VIII. letni tecsaj. 6 st. 1912. Junius Bassa Ivan: Miloscse szi puna.......161 —: Okrozsnica od gojitve dece.......164 —: Pobozsna narodna peszem.......170 —: Nezmerna lepota preszv. Szrca......172 Reditel: Goriv Mariacell..........176 Klekl Jozsef: Tretji Red..........179 Szlepecz: Poszvecsiivanje ceekve.......182 P.: Prosnik z nebčsz ...........189 Ki ne dobro, ki je vecs, ali menje dobo sznopicsov, naj mi naznani! Vsza piszma k meni, vu stamparijo nikaj ! Ki sesč liszt d&blati, naj za njega dve koroni posle na ime: Bassa Ivan plebanos vu Bogojini (Bagonya, Zalamegye) ali naj onomi d&, od koga liszt prekvzeme vszaki meszec. Sziromaki, ki nemorejo zdaj vcsaszi pl&csati, kak vszako leto, tak i letosz lehko po vecskr&tnih sumah, ali pa, kda bodo meli, naednok pldcsajo! Csiszti dohodki liszta šze obrnejo na zidanje ednoga szamosztana v krajini Szlovenszkoj na Vogrszkom. VIII. leto 6. st. 1912. Junius. ZMOZSNA GOSZPA VOGRSZKA. - POBOŽEN MESZECSEN LISZT REDITEL: NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA BASSA IVAN plebAnos Vu Bogojini (Bagonya, Žalam.) Prihaja vszaki meszec. Cena 2 koroni, v Ameriko tri. Miloscse szi pitna. Zakaj je Marija obdrzsala pravdo, da je ona ne bila pravdi podvrzsena ? .Obdrzsala jo je zato, naj ne bi zsido-vov szpacsila, sterim sze nancs szenjalo ne, ka je ona nevtepeno poprijeta. Obdrzsala je pravdo, naj bi Szv. Jozsefi i vszem, steri szo znali za njeno velko szkrivnoszt, peldo dala na po-puno bogavnoszt. Zdto, duša moja, ne zanemarjaj nikdar nikse prilike, vu steroj szi mogocsi kaj dobroga vcsiniti, csi ti li ne bi bilo zapovedano; ne zamudi nikaj, csi vidiš, ka tvoja zamuda koga lehko szpacsi. Pa vcsini dobro, csi li poleg toga kaj zgubiš, ali trpiš; vcsini te tiidi, csi bi li kakso szvojo volo mogeo zatajiti, na priliko szvojo molitev pretrgnoti, ar je takse delo tak, ka Boga za Boga volo osztavis. Ki Boga zaisztino liibi, on gleda kak najvecs dus Bogi pridobiti ino njihova szrca na njegovo liibav nagnoti, za to delo pa ne bogse prilike, kak csi z djanjom poka-zsemo, ka ga mi szami tiidi jako liibimo. Z našim navdušenim opominanjon drugi polubijo dobra, nego csi peldo tiidi ddmo na dobro, de nasa recs doszta vekso mocs mela. Bogsa je edna pelda od szto navukov. Pelde szvecov szo szvčce rodile. Szveta prepricsanoszt szrca ino nevtepene j&koszti, stere szo liidje vidili vu apostolaj ino prvi krscsenikaj szo ravno takso mocs mele, kak njuv ndvuk i csude. Edna dobra pelda je tak kak disecse drago mazalo, stero je Magdalena vlejala na Jezusove noge: Cela hizsa sze je napunila z njega disavov. Zato pravi apostol, ka je oponašanje prvih krscsenikov draga dišava »Dobra dišava Krisztusova." (2 kor. 2. 15.) Zsalosztno, ka dnesz den tak malo liidih ma szkrb na to. Kak csi bi liidje szamo zato vkiiphodili, naj bi te-her odgovornoszti pred Bogom eden na ovoga naklali z bozsnov peldov, stero eden ovomi dajo. Csi szam v pekeo ides, idi szam, ne vlecsi za szebov tudi druge, „za volo tebe naj ne szpadne szlab tvoj blizsnji, za steroga je Krisztus szvojo krv prelejao." (1 kor, 8, 10.) Velki greh je oropati blizsnjega zemelszke njegove vrednoszti, kem veksi je pa, csi ga sto oropa cele veki-vecsnoszti ! To bi telko bilo, kak sze vragi na pomocs ino za skčr dati. Pa to dela vszaki, ki komi lagojo peldo da. Poszebno oni szo duzsni drugim dobro peldo dati, ki obl&szti i postenjč majo pred drugimi, dr ki szo od njih odviszni, za njihovov peldov idejo. Z toga szpoznamo, kak velka duzsnoszt je za vsze naprejposzt&vlene dobra pčlda. Csi naprejposztavleni ne posttijejo Boga ino njegovo szv. matercčrkev, sze n&glo povnozsajo njihovi naszlednicje. Pa sto de za t£ nezndne odgovor davao, csi ne on, ki njim je bozsno peldo dao. Ali miszli steri, ka on ne tak, kak drugi ludje, ka od njega Bog ne zselej telko ? Zato je z prednjega angela satan gržtao, ar sze je vu velkoj szvojoj csaszti szramiivao pred Bogom nakloniti. Bogi szliizsiti je ne szramota, nego csaszt ino dika pa na pošteno premisldvanje ino plemenito diiso kazse pri csloveki, steri szvoje vere djanja pred szvetom včpokazse. Csi je sto vert i goszpodar, je to zrok na to, ka naj ' bode bozsen krscsenik ? Kem vise je sto v obl&szti, tem vecs odgovornoszti je duzsen i kem veksa je koga csaszt tem vecs duzsnoszti ma — ne ka bi escse tiszto zanemarjao, ka je te n£j-mensi tiidi duzsen vcsiniti. d Te je pa dnesz d6n zse szramota, csi sto kak pošteni krscsenik, z dobrov peldov naprej ide ? Je szramota dnesz den vadluvati szvojo szvšto vero, ltibav szvojo do Krisz-tusa ino njegove szvete cerkve ? Szramota bi bila dobro csiniti i dobro pčldo dati ? Maria je to ne za szramoto drzsala, nego. za csaszt * i diko, pa nebeszki szveci tiidi. Bozsi blagoszlov vszakomi, ki drugim na dobro pčldo szliizsi. Bassa Ivan. Okrozsnica vszeh vogrszkih piispekov od gojitve dece. (Konec.) III. Te recsi Jezusove „piisztite male k meni i ne kratite njim", sze ob tretjim tak razmiju, kak csi bi pravo Jezus: pripelajte k meni, pripelajte v mojo bli-zsino vaso deco i vaso mladezen; pusztite je k meni pridti vu szveti szakramentumaj, poszebno vu szvesztvi pokore ino vu Oltarszkom szvesztvi pa jasz poszvetim detinszke diise, je privadim k boji ino vozgojim v njih moj visenaturni, csiszti, plemeniti zsitek. Lubleni Vorni! Najvek.se miloscse Jezus vu szv. szvesztvaj da deci; ocsiszti je ino nahrani, mocsne i lepo-diisneje vcsini. Pa to po szpovednikaj vcsini, steri vu najlepšem pomeni t6 recsi pravi dilsevni ocsovje deteta posztanejo ino z roditelami i vucsitelami vred najprednjeso szliizsbo vcsinijo vu zgojitvi deteta. Premiszlimo szi ob prvim, kak zmozsno szčga Jezus vu dušo deteta v szvesztvi pokore ino na kak velko po-mocs je to dobroj gojitvi. Szvesztvo pokore je szvesztvo zbiidjavanja i ravnanja diisneveszti. To je ono szvesztvo, vu sterom sze najbole zapreta szrca tiidi odprejo pa vu sterom sze tiidi taksa •deca na viipanje zbudijo, z sterimi ne lada niscse, pa szo vu nisterni recsaj nema, kak grob. Szvesztvo pokore je tudi skčr zravnanja poszebne personalszke duše, ste-roga ravnanja je dete poszebno potrebno. Vu jakosztnom zšivlenji naime pred vszem drugim predramleno dusno-veszt niica, stera dusnaveszt zna, ka je dobro i ka je hudo ino stera szdma vpamet vzeme poti jakoszti ino :greha. Ne pravim z tem to, ka mo je tam taksa szpita-vali, stera je zmešajo ino szo njim na kvdr! Bog odszlo-bodi! K tomi je vucsenoszt i pazlivoszt potrebna, stero diihovnicje tak majo. Ali od driige sztrdni je pa gviisno, ka dete moremo navcsiti na zapoved ino na duzsnoszti njegovoga sztalisa pa je vu tom vcsenjej . ne szmemo na szebe nihdti! Toga znanja ono ne szme vgonja&ti, to more od nasz dobiti, kak szmo je tiidi mi dobili z bo-zsega nazveszts&vanja po onih, ki to gl&szijo. Eta oblaszt ne szamo szpozna z nami dobra, nego nasz tiidi navcsi Jiibiti dobra pa to dela tiidi dober diihovni ocsa: ne szamo, ka deteti na szrcč prvčzse, ka prdvdo more ob-drzsati, ar je to Bog zapovedao, ki dobre pl&csa, hiide pa kastiga ; nego tiidi pomore deteti, ka dobra naj z lii-beznoszti vcsini, dr to Bog zselej, ki nam dobro scse ino je sztr&h za lepoto nase duše; pomore deteti, ka de njemi prva miszeo pri duzsnoszti i pravde obdrzsdvanji eta: to je dobro, ar je bozsa vola; to je meni dobro, ar Bog meni dobro scse. Dete znd tiidi lagoje n&vade meti; znd. hudobna -djanja meti, stera ne szpozna za greh, ali proti sterim njemi je ne zadoszta predramlena diisa. Poszebno pri zane-mdrjanoj deci sze zgodio, stero bozsni prijatli na neszpo-dobnoszti vcsijo. Kak velka recs je zdaj te, vu takse diise notripoglednoti, njihove szkiisnjave, premislavanja, tezsave szpoznati. Na lepše prilike za to, kak szakramentalna pitanja, kde cslovek z csiszta sz&m z detetom, kde ono verno odgovdrja ino kde njemi lehko poszebne tandcse ddmo. Pazlivoszt je potrebna pri tom szpitavanji, pa viipanje deteta moremo zbiiditi k szebi, da pa na to pom&ga Jezusova miloscsa, stera je vu toj priliki poszebno z detetom i za deteta volo z duhovnikom, ar Jezus z szvojov mocsjov kredi sztoji na pomocs. Pa je velki haszek szvčte szpovedi to, ka sze deca priv&dijo poszliihsati szvojo diisnoveszt, vu szkusnjdvaj sze navcsijo k Bogi szi zdib&vati ino za dobro, za csisztoszt szvoje duše tudi dldov prineszejo rekocsa: r£j merjem, kak bi Boga razzsalo. Glejte tak zgojeno pokolenje po poti mocsnih, jakosztnih csiitenj hodi proti Bogi pa za to pokolenje je ndjlepsa pomocs szvčta szpoved. Ali pred vszem drugim je szvčto precsiscsavanje tiszta sker, vu steroj sze dobre jakoszti ino celo dilsevno zsivlenje deteta ndj jakse včzgojijo. Duševen zsitek moremo dati mladini nasoj; za csiszto i mocsno pokolenje jo moremo zgojiti pa odked njim damo mocs i zsitek, csi ne po szv. precsiscsavanji ? Ka Jezus od kruha diisevnoga zsitka pravi, to z ednakim tdlom sztoji za szvece i deco; ,Ki jej moje telo i pije mojo krv, on de zsivo na veke". (Jan. 6, 55.) Duševen zsitek deteta, tč vu klici szkriti vekivecsen zsitek, z szvetim precsiscsavanjom moremo rediti ino zgojiti. Szamo ka, csi ete velki cio doszegnoti scsemo, nam je potrebno, naj vu soli i vu cčrkvi dobro pripravimo deco na to velko szvesztvo i vu tom morejo sztarisje tiidi na pomocs biiti duhovniki i vucsiteli. Vero deteta moremo zbiidjdvati, naj csuti, naj je prehodi to csiitenje, ka Krisztusa szamoga vzeme k szebi; zbuditi moremo vu detecsoj diisi to viipanje, ka dober Jezus, odkiipiteo, pomžgajocsi Krisztus pride k njemi pa zdto pride, naj bi dete pred njega prineszlo szvoje nevole, szlaboszti, tezskocse, naj bi szi pogucsalo z njim szvoje szkii-snjdve. Zbiiditi moremo njihovo liibezen, naj sze z pozse-lenjom priblizsavajo k Jezusi ino sze naj drzsijo njega z viipanjom ino vernosztjov detecsega szrca. Telko pa pa ne szmemo zseleti od deteta, ka bi sze od tezsav zoszagalo ino od precsiscsavanja sze bojalo i zaosztalo; nego sze moremo po Jezusovi recsaj ravnati, ki z Oltarszkoga szve-sztva ravno tak gucsi, kak je nigda gucsao rekocsi: „pii-sztite male k meni ino njim ne kratite". Tak sze nam vidi, kak csi bi eta vretina zdaj bole obilno zvirala, pa kak csi bi szvčti Ocsa poszebno zseleli nasz opominati na Oltarszko szvesztvo, kak na zmozsno sker gojitve mladine. Ali sze tozsimo, ka malo doszpeha, zsalosztno pripoveda-vamo, ka szmo sze vkanili okoli gojitve dece i mladine, szveti Ocsa sze nam pa etak vidijo praviti; deca moja, lacsna szte, zsedna, triidna, jeli ne vidite, ka je sztol Gosz-podna presztreti, ka zsejo vašo pri vretinaj Zvelicsara lehko pogaszite; hodte zato sze, deca i odrascseni; jejte ino sze okrepite. To navdusavanje poszebno deci glaszijo ; scsčjo, naj ranej idejo k szv. precsiscsavanji; scsčjo naj sze vecskrat precsiscsavajo; scsčjo, naj njim mldda szrca za Jezusa pripravna i odpreta bodo. „Crebris admonitio-nibus multoque studio" pišejo vu szvojoj okrozsnici od go-sztoga nrecsiscs&vanja danoj, to je; z gosztim opomina-njom i z vnogov szkrbjov naj nagucsavajo diihovnicje ino szpovednicje liisztvo na goszto precsiscsdvanje; to je trbej navcsiti, ka k szvetomi precsiscavanji to dvoje potrebno, naj brezi szmrtuoga greha bodo ino naj z dobrim, pobo-zsriim nakanenjom idejo k szvetomi precsiscsavanji. To naj zarazmijo po našem navuki tiidi deca pa ne sztrah, nego vupanje ino zselenje moremo vu njihovih szrcaj pobiiditi ino je navdiis&vati moremo, naj vecskrat idejo k szvetomi obhajili, v zacsčtki koncsi vszaki meszec i na szvčtesnje dneve, szledkar vszaki tjeden tiidi, ali csi more vszaki den. Nikaj deteta ne pomaga tak na csiszto jakoszt, kak szvčto precsiscsdvanje. Ma dete, ma mlddo szrce tiidi vnogi boj ino vnogo szkiisnjave. Nezrelosžt njegove diise, zbudjd-vajocse naszladnoszti, naturna nesztalnoszt deteta ino lehkomislenoszt szo szame zadive ino teskocse, z sterimi sze gojitev boriti more. Vdetecsoj duši je vnogo nesztalno-szti, szporain je plitvi, csiitenja preminjavajocsa za to sze ne szkrbi jako za opominajocso recs pa za to niica gojitev takse prilike, stere globle z orjejo deteta dušo ino stere jo zgrabijo ino prevzemejo za Boga! Globlese pa toplese sze pa nikaj ne vtiszne vdtiso deteta, kak pobo-zsno szveto precsiscsavanje: Vu njem Jezus pride v szrcč pa njegova nazocsnoszt, z sterov k szebi privezse volo i nagibe, napuni szrce deteta pa je na csescsenje i lubezen vszega dobroga ino szvetoga prinesze. Po taksem Jezus grala gojiteo duše, Jezus grata zsiva dusnaveszt deteta, Jezus de njega naprejidocsi zgled ino voditeo. Pa toga Jezusa te dete polubi ino sze ga mocsno zgrabi. Znamo, ka je miloscsa szv. precsiscsavaoja ravno ta, ka sze na ltibav zbudimo ino ka szvčta zselenja z mocsnim vesze-Ijom prikapcsijo naso dušo k Jezusi. Glejte, L. V., modroszli ino blagoszlove v gojitvi potrebne je Jezus vu Oltarszkom szvesztvi povnozsao za nasz pa 1ni szami od szebe moremo previditi, ka sze mladina mogocsa ognoti vszakoga greha ino je mogocsa obl&dati vszako szkusnjavo, csi vrelo ino pogoszci hodi k szv. precsiscsdvanji. Z&to, csi sze zdaj pogosztoma tozsijo, ka je gojitev zfaljena ; csi sztarisje, vucsitelje, duhovnicje szploj vecs tezsave najdejo vu gojitvi dece; csi duh szveta na iszkanja zemelszkih radosztih vlecse mladezen ino jo z grehotami scsč odtrgnoti od Krisztusa ; ka moremo bole sziliti, kak to, naj sze zjedinimo, naj sze prikapcsimo bole z Krisztusom po gosztom ino vrednom szvetom precsis-csžvanji. Mate vi tiidi szkrb, lubeznivi sztarisje, vasa szrca tudi sztrszne poguba i pokvarjenoszt mladine; szte csuli vi tudi od razviizdanoszti decč pa z zselenjom zselete zmozsno pomocs : glejte, tii je vasa najzmozsnesa pomocs, goszto precsiscsdvanje. Deco vaso zagvusati scsete proti szmrtnomi grehi; csiszto pokolenje scsete zgojiti, stero' vu csisztoszti szvojega szrca vasz tiidi bode znalo liibi ti ino vam zahv&lno biti; obcsuvati scsete vaso . eco od szp daja, obcsuvati od lagoje, mrszke navade: glejte, pomagajte vašim duhovnim pasztčrom i vucsitelom pa idte vi tudi pogosztoma k sztoli Goszpodovomi ino pelajte tudi vaso deco ta. Kak zviseni pogle'd je po nedelaj szvčto precsiscsd-vanje, kda mozski i zsenszke, posžebno kda sztarisje i deca vktiper idejo sztoli Goszpodovomi; kda sztaris Krisz-tusa noszecsi vu szrci szvojem moli za szvoje poleg njega klecsecse dete, vu steroga szrce je Krisztus tiidi notrisz-^ topo, naj bi molitev sztarisa vu blagoszlovaj csiszte ja- koszti zvrso vu detecsoj duši. L. V. ! Vsza vasa szkrb i bojaznoszt vu gojitvi vase dece je tudi nasa ino z vami vred szmo prepricsani, ka gojitev dece domdcsa bizsa, sola ino cdrkev vkuper mo-4 reta zvrsiti. Zato mi vszi roko v roki moremo pridobiti mladčzen Krisztusi. Po pravdi je mladezen Krisztusova, jeli je za isztino tudi njegova ? Pa csi je ne njegova, jeli ne tezsi vu tom nasz kaksa zamuda, jeli ne sztopi pred ndsz duzsnoszt sze szkrbeti, naj vu diisaj dece Krisztus 1 goszpod&ri, pa jeli nasz ne prisziljava sztr&h ino liibav na to, ka edno bogso prihodnoszt, vecsno prihodnoszt naj pri Krisztusi szprdvimo deteti ? Krisztus tudi to scsč, zato nam je dao vu roke szve skeri ino mocs, zdto je sztopo on szam med nase pomocsnike, kak za prednjega delavca za prvoga zgojitela nase dece. Viipajmo sze vu njem, nii-cajmo skčri nam d&ne, posztavimo vu delo nase zgojitve bozsanszke mocsi, ka zagviisamo nasoj deci miloscso bozso, dobre jakoszti, csiszta szrca, vu sterih Jezus sztanuje. Taksih je nebeszko kralesztvo ! Za nebesz csisztoga szrcd volo naj liibi Goszpod naso deco.; naj jo obimne k szvo-jemi Szrci za volo njčne csiszte jakoszti ino je naj tak blagoszlovi, ka sze nikdar ne odtrgnejo od njega. Pobozsna n&rodna peszem Prišla je, prišla Veszela szpornlad. Dekle szo zacsele Gredice kopat'; Szo gredice kopale No szpevale lepo: Marija, Marija Hvaljena naj bo! * » Prišla je, prišla Veszela szpornlad. Dekle szo zacsele Rozsice szejat'; Szo rozsice szejale No szpevale lepo: Marija, Marija Hvaljena naj bo! Prišla je, prišla Veszela szpornlad. Dekle szo zacsele Rozsice plet'; Szo rozsice szi plele No szpevale lepo: Marija, Marija Hv&ljena naj bo! Prišla je, prišla Veszela szpomlad. Dekle szo zacsele Rozsice trgat'; Szo rozsice trgale No szpevale lepo: Marija, Marija Hvaljena naj bo! Prišla je, prišla Veszčla szpomlad. Dekle szo zacsele Vencseke pleszt'; Szo vencseke plele, Mariji dariivale: Marija, Marija Hvaljena naj bo! Nezmerna lepota preszv. Szrcd Jezusovoga. o scse ne zadoszta. Zgiibleni szin je zapravo ocsino erbijo, venda szvoje erbije ne v to obra-csao, da bi ocsi škodo ali celo morivce zoper njega najemao. No kaj taksega ne poszkuszo. — Ti pa szi pripravleni tudi k toj grozovitoszti : dobrote bozsih rok sze poszluzsujes, da ga zanicsiijes, zsalis, moriš ! — Dobrota tvojega najbolsega Ocso je bilo tvoje zdravje, pa ka szi zacsinjao zsnjim ? Ali bi mogeo brezi zdravja v nedelo delati, trzsiti ? Ali bi mogeo po grešni potaj hoditi po krcsmaj sze tepszti pri kdrtanji peneze zapravlati ? Nigdar ne, na betezsnoj poszteli bi teh i doszta drugi grehov ne bi mogeo vcsiniti. — Dar tvojega najbolsega Ocso je bilo tvoje versztvo, i ka szi zacsinjao zsnjim ? Ali bi mogeo brezi bogdsztva nad druge sze tak prevzetno pozdigdvati, v njiivi potrebcsinaj je tak zatirati t To szo grehi stere nebi mogeo vcsiniti, csi bi bio nevolas. — Dar tvojega predobrotlivoga Szvoritela szo szploj vsze diisne i telovne zmozsnoszti. Pitam te, ali bi mogeo tak Bogd zsaliti, csi nebi bio tak razumne glave, ali bi mogeo teliko pohujšanja davati, csi bi bio szlepi, plantav, al-nepravilne r&szti ? Gviisno ne. Glej kak jdko, kak nedo-povedlivo szi bio nezahvdlen ! I venda-venda je Jezus pri-prdvleni te priidtelszko szprijčti, gda koli scsčs priti. — O neizmerno szmilenje bozsega Szrca ! Pa csi bi to bilo zse vsze ! — zgubleni szin je za-pravo verszto szvojega ocso to je isztina ali zapravleno versztvo ocso ne tak doszta kostalo. Iz cele dogodbe sze vidi da je bio ocsa jako bogat mozs ki je meo vecs hlap-cov, doszta njiv i zsivine. Ti pa o grešnik, szi zapravo dare, steri szo bili tak tezsko pridobleni! Ali znas ka szi zapravo, gda szi zapravo vsze pri krszti zadoblene dobrote ? Ali znas kakse cene szo bili tiszti nebeszki d&ri, stere je tvoj najbolsi Ocsa vu tvojo mlado dušico polozso, gda scse neszi meo pameti ? — Oh premiszli! Tak je Bog szvet lUbo, da je szvojega jedinorodjenoga szina poszlao. Kak gingavo dete je Jezus jokao v betlehemszkoj stalici, kak szirmaski rokodelec je delao 20 let, tri leta je predgao, vcsio, opominao, molo, jokao i na zagnje na krizsi prelejao v grozovitni bolecsinaj szvojo preszveto krv do zagnje kaplice; glej — tak drage szo miloszti, stere ti je Jezus priszliizso. Ti pa neszpametnes, szi so i vsze szi zapravo vu kratkom csaszi! Oh nezavdlnezs! I venda te csaka Jezus — szprejeti te scse, gdakoli prideš. O neizmerno szmilenje bozsega Szrca! Scse ! vecs Zgubleni szin je ocso jako razzs&lo, to je isztina; venda je meo — pravo bi — scse teliko ozira, da ne doma nazocsi njega zapravlao dragocene erbije. Njegov dober ocsa ne nikaj znao za njegovo razviizdano oponašanje, je teda menje trpo. Ti pa szi luboga Jezusa nazocsi v obr&z zs&lo szvojim grešnim oponasanjom. Po-vszod ge koli szi gresio szi vszigdar pred njegovimi ocsmi, nazocsi njega. On je cstio tvoje grešno govorenje, tvoje grde peszmi; vido je tvoje djdnja, pa tudi vsze mislenje i zselenje na dno tvojega szrca. Pred liidmi sze sz krivles, gda scses kaj hiidoga vcsi-niti, pred Jezusom szi sze pa ne szkrio, zato ar sze ne szi mogeo, liki nazocsi njega szi bio taksi: O grozna pre-drznoszt! I venda — venda te Jezus escse zmirom zsele szprejeti, csi sze le scses vrniti vnjegovo narocsje. O neizmerno szmilenje bozsega Szrca! I scse neszam pri konci. Szamo ednok je zgubleni szin zapiiszto szvojega ocso; gda je prisno nezaj sze ne cstč, da bi ga vecs scse gda zapuszto. O kelikokr&t szi pa ti zse zapiiszto szvojega Jezusa! — Mali szi scse bio pa zse velki grešnik; malo let szi csteo pa zse doszta grehov. Isztina da szi sze palik povrno k szvojemi lublenomi Ocsi, ali kumaj szi sze njemi dao milosztno szprejeti i obinoti, zse szi sze pdlik sztrgao zsnjegovoga narocsja i nezah-valen palik pobegno. I t& tvoja csarna nezahvalnoszt sze je szto i szto krat palik pon&vlala! Vej zse szkoro szam neves kama bi pogledno, kama bi presztopo, ge ti nebi veszt nikaj na ocsi metala. Vszaki prosztor te zse lehko tozsi, csi ne vu velikih pa v mali dugovanyaj, Tozsi te hizsa, vu steroj szi prebivao, delavnica ge szi delao, ceszte i poti, po sterih szi hodo, szenozsati i njive, ge szi sze vmladoszti zmenjao, ne brezi vszega na ocsi metanja!" Cslovek bi miszlo da szi b&r bozsoj hizsi prizan&sao — pa tudi cerkev ti ma nisterno na ocsi metati. A szpove-davnice sztoci miloscse bozse,-. szi bar prizaneszeo ?! Oh szkoro da szi tudi tam zsalo Jezusovo Szrce z kazslivosztjov, brezi pravoga pozsaliivanja i mocsne obliibe ? Pa sztole Goszpodove znabiti venda neszi oszkruno? Oh tiidi to sze je zndbiti zgodilo, da mas celo bozsi rop na veszti! Moj Bog, moj Bog, kakse zsalenje! I venda — venda te Jezus scse csaka, te je priprdvleni szprijeti gda-koli sze povrneš. O neizmerno szmilenje bozsega Szrca! Premiszli pa tudi eto. Od dobroga ocso vu evange-liumi ne csteti, da bi so za zgiiblenim szinom i ga nazaj zvao, ali da bi poszlao szluzsabnike za njim, i da bi ga proszo n&j sze povrne. Pa ka je te ne vcsino, vcsino je Jezus zse dosztakrat tebi. Zvao te je szam, zvao po szvo-jik szliizsabnikih, mesnikih, zse telikokrat i tak dugo, da sze je szamoga zvanja zse tak rekocs v trudo, kak govori po proroki Jeremijasi: »Truden szem zse opominanja!" (Jer. 15.) Steo te je prizvati z szrecsov, stero ti je posilao: csi szi ga bole zsalo bole te je obszipavao z dobrotami. Pa csi to ne pomagalo, poszlao ti je neszrecso, trplenja, da bi te predramo. Trnje ti je poszipao po grešnih potaj, da bi te tak priszilo da sze povrnšs. I kelikokr&t te je zvdo po szvojih na mesztnikih, kelikokrat te opominao, kdrao, proszo szpredganice szpovedarnice, znabiti celo na betezs-noj poszteli, i ti tak naravnoszt povedao, ka ti je csiniti, i ka zaptisztiti. I csi vsze to* ne pomagalo, scse ne hen-jao; zvao te je celo po csudaj, stere sze po vecsi krajih godijo, da bi te prezvao, kak je nigda szcsudov prezvao Saula. Oh povej szam, ali bi te mogeo scse szkrbneise zvati, lepše nadigdvati ? O neizmerno szmilenje bozsega Szrca ! Gori v Mariacell! asa lepa Mura, zelčni travniki, lepe polč, po mali viszoke planine, gole pecsine, bisztre vode, to je tiszta velka cerkev od Boga zidana po steroj pelala pot nase szlovence pred stirami leti gori vu odebrano bozse szvetiscse k bi. D. Mariji v Mariacell. Vszakomi, ki je te hodo je scse zsivo v szpo-mini lepa ino velikanszka cerkev Marijina pa vnogi szi zn&m miszli vu szebi, da bi szamo escse ednok mogeo tam hoditi; vnogi je zn&m, ki szvojim zselej to poszebno miloscso viditi csudodelni kep blazsene device ino po-csasztiti njo na tisztom meszti, kde jo od oszemszto let mao csaszti od leta do leta szto i sztojezer romarov iz vszeh krajov szveta. Pa glejte, liibi szlovenci, zdaj je tu prilika, vu steroj sze lehko szpunijo vnoge zselč. Milosztivni nas novi piispek szo nam okrozsnico vOdali, vu steroj nam naz-ndnje d&jo, ka bi radi velko processzijo pelali v Mariacell ino tam szvojo puspekijo, szebč i szvoje ltisztvo verno preporocsili bi. D. Mariji ! Auguszta, to je mesnjeka me-szeca bode ta processzija. Nam szlovencom je predalecs v Szombothel idti ino okoli po zseleznici, zato bi mi tak napravili, kak pred stirami leti, ka bi sze tu doma vkuppobrali, bi v Radgoni szeli na zseleznico ino bi tam te vkiipprisli z ovimi pro-cesszijami, stere tiidi z nase puspekije po rdzlicsni potaj pridejo. Milosztiven puspek tiidi tak scsejo, naj sze raz-licsni jezicje pOspekije z szvojimi duhovnikami razlocsijo za volo peszmi i molitve. Zato vszaki, ki nakani idti, sze naj oglaszi pri szvoji duševni paszteraj — plivanusi, ali kaplani, kak zse vszaki vu szvojoj fari zravna — do 14-ga juliusa, to je do 7-e nedele po riszdlaj, ar te zse moremo znati, sto de so, za volo zseleznice. Po tom dnevi sze vecs niscse ne vzeme gori, ar na ,zseleznici ne bode vecs meszta, szamo ka telko, kelko sze jih do toga termina oglaszi. Zato de znam najbogse, csi vszaki, ki sze ogl&szi kaj naprej pldcsa za volo zagvusnoszti. Csi te idti ne bi mogeo, lehko driigoga posle meszto szebč, komi je szledkar vola prišla. Drdgo ne bode. Csi sze nasz nabere 500, ka gviisno bode, te szi poszeben vldk kupimo pa na ednoga po ed-nom ne pride vecs, kak 10—12 koron, csi de nasz doszta te lehko nancs telko ne. Sto de sze steo pelati od zseleznice do Mariacela — peski je 6—7 v6r hoda — on to tudi naj naprej povej ino more za to tudi 6 koron do-lidj&szti pa csi bi te foringo falej dobili, te ovo nazajdobi. Sli mo z Radgone zajtra rano tak, ka odvecsara okoli 5-te včre zse v Mariazell pridemo. Drugi dčn bi celi den bili tam pa tretji dčn bi te po szv. mesi domo sli, ka bi do vecsčra nazdj v Radgono prišli. Szlovenci hodte, ka pokdzsemo, ka szmo ne szlednji narod nase puspekije, hodte k odebranomi tronusi Marije z vašim zselenjom, prošnjami i hvdlov, hodte naj zadoni znova mila nasa peszem pod poszlopjom Marijinoga szve-tiscsa, hodte naj blagoszlovi Marija nase diihovnike, naso mladezen i deco, naj blagoszlovi Marija i Bog po Mariji- noj prošnji celi nas n&rod, ka de sztalen vu szvojoj veri. Naj pripela nazaj Bog naše brate i szesztre k szvetloszti pr&ve vere, naj nam da mir med nami ino blagoszlov tiidi na nase zemelszke potrebcsine! Goszpodje diihovnicje pa racsun tisztih,. steri sze oglaszijo, 14-ga juliusa naj poslejo V. cs. g. kanoniki dr. Ivanocyji na Tišino, steri szo vodsztvo ino szkrb za nas kraj prekvzčli ino'steri tudi milosztivnoga piispeka do-piiscsenje na to formo romanja maj o. Beditel, Tretji Red Szvetoga Frančiška. Navuk za jkuij. Ocsa nas . . . Zdrava Marija . . . Jezusovo Szrce-daj nam popolno pokorscsino do szvoje szvete cerkve i do-njenih szlugov. Marija, kraljica reda menjsih bratov proszi za nasz ! Sto sze szme szprejeti v tretji red ? „Ki so trdni v podlozsnoszti do rimske cerkve itt' apostoljskega sedeža" pravi vodilo i z temi recsmi dokoncsa-I poglavja 1. §. Pomenijo pa te recsi, ka nasa podlozs-noszt do rimszkokatolicsanszke cerkve i njenoga glavara rimszkoga pape mora trdna biti. Apostolszki szedezs je-ime oblaszti apostolszke, stero v punoj meri vzsiva njeni glavar, rimszki papa. To oblaszt pa ma v materi cerkvi, stera je društvo vszeh krscsanszkih katolicsancov, ki Jezusovo jedino pravo vero verjejo i od njega nasztavljenih= szedem szveszt haszciijejo. To mater cerkev ki trdno ne boga, sze ne szme szprejeti v tretji red. Podlozsnoszt do nje mora trdna biti, to je ne szme sze lugati, julati, nego vszigdar ravno mora sztati. Szveti Cyprian pise „Ne more on Boga za ocso meti,. M matere cerkve za mater nema." Mati szi pa veliko ljubezen i pokorščino szliizsi, ar ona da zsitek deci szvojoj ino ga obdrzsavlje. Zsitek duševen nam mati cerkev dava, gda nasz po szvetom krszti resi robsztva satanovoga, ino nam pravico da v roke do vekivecsne nebe. Pri precsiscsa-vanji nam te zsitek ohranuje, po drugih szvesztvah pa okrepcsava. Od zibelke do groba nasz szprevaja z szvojimi molitvami i blagoszlovi, escse po szmrti sze nasz szpominja pri szvetih mesah — ne szliizsi szi zato po-polnoga boganja i ljuba vi od nase sztrani? Gotovo. Jezus je na krizsi dao szvoje szveto Srce preszmeknoti i zsnjega je voda i krv tekla. Ta voda je krsztna voda, po steroj sze narodimo na zsitek vekivecsen, ta krv je oltarszkoga Szvesztva krv, po steroj sze obdrzsimo na zsitek vekivecsen. Po krszti posztanemo, po precsiscsavanji pa osztanemo kotrige prave matere cerkve. V sztop v mater cerkev je krszt. Zato je pravicsno vcsenje szveti ocsakov, ka je mati cerkev z Krisztusove odprte sztrani nasztanola. Krisztusova ljubezen, njegovoga Szrca szladka, vsze preszegajocsa gorecsuoszt je v njenom materinszkom krili do szvoje dece, do nasz. Oh kak bi sze moglo zato to zgoditi, ka bi mi z tisztimi tulili, ki proti njej besznejo, ki njoj škoditi, pravice odrezati na vsze nacsine zselejo. Ona scse vszako diiso zvelicsati, zato szega po mladini, po deci idocs za Jezusovim zgledom, ki je deco blago--szljavlao, i je vcsi v katodicsanszkih, ali verszkih šolah, v sterih ona ma oblaszt ravnati i ne szvetna oblaszt-i v ke-likih mesztah szo zatrli to njeno oblaszt, pa prekdali sole brezverszkomi obcsinszkomi, ali drzsavnomi ravnanji, poleg -steroga sze szme vszaka hudoba v šolah pred deco posz-t&viti, szamo Bog ne. Na Francoszkom sze ta recs „Bog"-ne szme v šolah imenuvati. Na Taljauszkom duhovnik ne szme v solo navuka prekladat deci. Na vogrszkom je tiidi jako razširjana tiszta peklenszka driizsba „szlobodnozi-•darszka" po imeni stere kotrige z cele mocsi scsejo vero z cslovecsega szrca szpraviti i z celov diisov scsejo navuk ■matere cerkve z sol popolnoma odpraviti, kak szo zse v driigit derselah napravili. Pa dobro zarazumimo, v to -driistvo na vogrszkom zse doszta vucsitelov szlisi, ki szo v Szombateli, v Pesti ocsitno viipali na velikom szpra- — m — viscsi proti Bogi, Devici Man ji gucsati. Od teh vukov rešiti Jezusove matere cerkve sole i njeno deco je duzsnoszt ta najosztrejsa vszakoga katolicsanca. Naj nam verszke sole v tace zgrabljivih vukov ne pridejo, szmo duzsni vsze vcsiniti, ar Jezus terja to od nasz. Moliti, prosziti, placsii-vati solino cseravno veliko, szamo na dobroga katoli-csanszkoga mozsa votum dati, ki moli, sze szpovedava,. precsiscsava — ravno tak szamo taksega za vucsitela odbrati, ki szvoje verszke duzsnoszti redno obnaša. Ne popa preklinjati, zakoj zsele katolicsanszko solo i bogati raj tiszte, ki pri kupici vina te napelavajo, naj popa ne poszlusas. Pop v Krisztusovom imeni tebi i tvojoj deci na lehzsesi duševen odgovor brani verszko solo. Krisztus je pravo -»ki vasz poszliisa, mene poszliisa i ki vasz zavrzse, mene zavrzse." Pravo je pa to szamo od duhovnikov szlugov matere cerkve i od nikoga driigoga ne. Za okornoszt i nebogavnoszt vasz zato szam Krisztus bo oszodo. „Nakeliko sto ljubi matercerkev, na teliko ma šzvetoga Duha" pise szv. Augustin. Naj nasz dragi tretjeredniki na-puni Duh szveti, obudimo szi popolno ljubezen do matere cerkve, obecsajmo popolno postuvanje i boganje do njenih szlugov i molimo v te namen litanije Szrca Jezusovoga i dokoncsajmo z prosnjov blagoszlova : Najszlajsi Jezus Amen. Klekl Jozsef. Poszvecsuvanje cerkvi. a sze cerkev z poszebnim gorposzvecsiivanjom na bozso szliizsbo odlocsi, toga dela szlede zse vu sztaron zakoni gorinajdemo. Tak na onom meszti, gde sze je Bog szkazao Jakobi, je te po-bozsen patriarcha eden kamen poszveto Bogi za oltar i oli je vlejao na njega. Moyzes je zakonszki sator zevszen poistvon i z oltaron vrčt goriposzveto. Salamon kral je pa jeruzsalemszko cerkev dao z velkov szlovesznosztjov po-szvetiti. Escse poganje szo dali szvoje cerkvi i oltare od szvojih popov poszvetiti. Poszvecsuvanje kath. cerkvi pa vsze glasznovitejse more biti, ar sze vu naših cerkvah ne szamo podobe i znamenja bozsanszke nazocsnoszti, nego szan Bog zdrzsava. Ka od prvih tri sztotin krscsanszkoga vremena od taksega poszvecsiivanja nikse szlede ne najdemo, to porazmemo, csi szi zmiszlimo, ka szo vu onom vremeni krscsenicje ne szamo poszvecsuvanje, nego escse vszakdanesnjo bozso szliizsbo szkritd mogli oprdvlati za volo vnogih besznijj nepriatelov. Gda je pa preganjanje henjalo i Konstantin caszar je Matericerkvi szloboscsino dao, te szo vszepovszedi cerkvi z najvdksov szlovnosztjov poszvecsuvali, i eta n&vada sze je hitro razširila tak ka dneszden poleg cerkvene pravde vu onoj cčrkvi, stera je ne goriposzvecsena, ali koncsi blagoszlovlena, sze neszmi szv. mesa szliizsti. Poszvecsuvanje cerkvi sze na tri tale razdeli: bla-goszlavlanje, zsegnjavanje i gorposzvecstivanje, pred sterim je dalesnje i blizsdnje pripravlanje zapovedano. Dalčsnje pripravlanje: pred poszvecsiivanjon on deu sze tak posz-vecstivajocsi piispek i cela ona obcsina, vu steroj sze godi poszvecsiivanje, more posztiti, naj bi po pokori Boga pomirili i njegov obilen blagoszlov szproszili. Puspek szv. osztanke, steri sze poleg sztdre navade vu oltar polozsijo, vu edno csiszto poszodo denejo, k njim denejo escse tri drtin temjeua na znamenje onoga dobroga dihata, steroga zsivlenje, szmrt i nepretrgnjena molitev szvecov pred tro-jedinoga Boga posilajo, k tomi sze dene escse krsztni liszt cerkve, eden pergamenszki paper, na steroga je leto i den poszvecsUvanja, ime poszvecsiivajocsega piispeka, na-dale ime onoga manternika, sleroga osztanki sze vu oltar polozsijo i na poszvecsiivanje dani odpiisztki szpisejo. Eta szkrbno dolzapecsdtena poszoda sze vu dosztojno meszto (vu bluzi lezsecso kapelo ali pa vu poleg cerkvi gor-posztavleni sator dolidene med gorecse szvecse, i pred temi osztankami sze opravi Matutiu*) i Laudes onoga szvetnika, koga osztanki tan lezsijo. Eta n&vada je ne szamo proszti szpomin na prvese csasze, gda szo po-bozsDi tiidje cejlo nocs pred osztankami molecsi verosz-tiivali, nego tekaj znameniivanje one pravice, ka szo szveci bozsi na etoj zemli, kak potnicje i tiihinci vu satori szvojega mrtelnoga tela mogli prebivati,- dokecs szo vu hizso szvojega Ocse, vu nebeszki Jeruzsalem vzčti i ka ravnok tak mi tiidi nemarno na etom szveti sztdlnoga varasa, vu szvojem mrtelnom teli zsivocsi. tecsasz /noremo csakati, dokecs Bog ne razruši nase telo i diiso pozove vu domovino vecsne dike. Blizsnje pripravlanje. Na dčn poszvecsiivanja puspek, gda szo vu cerkvi zse vsze pripravili i vu njoj szo szamo ednoga duhovnika nihali, z duhovnikami i z liidsztvou vred odidejo na ono meszto, gde szo szv. osztanki szhran-jeni, i z diihovnikami zmolijo szedmere pokorne psal-muse. Ar, gda Jezus ocsivesztno zdcsao szvoje delo, ka bi cslovecsansztvo ocsiszto, poszveto, ka bi njč z njivoga gresnoga szpadaja nazaj k Bogi zdigno, na pokoro je zazavao liidsztvo govorčcsi: »Csinte pokoro, ar sze pribli-zsdva kralesztvo nebeszko." *) Vszakdanesoja popovszka molitev. Po tom sze z&csa gorposzvecsiivanja cerkvi prvi tat — blagoszlavlanje. a) Puspek z duhovnikami sztopijo k cerkvenim i vrdtom zacsajo moliti po deacskon jeziki »Adeslo Deus unus, om-nipotens Pater, Filius et Spiritus sanctus" (Bojdi nazocsi eden vszemogocsni Bog Ocsa, Szin i DQh szv.) pomagajocsi duhovnicje pa litanie vszeh Szvčcov molijo do onoga tala: „Milosztiv nam bojdi! Po tom pOspek szol i vodo zseg-njajo i zdcsajo Antiphono Asperges me" (Poškropi me) i poškropijo szebč i okolsztojecse, za tem pa z duhovnikami odzviina okoli cerkvi idejo dvakrat od deszne sztrani na levo sztran, ob tretjim pa z leve na deszno sztrdn med ste rim z zsegnjenov vodov škropijo cerkvene sztene ob prvim gornjoszt-r&n, ob drugim donijo sztr&n, ob tretjin szrednji tal — tak po krizsnom zna menji i eterecsi pravijo: „Vu imeni Ocsč f Szina f i Duha f szvčtoga*. Po etom poskroplenji sze odzsene vsza nepri&telszka oblaszt i cerkev sze ocsiszti od preklčnszt va, pod stero je vszako sztvorjenje za volo cslovecsega greha vrzseno z ednim sze szproszi bozsi blagoszlov na to meszto, gde de sze trojedinomi Bogi n&jcsisztesi dldov i molba prikazsuvala. Gdakoli puspek pri tom okolihodi k za-pretim velkin dveran pridejo edno molitev zmolijo i z szvo-jov pasztčrszkov palicov dveri dregnejo govorčcsi: „ Odprite gori vr&ta vladnicje, i naj sze zdignejo gori vecsna vr&ta i notrisztopi Kral dike" (Psalm 23. 7.) Vu cčrkvi zavsz-tanjeni duhovnik pita : „Sto je on Kral dike ?" i puspek dvakrat eta odgovorijo: „Goszpod mocsen i zmozsen, Goszpod zmozsen vu boji". Ob tretjin pa zevszemi duhovnikami odgovori: „Goszpod seregov on je kral dike". I dale pr&vi: Odprite sze, odprite sze, odprite sze ! Po tom pUspek z szvojov palicov krizsno znamenje zmalajo na cerkveni prag govorčcsi: „Ovo krizsno znamenje, naj preminejo hiidi duhovje". Na to sze cerkvene dveri odprejo i pUspek z onimi, ki pri poszvecsuvanji delo m&jo vu cčrkev sztopijo govorecsi: „Mir etoj hizsi* i notri osztan-jeni duhovnik odgovori : „Vu vasem notrudenji". Na to vszi pr&vijo : Amen. Ka znamenuje vszo to delo? Cčrkevje znamenje bozsega kralesztva na nčbi i na zemli, znamenuje tekaj matercčr-kev i krscsanszki ndrod. Ali po grehi prvoga csloveka sze je szvet, eta lepa cerkev bozsa, ruzsno oszkruno, zama- zao, pod oblaszt satana priseo i nebesza szo sze zaprla. Na to nasz opomina, ka piispek okoli zaprete cerkvi hodijo, njo z zsegnjenov vodov ocsisztijo. Ka sze dveri cerkvene szamo na trčtje piispekovo klonckanje odprejo, gda sze krizs zmala na prag, na prvo i driigo klonkanje pa zaprete osztanejo, to nam eto dvojo pravico peldiije : 1. kak zselno szi je zdih&vao nigda narod cslovecsanszki, naj bi sze odprla vr&ta nebeszka. 2. kak klonka Goszpod z szvojov miloscsov pri vratah szrca našega i mi ga ne piisztimo notri i kak szrce cslovecse najvecskrat odpre krizsno znamenje pred Krisztuson. b) Piispek vu cerkev sztopivsi do szrdine idejo i proti olt&ri obrnjeni klecse.cs molijo : „Hodi Duh szveti." Duh szv. najmre razleva vesz zsegen i blagoszlov na cerkev (i vu cslovecsa szrca, stera cčrkev Duha szv. moreje po-sztanoti.) Dtih szv. napuni njo, on de vu njoj kraliivao zsegen i poszvecsenje podelavajocsi. Dokecs szo piispek vu molitev zalejani, tecsasz eden dvornik na szertčl cerkveni na podobo Andrasovoga krizsa pepel tori. Po tom znova zacsajo litanie vszeh Szvecov, stere sze na poszvecsiivanje cerkvi gledocs zlepimi prošnjami szkoncsajo. Na to sze zmoli peszen Zacharidsova : „Blazseni je Goszpodin Bog Izraela" i med tem piispek vu roke vzemsi szvojo pasztirszko palico z njov vu An-drasov pepel ni krizs od linie na prš vi kraj grcski A. B. G.; od prave sztrdni na levoga pa deacski A. B. G. szpisejo. Eta ceremonia to znameniije, ka szo vu Krisztusovo Ma-tercčrkev vszi narodje pozvani. c) Potom pride poszvecsiivanje notrasnjega t&la cerkvi, stero sze zacsa pri velkom oltdri. Puspek klecsecs trikrat z povzdignjenin glaszon sze molijo za bozso pomocs (Deus in adiutorium meum inteude) i po tom zsegnjajo k poszve-csuvanji oltara i cerkvi potrebno szv. Gregora vodo, stera je od szv. Gregor p&po tak imeniivana i sztoji z vkiipzle-j£ne zmesance vina, vode, szoli i pepčla. Pred poszvecsii-vanjon puspek escse ednok k velkin cerkvenin dveran sztopijo i na zgornjem i szpodnjem tali dver escse ednok neobladano krizsno znamenje szpisejo, naj bi sze po tom odegnali nepri&telje našega zvelicsanja. Po tom sze pa nazdjpovrnčjo na ono meszto, gde szo vodo zsegnjali i zacsa sze poszvecsiivanje z ednov poniznov molitevjov, stera sze k vszemogocsnomi Bogi zrocsi, vu koga hizsi vnogo meszt jeszte »naj bi eto meszto po poskroplenji vkiipzmesanoga vina, vode, szoli i pepčla blagoszlovo i ob-rdno po Jezusi Krisztusi . . . Amen." Vino i voda zna-menuje Krisztusovo prijedinjeno bozsansztvo i cslovecsd-nsztvo, pepel je pa mrtelnoszti i szol nemrtelnoszti znamenje. Tak pepel i szol csloveka znamenuje ki sztoji z mrtelnoga tela iz nemrtelne diise; vino pa voda zname-jujejo vcslovecsenoga Szinž bozsega, z kem sze moremo mi prijedinoti po mocsi vere (szol) po pravoj pokori (pepčl) csisztocsi szrca (voda) i lubeznoszti (vino) z ednov recsjov po onoj miloszti, stera de sze na naszvu novogorposzvecse-noj cčrkvi po prijemanji szvesztv levala. Poszebno pa naj bi po daritvi szv. mese, stera de sze vu toj cerkvi opravlala, vu Krisztusi edna duša i edno telo posztanoli szkoro rdvnok tak kak sze je vino, voda szol i pepel vktipzmesalo. I ravnok na to znamenuvanje sze namazse z tov mesancov olt&r, steri Krisztusa peldiije i cerkvene sztenč, stere krscsanszki narod peldiijejo. Po ednoj molitvi puspek k oltari sztopijo i zacsajo antiphono : »Introibo ad altare Deia i szvoj palec vu zseg-njaeno vodo namocsivsi oltarszki kamen na szrdini i na štiri kuklah namazsejo vu krizsnom znamenji pelduvajocsi na szv. mese dldov, steri de sze tan od onoga vremena mao ponavlao i gde tak da bi sze Krisztusove petere rane odpirale. Po tom szedemkrdt okoli oltara idejo ino ga z zsegnjajenov vodov poškropijo znameniivajocsi, ka z szv. aldova szh&jajo szedmera szvesztva z sterih sze na ocsis-cs&vanje i poszvecsenjč potrebna miloscsa leva na cslo-vecsdnsztvo. Zato zdaj puspek od oltara odhdjajocsi trikrat odznotra okoli cerkvi idejo i poškropijo cerkvene sztene z zsegnjenov vodov. Po tom sze pri oltari z zsegnjenov vodov mort naprdvi, steroga puspek blagoszlovijo i zacsa sze. II. tal poszvecstivanja. a) Puspek z processiov na ono meszto idejo, gde szo polozseni szvecov osztanki. Nje k szebi vzemsi z processiov okoli cčrkvi idejo i po tom notri vu cerkev odneszdjo. b) Ali prvle kak bi processia vu cerkev sztopila, puspek pred cerkvenimi dverami predgo drzsijo k liidsztvi ino goriprecstčjo dvoje dokoncsanje tri-dentinszkoga szpržviscsa od kastiganja onih, ki cerkveno vre-dnoszt zbantiijejo i po tom z krizmov namazsejo odzviina dveri, naj bi notriidenje zvelicsanszko i mirovno bilo vszakomi csloveki po onom, ki je szebe za vr&ta imentivao po našem, Goszpodi Jezusi Krisztusi.' c) Szamo zdaj sztopi processia vu cerkev ino ide do oltara. Eszi pridocsi ptispek z krizmov namazsejo vu oltarszki kamen zdubleno tak imeniivano pokopaliscse na štiri kiiklah, notridenejo osz-tanke szvčcov, z kadilon okadijo, on kamen z sterim sze zaprč to pokopaliscse sze tiidi nam&zse odszpodi ino sze grob dolizapre. d) Gda szo osztanki vu grob dolipolozseni,, piispek na vsze sztrdni okadijo olt&r i trikrat okoli oltara idocsi z kadilnicov, dokecs sze poszvecsuvanje ne dokoncsa.. Eto kajenji znameniije one žldove i molitvi, steri do sze po tom z oltara kak dober dihet k Bogi zdigdvale. e> Piispek po tom nam&zsejo olt&rszki kamen na szrdini na csetveri kuklah obprvim z katechumenszkim olijon dvakrat potom z krizmov eduok — po vszakom namazanji z kadilnicov okoli oltara idejo i potom krizmo i katechume-nszki oli najednok vlejejo na oltarszki kamen, z sterim sze celi zgor&snji tal nam&zse; odnet pa idejo k cerkvenim sztenam i njč nemazsejo z krizmov na onih dvanajszete-rih mesztah, gde szo tak imeniivani apostolszki krizsecL Te krizseci znameniijejo Krisztusove apostole, kakti na stere je njegova szv. Maticerkev zozidana. Po namazanji sztenč piispek nazajsztopijo k olt&ri i vu prvom i driigom tali blagoszlovlena zsegnjena cerkev sze. III. gorposzveti; to je szploh sze Bogi prekda, ki to cerkev kak meszto dldova i szvojega prebivaliscsa vzeme pod szvOje Mdanje. Puspek pri oltdri sztojecsi okadijo i blagoszlovijo temjen, pčt krizsecov napravijo z njega, steri vszaki z peterih zrn sztoji; ete krizsece polozsijo na ona meszta oltarszkoga kamna, stera szo zse prvle z vodov, olijon i krizmov namazali; ober teh temjenszkih krizsecov sze ober vszaksega edna m£la voszKena szvecsica posztavi i z temjenon vrčt zezsge. Po tom molitvi pridejo i oh szlednjim piispek escse prednji tal oltdra namazsejo i te ali puspek ali pa kaksi driigi duhovnik szv. meso majo gda Jezus pod szvoje iadanje vzeme novogor-poszvecseno-cerkev i oltdr. Proszto zsegnjavanje kakse cerkvi je szploh kracsise, stero lehko oprdvi oblaszt imajocsi proszti duhovnik, gde sze cerkev po molitvah i z zsegnjenov vodov na telko ocsiszti, ka sze vu njoj szlobodno szv. mesa opravia. Gor-poszvecsenih cčrkev vu nasoj puspekiji csi dve tri, vu oasoj okroglim pa do szega mao ni edne nega. Sslepecs. Prosnik z nebesz. d szv. Antona Padovanszkoga pripovedavlejo lepo zgodbico. Zndbiti šzte je zse gda csiili, drdgi cstevci. Pa to nikaj ne škodi. Lepo pripoveszt tiidi drtigokrat, pa scse trčtjokrat radi poszlu-samo. Zato mo vara pa mi tiidi pripovedovali to lepo zgodbico. Szveti Anton je bio escse doma pri szvoji sztarisaj. Bio je komaj p£t let sztar. Zima je bila v dezseli, pa je bilo jako mrzlo. Anton csiije, ka nekak klonka po dve-raj. Voni je naletdvao szneg, pa ga je mrzeo veter noszo szentan. Paje nekdk szkLonkao po dveraj. Mali Anton je so gledat, sto je. Pa kak sze je zoszagao, gda je odpro dveri. Pred dverami je zagledno lepoga decska : njegove ocsi szo bile lepe modre kak je n£ba, njegovi vlaszje zlati; v roki je pa meo paszterszko palico. Oblecseni je bio v szuknjico, kakso noszijo na Taljanszkom szirmaski kmecski decski. Okoli pojasza je bio prepaszani; obuvala je nej meo, liki zevszema bosz je bio v mrzloj zimi ^ prek ramena njemi je pa viszilo vrecse. Ka je bilo notri v vrecsi? Cstijte, pa strmite! V vrecsi je nej meo kruha, liki szama szrcd. Pa kak lepa =szrc£! Szvetila szo sze, pa zsarila kak dr&go kamenje. „Decsko, sto pa szi, pa odked prihajaš:" tak ga je pitao szvčti Anton. „Jesz szam prosnik, pa proszim liibezen pri liidej. Priseo szam pa z nebesz. Tam je moj Ocsa kr&o pa poleg njegovoga presztola je moj presztol. Vsze, ka je nje-govoga, je moje, szunce, zvezde, zemla, morje. Jesz hranim ribice, ka po vodi plavajo, pa fticsice, ka po zrdki lecsejo. Sz krala szam posztao szirmak, prosnik. Pogledni me, bole szam szirmaski od n&jvčksega szirmaka; za vsze sztvari,