srečno
(Božična črtiea; spisal P. V—y.
ima je, da vse poka.   Zemljo je pokril debel sneg in «>-* vesel je,  kdor je pod streho.   Saj je pa tudi ni žive stvari na uliei.   Nti, kdo bi pa tudi bil zdaj zunaj? Saj ima vsakdo danes obilo opravila. Žene peko povi-ttce, božičnjake, možki pospravljajo to in ono, a otroci, ti dobri  otroci,  pripravljajo jaslice.   Ljudje božji,  saj nocoj sveti večer!
Stopimo v to prijazrio hišieo,  ki je prva v vasi.   Ej, to tukaj  opravila.  Mati in vže odrasla hčerka Anica vrtita se v kuhinji, oee se greje pri peči,  a Janez in Jožek sučeta se okolo jaslie. Malo velika sta vže, to je res, ali za tako nedolžno veselje ni človek nikoli prevelik.
Naposled je vže vender mir. Mati in Aniea sta dovršili svoj posel, brata sta razpoložila pastiree, stemilo se je in zbrali so se Fsi okolo gorke peči. Napravijo lue, pokleknejo in odmoJijo sv. rožni venec. Potem nekoliko povečeijajo — strog post je danes, saj bode pa jutri vsega dosti. Po večerji se razvrste, jedni okolo gorke peči, drugi so pri jaslicah. Saj se na badnji večer tako lepo pripoveduje.
—  Mati, kako je vže bilo takrat? — oglasi se Aniea. — Koliko let je vže od tega?
—   Dvanajsto leto teče, če me spomin ne moti, ali ne Andrej?
—  Saj bode res nekako tako!
—  Mati, dajte povejte! — prosita brata.
—  Nii, pa povem. Bil je ravno badnji večer, kakor danes, le žalost je bila v hiši, ker so nam tam po letu poklieali očeta na vojsko. Prosili smo vsi za njega — ali niso nain ga pustili. Kaj naj začnem jaz sirota sama s tremi malimi otroeiči? Plakala  senl,  a vi še niste razumeli, kaj je  to, če gre oče na vojsko,  ali ou je odšel ¦— moral je oditi.
—  Saj je bilo tudi raeni hudo! — oglasi se oče pri peči.
—   Verujem, verujem. 0 jej, koliko sem prestala od takrat, koliko sera pro-sila,  da se vaš oče zdrav povrne.   Prihajali so po večkrat listi od njega,  ali,  ko se je vnel boj, potem je najedenkrat prenehalo vse pisanje. Kakor strela iz jasnega neba zadela me je vest Mihotovega Janeza, ki je pisal domov tudi o mojera možu. Pisal je: pri liekem napadu ga jo videl, kako je bil ranen — potem so pa morali oni dalje, a on, vaš oče je ostal raenda na bojišču iu žalostno poginil, ker ui slišal o njem nobenega glasu več. — Oj uboge sirote mene in vas otročiči moji! Kdo vas bode zdaj hraDil, kdo za vas skrbe] — mislila sem si, — ker kaj bi jaz sirota sama brez vašega očeta?
Bilo je ravno tako na badnji večer. Od drugod so se slišale vesele pesni, a jaz sem tilio ihtela in pripravljala boruo večerjo. Spominjala sem se prejšnjih svetih večerov, kako smo jih preživeli skupaj v veselju in nisem vedela, kaj naj začnem. A vi ste se stiskaJi okolo peči, otročiži moji!
—•*< 187 >¦•—
V  tem trenotku pride nekdo k nam; mislila sem si, da je sosedov kdo ter pripravljala dalje večerjo. —
—  In  to je bil  naš  dobri  oče! — oglasi  se Anica. — Spomitijam se še celo jaz onega veselega veeera, mati. Bratca sta dremala, a jaz sem poslušala bo-žične pesni, ki jih je bilo sližati iz sosedove hiše — kar stopi popotni mož v sobo, rekoč:
—  Dobei: večer, otroci! —
Komaj je izpregovoril te besede, spoznala sem  takoj  našega dobrega očeta iu skočila k njemu:
—  Oče, oče, ali ste prišli! —
V   tem sta so prebudila tudi bratea in zagledavši tujega moža začela sta se jokati.
—  Janezek, Jožek, oče je pvišel! — hitela &em veselo pripovedovati. Komaj sta ga spoznala.   V tem  ste prišli  tudi vi mati v sobo iu skoraj niste hoteli ve-rojeti, da je res prišel oee. A oče, oče bil je doma--------—
—  Saj je res čudno, da sem se vrnil. — Ko me je takrat podrla turška krogla na tla, stemilo se mi je pred očmi, da sem kar obležal. Zbudil sem se v bolnici. Težka je bila rana, vender ne smrtna. Pisal bi vam bil preje, ali midejal sem se, da me puste za zmiraj domov. In tako je tudi bilo. Bj, da sern jaz vedel, da je donia taka žalost, pisal bi vam bil popreje — — —
—  Nii, zdaj je vže vse prestano, hvala Bogu, oče, da vas iraamo. Bog vas ohrani še dolgo, dolgo let! — hiteli so vsi v jednem glasu.
Zazvonili so vaški zvonovi, dečka sta prižgala svečiee okolo jaslic \u zadonela je tudi v tej prijaznej hišici vesela božična pesenea:
,,Oj dete nebeško, ozri se na rias,
In milo nas vodi v življenji ves žas!
Daj lepo živeti, te zvesto Ijubiti
In nekdaj po smrti v nebesa nam priti!"
Zvenela je ta pesenea ne samo v tej bornej hišici, nego v srcih vseh, kateri so jo prepevali, a na nebu so zatrepetale svitle zvezdice — — —