DRŽAVNA TRGOVSKA AKADEMIJA V LJUBLJANI IZVESTJE ZA ŠOLSKO LETO 1934—1935 V LJUBLJANI 1935 IZDALO IN ZALOŽILO RAVNATELJSTVO DRŽAVNA TRGOVSKA AKADEMIJA V LJUBLJANI IZVESTJE ZA ŠOLSKO LETO 1934—1935 V LJUBLJANI 1935 IZDALO IN ZALOŽILO RAVNATELJSTVO TISKARNA »SLOVENIJA« V LJUBLJANI (PREDSTAVNIK A. KOLMAN) t N J. VEL. KRALJ ALEKSANDER I. ZEDIN1TELJ NJ. VEL. KRALJ PETER II OB KOMEMORACIJI NA TRGOVSKI AKADEMIJI Takoj na začetek letošnjega šolskega leta je padla senca bolesti in žalosti zaradi tragične smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Zedinitelja Mladina je v globini svojih src krvavo občutila nenadno izgubo narodnega in državnega Vodnika. Zdrznila se je v zavesti, da je rana, ki jo je zadala usoda našemu narodnemu ponosu vir grenke bolesti, nato pa se je zravnala v svetlem optimizmu, ki je večni privilegij sleherne mladosti, kakor bi se odločila, da pojde v dejanju in nehanju za pokojnim Viteškim kraljem kot za vekovnim idealom bojevnika za svobodo, neuklonljivega vernika v narodno in človečansko omiko ter prvega in naj zvestejše g a služabnika naroda in države. Slava njegovemu spominu! Dr. Ludvik L. Böhm. Rojen 5. maja 1864 v Kočevju. Ravnatelj trgovske akademije v Ljubljani od 9. novembra 1920 do 7. marca 1930. Umrl 15. marca 1935 v Mirni na Dolenjskem. »Naj vzame zemlja, kar je njenega«, poslednji nkaz, ki je človeku od pradavna odločen za slovo z našega planeta, je nekaj dni pred pričetkom letošnje pomladi veljal prvemu ravnatelju naše trgovske akademije. Omahnila je delovna roka d r ja Ludvika L. Bühma, pisca tolikerih gospodarskih člankov in razprav, izžarel je bistri in globoki duh, opešalo krepko in ponosno telo. Ne bo več v našo družbo njega, ki je znal vedno vzbuditi razgibanost, živahen razgovor in na lice priklicati vesele poteze, čeprav se je morda zaskrbljen zgražal nad napakami v javnem življenju; ne bomo ga več srečavali — moža, ki je imel vedno za vsakogar prijazno, ljubeznivo besedo, čeprav je v odzdrav značilno le nekoliko privzdignil klobuk, pa te živo pogledal z bistrimi očmi skozi ščipalnik, pogladil morda še svojo, vedno lepo negovano asirsko brado, pohitel k tebi preko ulice, menjal par besed, te povabil s seboj ali celo malo pospremil, pa zopet naglo odhitel na predavanje, na univerzo, v čemer je videl najvišjo čast, svoj življenjski cilj. Najtesneje je vendar dr. Böhmovo ime povezano z ljubljansko trgovsko akademijo, ki jo je vodil skoro polno prvo desetletje do svoje upokojitve aprila 1930. Brez sredstev, brez lastne strehe in Je s par stalnimi učnimi močmi se je s historičnim peresnikom in mizo, o čemer je kaj rad pripovedoval, lotil velikega dela 4. decembra 1920, ko se je v avli 1. državne gimnazije slovesno odprla prva slovenska trgovska akademija. Ker ni imel zadosti stalnega učnega osobja, je rad vabil honorarne nastavnike, zlasti odlične strokovnjake, kot predavatelje na akademijo. Želja njegova je bila, dvigniti zavod tako, da bi mogel nastavili za vsak predmet posebnega strokovnjaka, ki bi se mogel s svojo stroko intenzivno pečati, se v njej trajno izpopolnjevati ter v dotični panogi tudi v javnosti delovati. Akademija naj bi bila forum za strokovna, trgovska in gospodarska vprašanja. Za šolo je nabral kmalu lepo zbirko učil ter knjižnico, dijaško in profesorsko, ki je bogata zlasti z narodno-gospodarskimi deli. Znal je uporabiti vsako priložnost, da je zbral nekaj za potrebe akademije, nič se ni sramoval poprositi za knjige, učila ali tudi denarno podporo tega ali onega imovitega mecena, saj pa je tudi imel veliko znancev in prijateljev po vsej državi. Najbolj mu je bilo lia srcu, da bi priboril akademiji lastno poslopje, zavedal se je pač, da se strokovna šola ne more povzpeti in uveljaviti kot gost pod tlijo streho, kar je bila prvo leto na I. drž. gimnaziji v Tomanovi ulici, nato pa do pomladi leta 1934 v drugem nadstropju Tehniške srednje šole na Aškerčevi ulici, dasi je bilo že ob slavnostni otvoritvi rečeno, da mora nova šola v kratkem dobiti svoj dom, česar pa pokojni direktor kot šef zavoda ni doživel. Kot predstojnik ostane nepozabno v spominu ne le bivšim dijakom ampak tudi učnemu osobju. Bil je ljubezniv in naklonjen vsakomur, nikdar ostre, čeprav včasih bolj poveljujoče besede — ne smemo pač pozabiti, da je od I. 1898 pa do prevrata služil na vojaški pomorski akademiji na Reki. Vsakomur je hotel dobro, upošteval prizadevanja pri pouku in znal to tudi primerno poudariti, ako je nanesla prilika, ter bolj s pohvalo kot z naštevanjem napak vliti nove vneme za napredek. Kakor v službi tako je bil pokojnik tudi zasebno, dasi nekoliko nervozen, prijeten in zabaven družabnik, sicer dostojanstven, pa vendar ljubezniv in vesel. Prirojen mu je bil lin okus, ki se je kazal tudi v njegovi vnanjosti. Mnogo se je trudil za napredek trgovskih akademij ter za zboljšanje učnega načrta in programov za posamezne predmete. Posebno je gojil gospodarsko izobrazbo v mladini. Brez misli na gospodarstvo ni bilo nobeno njegovih številnih, retorično izklesanih predavanj, pa tudi ne razmotrivanj pri običajnih posvetovanjih. Ljubše kot pouk mladine pred zrelostnim izpitom, ki jo je često treba siliti k učenju, mu je bilo dociranje, predavanje. Zato se je tudi toliko trudil za abiturijentski tečaj, pa ga s trudom vzdrževal, dokler je bilo v borbi za prostor in denar mogoče. Na abituri-jentskem tečaju je bil med slušatelji v svojem elementu. Tu se je šele razživel. Vneto je pobijal gospodarski analfabetizem, saj je tolikokrat ogorčen ugotavljal, da so mnogim izobražencem neznani naj elementarne j ši pojmi iz ekonomije. Neprestano je deloval na to, da svoj zavod povzdigne više, skušal je doseči zanj izjemne pravice in priznanja. Zato je tudi tolikokrat poudarjal pomen in vrednost strokovne šole. Ne radi imena samega jo je povzdigoval nad srednjo šolo. Skušal ji je pridobiti ter ji začasno tudi pridobil posebne pravice doma in v inozemstvu kakor n. pr. to, da so njeni absolventi smeli takoj v tretji semester ekonomsko-komercijalnih visokih šol. Njegova najsrčnejša želja se mu je izpolnila, ko ga je minister prosvete 2. junija 1927 imenoval za docenta in 21. oktobra 1929 za honorarnega profesorja za ekonomsko politiko na ljubljanski univerzi. Tedaj je ogenj njegove delavnosti mladostno vzplamenel. Najsrečnejši je bil, ko je mogel iti predavat na univerzo, najbolj veselega obraza, kadar je pripovedoval, da prihaja s predavanja na univerzi ali da mora iti na univerzo predavat. Od zimskega semestra 1927/28 do smrti v letnem semestru 1935 je deloval na univerzi. 15 semestrov je izpolnil s svojimi predavanji, dasi nazadnje radi bolehanja že potrt, je še vedno prihajal, in bil je pripravljen svojo službo vršiti tudi brez honorarja. Njegova stroka na univerzi je bila ekonomska politika. Uvod je podal prva dva semestra. Naslednje semestre je predaval splošno produkcijsko, agrarno, industrijsko, trgovsko, prometno ter zadnji dve leti pomorsko-prometno in socijalno politiko. Razen tega je imel od letnega semestra 1929 tudi po 1 uro na teden seminarske vaje iz ekonomske politike. Poleg predavanj za slušatelje je podajal na univerzi višjo gospodarsko izobrazbo tudi širši javnosti. Od letnega semestra 1931 je imel colegia publica, na katerih je obravnaval: geopolitične vidike v nacijo n a 1 n i ekonomiji, geopolitiko in gospodarstvo, geopolitične vidike v svetovni industriji in svetovnem p r omet u ter zadnje leto geopolitiko in državno znanost. Prof. dr. Böhm je med univerzitetno mladino ves oživel. Znal se je mladini približati. Dipl. jur. Zupan France piše v »Jutru« 19. marca takole: »Pokojni profesor je bil resničen in iskren prijatelj mladine. Ni imel tega samo na jeziku, temveč je ob vsaki priložnosti to tudi dejansko dokazal. Po svojem življenjskem nazoru nepotvorjen idealist in optimist, po svojem čuvstvovanju in mišljenju mladin, je v vsako svoje predavanje, ki ga je imel med nami na univerzi in ki je bilo že itak zanimivo ter po svoje privlačno. položil še osebno noto: v toplih besedah nam je vlival pogum in optimizem, vztrajnost do dela ter nas prepričeval o poslanstvu mladine. Z vsakim od nas, ki se mu je približal, je navezal osebne stike. Tako se je zgodilo, da je imel, kot redko kateri profesor, številne osebne prijatelje med akademsko mladino. Najbolj pa je bil vesel, če nas je vodil na znanstvene ekskurzije. Tu se je razživel do očetovsko intimnih stikov z nami, kakor je znal samo on. Mnogo bi vedeli povedati še kolegi, ki jih je pot zanesla mimo njegovega doma na Mirni. Vsakogar je sprejel z odprtimi rokami. Moral je ostati vsaj en dan njegov gost. Pred dobrim letom sva se srečala v Beogradu na Terazijah. Vračal se je s potovanja po Bolgariji. V pogovoru mi je dejal: „Veste, mladi prijatelj, najhuje mi bo takrat, ko ne bom več mogel priti na univerzo med vas“.« Pokojni naš prvi ravnatelj pa ni samo pri poklicnem delu, pri pouku na akademiji, abiturijentskem tečaju in na univerzi neumorno širil smisel za gospodarstvo in gospodarsko izobrazbo. Zastavil je v ta namen tudi pero. Razne gospodarske publikacije, časopisi in revije, zlasti pa Trgovski tovariš, Velesejmski vestnik in Velesejmski katalogi so polni njegovih člankov in razprav. Jezik mu je sicer nekoliko okoren, način izražanja mestoma neroden, preveč zavisen od tujih jezikov, iz katerih je črpal vire za znanstveno delo. V leposlovju si pač ni izgladil slovenščine. Lirskih pesnikov in romanopiscev ni maral, ni se zavedal, da so ravno ti največji tvorci jezika. Toda to pomanjkljivost bogato nadomestuje gospodarska vsebina njegovih člankov, s katerimi je vzbujal zdaj gospodarsko izobrazbo, zdaj pomorsko zavest našega izobraženstva. Nič ne de, da se mestoma ponavlja, lajik si tako tern lažje težko vsebino vtisne v spomin. V vseh spisih se odraža njegovo dvojno oziroma trojno službovanje: na mornariški akademiji na Reki, trgovski akademiji v Ljubljani ter pravni fakulteti ljubljanske univerze. Poslednji sta ga vodili k narodnogospodarskim študijam, medtem ko ga je spomin na bivanje ob morju vzpodbujal, da je v pisani in govorjeni besedi budil med narodom pomorsko zavest in ljubezen do morja. Stroka, ki jo je študiral na dunajski univerzi od 1885, je bila zgodovina z zemljepisjem. Zdi se, da ga je prvotno bolj zanimala zgodovina, saj je napisal disertacijo »Razmerje kronike Nestorja I s k a n d r a : .pripovedovanje o obleganju Carigrada po Turkih* do poročil ostalih sodobnikov« ter promoviral 10. julija 1891. Tudi domača naloga za dodatni izpit iz trgovske geografije in gospodarske zgodovine, ki ga je napravil v letih 1909 oziroma 1912, je zgodovinska. Glasi se:Levantinska trgovina Benečanov <1 o 1. 1204. Službovanje v pomorskem mestu ter velika potovanja po inozemstvu, v Evropi in izven nje. so vzbujala v njem ljubezen do geografije, zlasti ekonomske geografije. Njegovo delo v tej dobi to svedoči. Napisal je »Spomenico za uvedbo trajektov v severni A d r i j i«, »Spomenico glede uporabe šote v industrijske s v r h e« ter na povelje oddelenja za mornarico v Zagrebu »Spomenico za angleškega v i c e a d m i -rala Traubridgea glede p I o v i d b e na reki K u 1 p i«. Na gospodarsko področje ga je vodilo tudi enoletno delovanje pri industriji, ko je postal januarja 1920 nadzorni delegat pri koroških železarnah in jeklarnah, docela pa postavitev za ravnatelja trgovske akademije 9. novembra 1920. Prvi njegov članek v tej dobi je izšel pred 10 leti v četrti številki Vele-sejmskega vestnika za avgust 1925. Naslovljen je »O b otvoritvi liške železnice«. Značilno je, da skuša pisec gospodarsko povezati mesto novega službovanja s kraji, ki jih je poznal s prvega. Navaja produkcijo Dalmacije, ki je bila od svojega predvojnega gospodarja namenoma zapostavljam* in zanemarjana, saj se je morala od leta 1856 zaman truditi za železnico, ter govori o možnosti plasiranja nekaterih proizvodov na našem slovenskem trgu in razmotriva, kaj bi Slovenija mogla dajati Dalmaciji po novi progi. Odslej so se leto za letom vrstile gospodarske razprave v velesejmskih Vestnikih ter Katalogih. Leta 1926 sta izšla članka »Avtarkija« in »P o m e n zemlje za narodno g o s p o d a r s t v o«; v posled njem vidimo vpliv geografskega in ekonomsko-geografskega študija. Za leto 1927 je dal ponatisniti iz Trgovskega tovariša v Velesejmski vestnik »Vsebino trgovskih p o g o d b«. »N o v a i n d u s t r i j a I i z a c i j a z e m, 1 j e« leta 1928 obdelava povojne spremembe v industriji, »Vzroki agrarne depresije« istega leta pa se pečajo z intenziviranjem agrarne produkcije ter prenosom principa racionalizacije iz področja industrije na agrar-slvo, kar so znanstveniki priporočali za ozdravljenje depresije. Razpravi »V e 1 e s e j m i in industrij a« ter »O rokodelstvu« sta izšli v velesejmskih publikacijah leta 1929. Prva obravnava razmere, ki so nastopile po vojni, ko je Evropa izgubila svoj dominantni svetovni značaj, druga pa eksistenčne pravice, katere ima rokodelstvo, panoga narodnega gospodarstva, ki se mora dandanes težko boriti za obstoj. »O pogoj ih in d u-stri je v Sloveniji« je napisal leta 1930 za 10-letni jubilej ljubljanskega velesejma, čigar častni član je bil od početka. Borba za les, »ki stopa k različnim bolj ali manj prikritim borbam za svetovne surovine vedno jasneje v ospredje,« ga je nagnila, da je za jesensko sejmsko razstavo leta 1930, ki je bila v znamenju gozdarstva, lovstva, lesne industrije in obrti napisal članek »O gozdu in les u«. V razpravi »G o s p o d a r s k i p o -m e n tujskega promet a« 1. 1931 se je ogrel do posebno žive besede, razumljivo, saj je sani videl veliko sveta. Isto leto ga je ruski dumping lesa in drugih produktov privedel, da je napisal za sejmski katalog »S v e t s k a gospodarska kriza in du m p i n g«. Leta 1932 sta velesejmska kataloga prinesla »Povojni razvoj kartelnega gibanja« in pa »N o t r a 11 j i t r g«, razpravo, ki je ena najboljših. Zahteva okrepitev domačega ali notranjega trga, kar ni nič drugega kakor stremljenje za avtarkijo. S posebnim veseljem in zanimanjem obravnava dr. Bolim vedno in vedno merkantilizem, fiziokratizem, gospodarski liberalizem ter ekonomske spremembe v 19. stoletju, zlasti v Angliji. Pogosto se je pečal tudi z avtarkičnim stremljenjem evropskih držav, s Fridrikom Listom in državno politiko, ki je delovala za popolno gospodarsko osamosvojitev. »Država naj solidarno zaščiti vse gospodarsko proizvajanje, ki je dokazalo svojo upravičenost. Radi zvišanja lastne produkcije bodo na velesejmih domače stvari tudi v večjem številu razstavljene, vendar pa ni pričakovati bistvene oslabitve tujih proizvodov, ker vsaka država krčevito stremi za eksportom. Kakor hitro pa prodre ideja okrepitve notranjega trga v najširše sloje, bodo producent, trgovec in kon-zument razstavljene tuje predmete gledali z drugimi očmi kot sedaj. V producentu se bo vzbudila želja, posnemati proizvodnjo tujih predmetov, ki se do tedaj doma še niso izdelovali. Zavedal se bo, da ga bo pri tem poskusu država s svojo zaščitno carinsko politiko podpirala. Konzumentu pa bo umljivo, da s kupovanjem domačega blaga — če tudi mogoče nekoliko dražje — zajezuje odtok domače valute v tuje kraje. Omenjena eventualno višja cena bo na drugi strani ugodno vplivala na narodno gospodarstvo. Najmanj interesa za okrepitev notranjega trga bi znal še pokazati trgovec, ki je v bistvu liberalno orijentiran, ker se ravna po načelu: Kupuj, kjer je najceneje in prodajaj, kjer je najugodnejše. Da se paralizira ta indiferen-tizem trgovca glede na okrepitev domačega trga, je po naukih Friedricha Lista potreben apel na njegovo patriotično požrtvovalnost. Producent, kon-zument in trgovec bodo na velesejmu slej ko prej videli vse, kaj bi bilo možno doma napraviti v interesu izboljšanja trgovske bilance, pobijanja brezposelnosti, emancipacije od tujih industrijskih trgov itd. Ta misel, da država ne bo več v kali uničevala lastne produkcije s preveč liberalnim uvoznim sistemom, temveč, da bo pripravljena podpirati okrepitev domačega trga, bo vse faktorje spodbujala k lastni produkciji tudi takih predmetov, o katerih poprej ni nihče mislil, da se morejo izdelati doma. To znači pa tudi delno tehniško emancipacijo, dosego višje tehniške kulture, zbujanje samozavesti, da lasten narod v tehnično industrijskem pogledu enako-pravno vstopa v krog naprednejših narodov.« Za katalog 1935 je napisal »M ednarodni sejmi in gospodarska kriza«, članek, ki je nekaka ponovitev vseh glavnih misli iz prejšnjih. »Dviganje konjunkture (zlasti v agrarnih državah)« je njegova razprava v katalogu jesenskega velesejma leta 1934 in v tem članku zadnji stavek: »Pivi znaki zboljšanja so na vidiku«. To je bilo zadnje, kar je napisal v velesejmske publikacije, katere je 10 let polnil s toliko vnemo. Ko se je pričenjal prvi naslednji velesejem, spomladi 1935, je neutrudni fanatik gospodarske propagande med nami, že počival v grobu v prelepi mirenski dolini. Strokovni časopis, v katerem je priobčil največ razprav, je Trgovski tovariš. Letniki 1926 do 1929 obsegajo skoro v vsaki številki članek njegovega pereSa. Nato je za dve leti umolknil, pojavil se je zopet 1932 ter v letnikih 1934 in 1935. Trgovina, trgovska politika in trgovske institucije so poglavitna vsebina teh razprav. »O trgovski politiki« je naslov vrsti člankov v letniku 1926. Tu podaja zgodovinski uvod, obseg, razvoj, pomen in bistvo trgovske politike, govori o notranji in zunanji trgovini, vsebini zunanje trgovske politike, sredstvih trgovske politike, statistiki zunanje trgovine, trgovski in p 1 a č i 1 n i bilanci, načelih, ciljih in sredstvih trgovske politike. 1927 je objavil raz- pravo o trgovskili pogodbah in njihovih vrstah. Podal je pregled zgodovinskega razvoja trgovskih pogodb, pisal o trgovski politiki in trgovskih pogodbah po letu 19 14, o naših trgovskih pogodbah ter o s v e t s k e m gospodarstvu in s vet s kem trgu. Leta 1928 je pisal o s v e t -s k o t r ž n i ceni, nastanku mednarodne trgovske zbornice, mednarodne m p r i z a d e v a n ju za normalizacij o svetovnega gospodarskega življenja, trgovsko političnem problemu na svetovni gospodarski konferenci v Ženevi ter t r g o v s k i h pogodbah na svetovni gospodarski konferenci v Ženevi, »katera ni proglasila ,free trade* (svobodne trgovine v smislu klasične liberalne šole), temveč samo .freedom of trade* (svobodo trgovine), da sc omogoči v svetovnem gospodarstvu ,fair trade* (dostojna ali pravična trgovina)«. Leta 1929 ima le en članek »Svet-ska produkcija« (splošne opazke), v katerem razvija misel: materi-jalno blagostanje ima le en izvor, produkcijo. Ljudsko blagostanje se more razvijati le potom stimulacije produkcije. »Prehod Anglije k zaščit n o - c a r i n s k e m u sistemu« ga je posebno privabljal, saj je o angleškem gospodarskem razvoju imel svoje prvo predavanje v društvu »Pravnik« leta 1924. Pod gornjim naslovom je napisal več člankov v »Trgovskem tovarišu« leta 1932. V prvi številki leta 1934 pa je objavil: »Deset letnikov .Trgovskega tovariša*, njegovo delo in pome n.« Dolgo službovanje — od leta 1897 do vojne — ob morju, najprej eno leto na realki v Splitu, nato pa skoro 20 let na mornariški akademiji na Reki, je zapustilo v njem globoke sledove, da tudi v svojih spisih ni mogel pozabiti morja. Že v svojih narodnogospodarskih člankih poudarja neštetokrat gospodarski pomen morja, osobilo za promet. In poslednje, kar je napisal, je bilo o morju. Z urednikom »Trgovskega tovariša« se je dogovoril, da bo napisal cikel člankov o morju s posebnim ozirom na naše Jadransko morje. Pa račun mu je bil prekrižan, priobčiti je mogel pod naslovom »N e k a j poglavij o morju, zlasti z gospodarskega stališča« le članke: »Splošne opazke o mor j u«, »V p 1 i v mor j a«, »Morski položaj« in zadnje »Morska obala«, kar je izšlo v številki 3/4 že po njegovi smrti. Ta cikel člankov je nameraval izdati pri »Jadranski straži«, ki bi ga »porabila za propagando pravilne miselnosti o našem morju med našim narodom«. Tako se je vrnil še tik pred smrtjo tudi kot pisec gospodarskih člankov v gospodarski reviji k svojemu morju, o katerem je pisal in učil vedno s posebnim ognjem. »Mare omnibus patet«, morje je vsem odprto, ti je, mladina, neugnano ponavljal. Neprestano se je trudil za preorijentacijo naše gospodarske politike v pomorskem duhu. Tu je videl ključ do bogastva »saj živimo tik morja, a delamo, kot da bi bili daleč stran«. Med najlepše, kar je napisal, spadajo »Splošne smernice pomorske politike«, priobčene v »Trgovskem, obrtnem in industrijskem letniku« 1931. Tako-le nas tu prepričuje: »Morje usmerja pogled na zunaj, razširja obzorje, uči velikopotezno misliti, odstranja malenkostno in zaostalo precenjevanje svetskih in gospodarskih dogodkov, posreduje izmenjavo dobrin, sporočil, ljudi, idej in smernic širom sveta. Morje je postalo najvažnejši faktor osobito gospodarskega življenja, posebno če pomislimo, da se vrše okoli tri četrtine svetske trgovine po morju in ne po suhem. Država brez morja je kakor truplo brez udov. Morje veže narode, ne loči jih več, morje so široka vrata v daljni svet.« Koliko je izraz »široka vrata« pravilnejši, pomembnejši, nego doslej običajna fraza »morje je naše okno v svet«. Preko svojega morja hočemo ne samo pogledovati v svet snovanja in delovanja drugih narodov, ampak se bomo tudi živo udejstvovali na mednarodnem trgu. »To dejstvo (namreč, da morje odpira široka vrata v daljni svet), katero je danes še mnogim neznano, kakor tudi ne vseobsegajoča važnost morja, so od najstarejših časov do danes spoznali najrazličnejši narodi in so si svoje stališče k morju skušali urediti, oziroma vso državno politiko usmeriti z več ali manj izključnim ozirom na morje in vse, kar je s tem v zvezi. Naša mlada država je pomorska država«. Tako uči dr. Böhm v neštetih spisih in govorih. In naprej: »Naša država ima daljšo morsko obalo kot marsikatera evropska in tudi izvenevropska država. Naša država je končno bolj maritimna, kakor n. pr. bivša avstroogrska monarhija. V tako srečnem položaju se tedaj nahaja naša država, da ji je preko njenih — četudi od svetskega morja več ali manj oddaljenih luk — vendar svoboden pristop do najskrajnejših točk svetskega morja.« Pa zopet dalje: »Predvsem je treba v naši pomorski politiki, podkrepljeni od strani privatne inicijative potom publicistike, društev, predavanj, različnih prireditev itd., vcepiti v srce in glavo, da je naša mlada država pomorska država in da vsled tega participira na vseh neizmernih in nepreračunljivih ugodnostih in dobrinah, ki jih nudi morje. Vsa sredstva, mere in odredbe pomorskih držav z ozirom na pomorsko politiko imajo en glavni cilj pred očmi, in ta je: zaščititi, povzdigniti, razširiti in poglobiti domače brodarstvo, domačo trgovino, dobro zavedajoč se, kakšne velikanske koristi v materi-jalnih in imaterijalnih pogledih nudi državi na visoki stopnji stoječe brodarstvo in lastna (aktivna) pomorska trgovina, ki večkrat izenači pasivne postavke v trgovski bilanci.« Razen navedenih spisov je pokojni ravnatelj dr. Bolim napisal za list »Pravnik«, letnik 1933, recenzijo d r. O g r i s o v e knjige »Trgovinska politika«. Svoje članke pa je priobčeval tudi v dnevnem časopisju v »Jutru«, »Slovencu«, »Novostih«, »Politiki«, »Jugoslov. Lloydu«, »Trgovskem listu«, »Pohodu«, dalje v strokovnih publikacijah »Jadranski straži«, »Saobračajnem vestniku«, »Jugoslavenskem Pomorcu«, pa tudi v inozemskem časopisju kot »Neue Freie Presse«, »Frankfurter Zeitung«, »Züricher Zeitung«. S spretnim peresom je v domačih in tujih listih branil interese našega gospodarstva ter spodbujal k napredku. Kjer je le bilo treba zagrabiti za delo, se je tudi poznala njegova krepka roka. »Nevenljive zasluge si je dr. Böhm pridobil za vzgojo našega trgovskega naraščaja, kajti ni dajal svojim učencem le strokovnega znanja, temveč jim je dal tudi onega duha, ki je odlika gospodarskega človeka in ki daje ono podjetnost, ki je ključ do uspeha. Temelji, katere je dal pokojni naši trgovski akademiji kot njen prvi direktor in eden njenih ustanoviteljev, so tako trdni in solidni, da bo naša trgovska akademija trajno med našimi najodličnejšimi zavodi«, piše o njem »Trgovski list« 16. marca. »S svojim delom kot učitelj, predavatelj in pisatelj je odlični pokojnik, mož svetskili oblik in širokega obzorja, s svojim plemenitim duhom zaoral globoke brazde v narodovo gospodarsko kulturo in dajal od svojega do poslednjih sil za svoj narod in milo mu domovino Jugoslavijo«, je dr. Böhmu v spomin napisal urednik »Trgovskega tovariša«. Kako zelo je budil zanimanje za gospodarska vprašanja med nami, kažejo njegove besede: » ... zato moramo posvetiti tej kardinalni točkj (namreč spremembi dotedanjega trgovsko-političnega sistema na Angle- škern) še nekaj pozornosti in tudi naš gospodarski svet napojiti z živim zanimanjem za gospodarska vprašanja«. Zlasti so ga zanimale povojne konjunkturne in strukturne spremembe v gospodarstvu po vsem svetu. Posebno rad pa je to opazoval na angleškem primeru in iskal globokosegajoče vzroke. Narodno gospodarska stroka je dr. Bohma privedla v vrste »Pravnikovih« elanov. »Dasi po poklicu ni bil pravnik,« je zapisal o njem urednik revije tega društva, »je postal navdušen prijatelj društva ,Pravnik', čigar procvit mu je bil mnogo bolj pri srcu kakor mnogim pravnikom Ni bilo leta, da ne bi imel predavanja pod ,Pravnikovim' okriljem, menil je, da je to zanj več kakor obvezno. Zastopal pa je ,Pravnikove' vrste tudi na kongresih jugoslovanskih pravnikov kot večkratni reterent za gospodarsko-pravna vprašanja, lako je izpolnjeval v društvu precejšnjo vrzel, ki bo po njegovi smrti zopet nastala in to tembolj, ko je bil pripravljen brez dolgega pomišljanja prevzeti takoj poverjeno nalogo.« Dr. Ludvik Böhm je slovel kot izvrsten govornik. Veljal je za enega naših najboljših predavateljev. Z redko govorniško sposobnostjo in s prav mladeniškim navdušenjem, ki mu je bilo lastno do zadnjega, je znal pritegniti poslušalce. JNiliče ne bo pozabil, kako je s svojo zgovornostjo vnemal ogenj navdušenja v mladini, ki nas je z bratskih trgovskih akademij obiskovala, pa naj je bila s Primorja, Posavja, Pomoravja, Povardarja ali pa s severa iz Čehoslovaške ali Poljske. Najbolj je bil ponosen na svoja strokovna narodnogospodarska predavanja v društvu »Pravnik«, Temu društvu je govoril od 1924 do 1934 vsako leto razen 1926 in 1931. »Moderne protekcijonistične struje s posebnim ozirom na anglosaksonski svet« je predaval leta 1924, naslednje leto »Morska obala v teoriji in praksi«, leta 1927 »A k t u a 1 n i problemi društva za s o c i j ti 1 n o poli-t i k o«, nato »Sodobne struje prebivalstvene politike« ter »K arteli in stališče države nasproti nji m«, pa »M e d -narodni položaj Donave«. Leta 1932 je imel v »Pravniku« eno svojih najbolj uspelih predavanj »L u j o Brent a n o«, leta 1933 »O s o e i -jalističn ih doktrinah in revizij on iz mu o priliki smrti Edvarda Bernsteina« ter zadnje leta 1934 »O geopolitiki in pravni z n a n o s t i«. Drugo društvo, kateremu je bil tudi od 1924 do 1934 reden najboljši predavatelj, je »Soča«. Pod njenim okriljem je imel 1924 dve predavanji »O p o m e n u m o r j a«, naslednje leto »B o r b a za Sredozemsko m o r j e«, 1926 »Pomen industrije z a mlade držav e«, nato »Pogoji, od katerih z a v i s i moč, blagostanje in ugled drža v«. 1928 je govoril »O gospodarskih kriza h«, naslednje leto »O g o s p o d a r s k i h o d n o š a j i h m e d Evropo in Z e d i n j e -n i m i držav a m i«, 1931 pa »O m e d n a r o d n i h p r e d I o g i h za pobijanje svetovne kriz e«, 1933 »O d r ž a v n e m s o c i j a - lizinu«, poslednje njegovo predavanje leta 1934 pa je bilo naslovljeno »Pota i n f 1 a c i j e«. Mnogi ne bodo dr. Böhma pozabili ravno radi njegovih lepih predavanj o morju, o našem morju. Bil je neumoren propagator Jadrana, saj v svojem bistvu ni bil drugo kot pomorec. »Jadranski straži« je bil dolgoleten agilen in požrtvovalen odbornik. »Vso svojo ljubezen do našega morja je gojil od rane mladosti in ob vsaki priliki jo je v pesniških besedah znal vlili v dušo mladini, pa tudi odraslim,« je zapisala o njem »Jadranska straža«. Slušateljem jadranskega propagandnega tečaja je še 3. januarja letošnjega leta predaval v Delavski zbornici na večeru, ki ga jim je priredila »Ljudska univerza«. V sijajnem govoru je razmotrival »Jadransko vprašanje v mednarodni politiki«. O ideologiji Jadranske straže in o pomorstvu je predaval tudi v ljubljanskem radiu. Rad se je odzval minulo zimo tudi povabilu za predavanja v ljubljanski »Ljudski univerzi«. Kot predavatelj ni nepoznan tudi sokolskim društvom na deželi. Najraje pa je hodil izven Ljubljane predavat za »Jadransko stražo«. Zanjo je govoril v Trbovljah, Sevnici. Dolu pri Hrastniku, Trebnjem, Bohinjski Bistrici, Celju, Radovljici, Novem mestu, pa tudi v Ljubljani na srednjih in strokovnih šolah ter na univerzi. Na teh predavanjih jc razmotrival narodnogospodarski pomen morja, p o m e 11 morja z geopolitičnega vidika, državno pomorsko politiko, geopolitične vidike v svetovnem gospodarstvu, ekonomsko vrednost Jadrana, pomorsko politiko ter geopolitiko prometa, posebno pomorskega. Da je na ljubljanski trgovski akademiji »Jadranska straža« tako močno vsidrana, da ima toliko članov, kolikor biva pod njeno streho poučujočih in učečih se, je nemala zasluga pokojnega prvega direktorja. Težko bo dobiti šolo v državi sploh, ki je napravila toliko izletov, leto na leto in skoro vsako leto še po več, k prekrasnemu in za naše gospodarstvo tako važnemu našemu morju. Saj smo pa tudi o morju in zlasti o svojem morju slišali toliko lepega iz ust svojega ravnatelja dr. Biihma, prav tako pa so nas k morju vzpodbujali številni njegovi spisi in predavanja. S svojim delom in zgledom je ravnatelj dr. Böhm vzgojil v mladini naraščaj, ki bo hodil po njegovi poti. Deloval bo gospodarsko, večal gospodarsko silo svoje države in ožje domovine z vestnim, poštenim ter razumnim delom. Kot si Ti ljubil zemljo, našo zemljo, kopno, kjer je gozd ali polje vir gospodarskega blagostanja, pa nad vse še naše morje, vir našega napredka, naše moči, pot do bogastva in uveljavljanja med narodi, kot si Ti ljubil, bo mladina ljubila domovino. Tako so ob odprtem grobu zatrjevali bivši učenci. Dejali so, kako so Te opazovali, ko si komaj čakal — tedaj, ko si bil še njihov ravnatelj —• da je prišla sobota, da si takoj opoldne odhitel čez nedeljo do ponedeljka v svojo Mirno, da svoj oddih preživiš pri svoji preljubi materi. V tej Tvoji ljubezni do matere, so rekli Tvoji nekdanji učenci, so videli ljubezen, ki jo morajo sami gojiti do domovine. Družina Ti ni bila dana. Vdova, sin ali hči ne bo potočila solze za Teboj. Počivaš pa zdaj, ko si se vrnil po delu v domači kraj, v rodni zemlji, v grobu svoje matere. Naj Ti bo ob njej počivati lahko! Dr. B. Svetel j. L Učili načrt za drž. trgovske akademije. A. Pravilniki. Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdalo z odlokom z dne 15. novembra 1934, I. Br. 38.480 N pravilnik o polaganju dopolnilnega izpita za učence, ki so obiskovali pomorsko-trgovsko akademijo pa želijo prestopili na dvorazredno trgovsko šolo ali trgovsko akademijo. Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdalo z odlokom z dne 6. februarja 1935, I. Br. 4.378/N pravilnik o razrednih in popravnih izpilili na srednjih trgovskih šolah. Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdalo z odlokom z dne 15. februarja 1935, I. Br. 5.689/N odredbo o porazdelitvi šolskih okolišev. B. Obči načrt za trgovske akademije. Zap. Predmet Kratice Razred Skupaj štev. I. , „ IV. 1 Nauk o trgovini trg 2 2 4 2 Knjigovodstvo s kont. posli ...... kn — 4 3 4 11 3 Trgovska korespondenca ko — 2 2 2 6 4 Trgovsko računstvo tr 3 3 3 3 12 5 Matematika m 3 2 — — 5 6 Politično računstvo por — — 2 2 4 7 Trgovsko, menično, čekovno, stečajno in pomorsko pravo P — 3 2 5 8 Narodna ekonomija, finančna veda in ca-rinstvo nek 2 3 5 9 Fizika f 3 — — — 3 10 Kemija in tehnologija ke 2 2 2 — 6 11 Blagoznanstvo bi — — 2 3 5 12 Ekonomska in nacijonalna geografija . . z 2 2 2 2 8 13 Zgodovina trgovine, občna in nacijonalna zgodovina zg 2 2 2 2 8 14 Slovenski jezik sl 3 3 3 3 12 15 Srbskohrvatski jezik sh 2 2 2 2 8 16 Francoski jezik in korespondenca . . . fr 4 4 4 4 16 17 Nemški jezik in korespondenca .... n 4 4 4 4 16 18 Lepopisje I 2 — — — 2 19 Stenografija st 2 2 1 1 6 SKUPAJ . . 34 34 37 37 142 n C. Neobvezni predmeti. V šolskem letu 1934/35 so se poučevali na zavodu sledeči neobvezni predmeti: 1. Italijanski jezik (it) v dveh oddelkih po tri ure na teden. V prvem oddelku je poučeval prof. Prezelj, v drugem dr. Eržen. Ob početku se je zglasilo 20 oz. 23 dijakov(inj). Zaključilo je pa 10 oz. 19 dijakov(inj). 2. Angleški jezik v enem oddelku po 3 ure na teden je poučeval g. Sodja Josip, magister artium. Ob začetku se je zglasilo 25 dijakov(inj), uspešno je zaključilo 7 dijakov(inj). 3. Nemška konverzacija (nk), ki jo je vodil dr. Eržen v dveh oddelkih po 1 uro na teden za III. in IV. razred. 4. Nemška stenografija (nst) po 2 uri na teden za III. in IV. razred. Poučeval je dr. Svetelj. Ob početku se je zglasilo 17 dijakov(inj), zaključilo je pa 11 dijakov(inj). 5. Blagoznanske vaje (blv) po 2 uri na teden za IV. razred. Vaje je vodil ing. Gombač. 6. Strojepisje (str) v štirih oddelkih po 2 uri na teden za IV. razred. Tri oddelke je vodil prof. Sič, enega pa prof. Krošl. II. Profesorski zbor. A. Spremembe med šolskim letom 1984/35. 1. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine od 25. septembra 1934, I. Br. 7.461/1 je bil postavljen za honorarnega nastavnika na drž. trgovski akademiji v Ljubljani Krošl Anton, bivši pripravnik suplent drž. dvorazredne trgovske šole v ljubljani. 2. Z odlokom ministrstva trgovine in industrije od 20. oktobra 1934, I. Br. 36.437/0 je bil postavljen za pripravnika-suplenta na drž. trgovski akademiji v Ljubljani Krošl Anton, honorarni nastavnik istega zavoda. 3. Z odlokom od 23. oktobra 1934, I. Br. 7.840/1 je kraljevska banska uprava Dravske banovine priznala Slodnjaku dr. Antonu od 24. julija 1934 dalje plačo Vlil. položajne skupine s 1. periodičnim poviškom. 4. Z ukazom Nj. Vel. kralja od 21. januarja 1935, I. Br. 2.797/0 je bil postavljen za profesorja Vil. položajne skupine na drž. trgovski akademiji v Ljubljani Slodnjak dr. Anton, profesor VIII. položajne skupine istega zavoda. 5. Z odlokom ministrstva trgovine in industrije od 13. aprila 1935, I. Br. 13.657/0 je bil postavljen za profesorja Vlil. položajne skupine na drž. trgovski akademiji v Ljubljani Mihelak dr. Josip, pripravnik suplent istega zavoda. 6. Z odlokom ministrstva trgovine in industrije od 30. aprila 1935, 1. Br. 15.216/0 je bil postavljen za profesorja Vlil. položajne skupine na državni trgovski akademiji v Ljubljani Černe Vladimir, pripravnik suplent istega zavoda. B. Stanje profesorskega zbora na koncu šol. leta 1934/35. Zap. štev. Ime in priimek Čin Izprašan iz Je poučeval Ur na teden Razrednik v Drugi posli 1. Dr. Pirjevec Karol direktor 111/2 M, F m la, b/6, 11/2 por 111/2, IV/2 12 — 2. Černe Vladimir profesor Vlil K n, Tr; ko ko 111/2, IV/2 trla,b/6,11/3,111/3, IV/3 19 II. 3. Dr. Eržen Robert profesor 1V/1 N s ko; splošne trg. vede n lb/4,11/4,111/4,1V/4 (nk 111/1, IV/1) (it II. odd/3) 16 (5. — 4. Kruši flnton pripravn. suplent — N s knjiž. in s ko; sh s knjiž. zg la, b/4, 11/2 sh la, b/4, 11/2 n la/4 (str 1. odd/2) 16 (2) I.a 5. Ing. Gombač Bruno profesor Vlil Ke, Kem. in meh. tehnol.; bi, f f la, b/6 ke la, b/4, 11/2, 111/2 bl 111/2, IV/3 (blv IV/4) 19 (4) — Poslovodja. Varuh zbirke za fiziko, kemijo, blago-znanstvo in tehnologijo. 6. Dr. Mihelak Josip profesor Vlil Nek, P; trg trg la, b/4, 11/2 p 111/3, IV/2 nek 111/2, IV/3 1 1 a, b/4 20 III. Varuh učiteljske knjižnice. 7. Prezelj Joško profesor VII Fr s knjiž.; zg nar. knjiž. fr la, b/8,11/4,111/4, IV/4 (it 1. odd/3) 20 (3) — Varuh dijaške knjižnice. Vodja udruž. dijaštva trg. akademije. 8. Sič Franjo profesor v Komer- cijalne skupine kn 11/4, 111/3, IV/4 ko 11/2 (str II. lil. in IV./6) 13 (6) IV. Vodja zajed-nice Merkur. 9. Dr. Slodnjak flnton profesor VII Sl z zg nar. književnosti; n s književnostjo sila, b/6,11/3,111/3, IV/3 sh 111/2, IV/2 19 I.b 10. Dr. Svetel j Blaž profesor v Z, Zg; St slov. in nem. zla, b/4,11/2,111/2, IV/2 zg 111/2, IV/2 st la, b/4,11/2,111/1, IV/1 (nst 111. in IV/2) 22 (2) — Varuh zemljepisne in zgodovinske zbirke. Šolski sluga: Košak Josip, služitelj v 11/3. Kurjač in hišnik: Miiller Edvard, dnevničar. V oklepajih so neobvezni predmeti in število tedenskih ur. IH. Letopis za šolsko leto 1934/35. Dne 27. avgusta se je vršila konferenca celotnega učiteljskega zbora. Popravni izpiti in dopolnilni izpiti za sprejem v III. razred trgovske akademije na osnovi § 5 zakona o srednjih trgovskih šolah so se vršili 27., 28., 29. in 30. avgusta 1935. V smislu razpisa ministrstva trgovine in industrije od 19. avgusta 1933, I. Br. 27.083/N je sprejela direkcija 28., 29. in 30. avgusta prijave za vstop v I. razred trgovske akademije. Za vstop v I. razred se je prijavilo 105 absol-ventov(inj) nižjih srednjih šol oz. meščanskih šol. Zaradi velikega števila priglašencev(k) je ministrstvo trgovine in industrije brzojavno dovolilo otvoritev vzporednice in vzelo z odlokom I. Br. 32.514/N z dne 21. septembra 1934 otvoritev vzporednega oddelka na znanje. Vpis dijakov(inj) v višji razred se je vršil 1. in 3. septembra, v prvi razred 7. septembra. Redni pouk se je pričel 10. septembra. Otvoritvena konferenca se je vršila 14. septembra, naslednje konference celotnega učiteljskega zbora so se vršile 10. oktobra, 15. novembra, 15. in 19. decembra 1934, 14., 15. in 22. marca, 12. aprila, 23. maja in 25. junija 1935. Redni sestanki razrednih učiteljskih zborov so bili 15. novembra in 19. decembra 1934, 31. januarja, 14. in 22. marca, 12. aprila, 23. maja, 4. in 12. junija 1935. Dne 16. septembra so prisostvovali dijaki(inje) zavoda pod vodstvom učiteljskega zbora v smislu razpisa kraljevske banske uprave VIII. Br. 4.879/2 z dne 11. septembra 1934 službi božji na Kongresnem trgu za padle osvoboditelje našega naroda ter se udeležili manifestacije za Rdeči križ in obhoda po mestu. Načelnik ministrstva trgovine in industrije g. Bojič Momčilo je nadzoroval od 20. do 22. septembra zavod in prisostvoval pouku v vseh razredih. Dne 10. oktobra je direktor ob 8. uri javil v posameznih razredih di jaštvu nenadomestljivo izgubo, ki je zadela naš narod s tragično smrtjo Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in odpustil dijaštvo domov. Isti dan ob 10. uri je direktor sklical učiteljski zbor na žalno sejo, na kateri je poročal o tragičnem dogodku v Marseillu, kjer je postal Nj. Vel. kralj Aleksander žrtev podlega zločina, slavil blagopokojnega kralja mučenika in opisal nesmrtne zasluge, ki jih je imel za zedinjeni jugosloven-ski narod in svetovni mir. Isti dan ob 11. uri je prisegel učiteljski zbor zvestobo kralju Petru II. Dne 11. oktobra so se zbrali vsi dijaki(nje) v dvorani. Profesor Svetelj dr. Blaž je podal dijakom(injam) življenjepis Nj. Vel. kralja Aleksandra, orisal Njegove državljanske in vojaške vrline in pokazal veliko delo, ki ga je blagopokojni izvršil za zedinjenje jugoslovenskega naroda v mogočno Jugoslavijo. Dne 16. oktobra se je vršila na zavodu žalna komemoracija v črno odeti dvorani. V daljšem govoru je Mihelak dr. Josip očrtal glavna življenjska dela našega kralja. Dvorano je dekoriral prof. Sič Franjo, pomagali so mu dijaki IV. razreda. Dne 18. oktobra so se vršile pogrebne svečanosti. Dijaštvo je prisostvovalo žalnemu cerkvenemu opravilu v frančiškanski cerkvi, nato še je zbralo v šolski stavbi, kjer je prof. Svetelj dr. Blaž prečital banov razglas. Ob pol 10. se je dijaštvo udeležilo žalne svečanosti za blagopokojnim kraljem in poklonitve kralju Petru II. Pogrebnih svečanosti v Beogradu so se udeležili direktor, prof. Mihelak dr. Josip in dvočlansko zastopstvo podmladka Jadranske straže. Dne 19. oktobra se je zbralo dijaštvo pod vodstvom gg. profesorjev na železniški postaji k pozdravu predsednika francoske republike g. Alberta Lebruna. Dne 4. novembra dies direetorialis. Dne 31. oktobra so predavali gg. nastavniki v smislu odobrenja ministrstva trgovine in industrije Br. 6.850 z dne 17. septembra 1934 v vseh razredih o pomenu Jadrana in Jadranske straže. Dne 31. oktobra so predavali gg. nastavniki v vseh razredih o med- narodnem prazniku štednje. Dne 9. novembra ob tridesetdnevnici smrti viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja so prisostvovali dijaki (in je) žalnemu obredu v trnovski cerkvi. Po cerkvenem opravilu se je dijaštvo zbralo v dvorani, kjer se je vršila posebna komemoracija. Spominsko besedo je govoril prof. Franjo Sič. Dne 17. novembra je prisostvoval zavod filmu o pogrebnih svečanosti za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Dne 1. decembra je proslavil zavod državni praznik Zedinjenja s slavnostnim govorom in deklamacijami. Dne 11. decembra si je zavod ogledal pod vodstvom g. prof. Prezlja Joška razstavo umetniških slik akademskega slikarja Stjepana Bakoviča. Dne 21. decembra je prisostvoval zavod filmu o Nj. Vel. kralju Aleksandru I. Božične počitnice so trajale od 22. decembra 1934 do 11. januarja 1935. Dne 26. januarja so se zbrali dijaki(inje) zadnjo uro v dvorani, kjer je predaval g. prof. Slodnjak dr. Anton o Sv. Savi. Dne 27. januarja je dijaštvo prisostvovalo svetosavski proslavi v Narodnem domu. Dne 31. januarja se je zaključil I. semester. Dne 5. februarja je razložil Svetelj dr. Blaž dijaštvu delovanje djakov-skega vladike Strossmayerja na kulturnem polju in njegove zasluge za jugoslovansko idejo. V dneh 8., 9., 11., 13. in 14. februarja je šolska poliklinika pregledala vse dijake(inje) zavoda. Dne 17. marca so se udeležili direktor, zastopstvo učiteljskega zbora in zastopstvo dijaštva pogreba prvega direktorja trg. akademije, pok. Böhma dr. Ludovika v Mirni na Dolenjskem. Dne 29. marca se je vršil zdravniški pregled vseli nastavnikov trgovske akademije v protituberkuloznem dispanzerju. Velikonočne počitnice so trajale otl 18. aprila do 6. maja. Dne 17. aprila so došli v Ljubljano dijaki(inje) drž. trg. akademije v Splitu ter si ogledali v teku trodnevnega bivanja v Ljubljani v spremstvu tuk. dijakov kulturne in gospodarske ustanove. V smislu razpisa ministrstva trgovine in industrije so 11. maja govorili gg. nastavniki v vseli razredih prvo uro o materi, o materinski ljubezni in požrtvovalnosti. Dne 12. maja je prisostvovalo dijaštvo pod vodstvom gg. profesorjev razvitju zastav Podmladkov Jadranske straže in se udeležilo povorke po mestu. Dne 13. maja je predaval z dovoljenjem ministrstva trgovine in industrije I. Br. 9.682/N z dne 20. marca 1934 g. Herci Bruno, priv. psiholog, di jakom (in jam) tuk. zavoda o vzgoji volje. V smislu razpisa ministrstva trgovine in industrije I. Br. 16.635/N z dne 16. maja so predavali razredniki 31. maja o higieni. Med šolskim letom je večkrat obiskal zavod g. inšpektor Presl Mihajlo. Dne 31. maja se je zaključil pouk v IV. razredu, v ostalih razredih pa 8. junija. Dne 28. junija so razdelili razredniki po primernem nagovoru izpričevala. IV. Šolske učne knjige, ki so se (Pomožne knjige Predmet I. razred II. razred Slovenski jezik Ivan Grafenauer, Slovenska čitanka za višje razrede srednjih šol. I. del. A. Breznik, Slovenska slovnica za srednje šole. Ivan Grafenauer, Slovenska čitanka za višje razrede srednjih šol. II. del. (Anton Slodnjak, Pregled slovenskega slovstva.) Slovnica: kakor v 1. razredu. Srbsko- hrvatski jezik Slavko Raič, Srbsko-hrvatska čitanka za nižje razrede srednjih šol. Maretič, Hrvatska ili srpska gramatika za srednje škole. D. Prohaska, Pregled srpske i hrvat-ske književnosti za trg. akademije (D. Šulentič, Trgov, dopisovanje.) Slovnica: kakor v 1. razredu. Francoski jezik Fran Sturm, Francoska vadnica 1. (E. Brevil, Legons illustrčes.) Fran Sturm, Francoska vadnica 11. Dr. J. Pretnar, Francosko-slovenski slovar. Nemški jezik M. Trivunac i T. Kangrga, Nemačka čitanka za srednje škole, 111. del. M Trivunac i T. Kangrga, Nemačka čitanka za sred. škole, III. del. Geografija T. Radivojevič, osnovi ekonom, geografije za prvi razred trg. akad. Dr. M. Šenoa, Geografijski Atlas. Milorad Derič, Opšta ekonomsko-saobr. geografija za 11. r. trg. akad. Atlas: kakor v 1. razredu. Zgodovina M. B. Miladinovič i M. Rajičič, Opšta istorija sa istorijom trgov, i kulture, 1. deo. Schubert-Schmidt- Dobrilovič, Histo-rijsko-geografski školski atlas. M. B. Miladinovič i M. Rajičič, Opšta istorija sa istorijom trgov, i kulture II. deo. Atlas: kakor v 1. razredu. Matematika in politično računstvo Matek, Aritmetika in algebra za IV. in V. gimn. razred. Matek-Mazi-Jeran, Geometrija za IV. in V. gimn. razred. Matek-Zupančič, Aritmetika in algebra za VI., VII. In Vlil. gimn. razr. Geometrija: kakor v 1. razredu. Sodnik, Logaritmi. Trgovsko računstvo Albert Sič, Trgovsko računstvo. (David Karlovič, Praktične vježbe trgo-vačke aritmetike 1. Dio.) Kakor v I. razredu. Korespon- denca A. in F. Sič, Trg. korespondenca Knjigovodstvo s kon-torsk. posli F. Sič, Sploš. knjigovod. 1. in 11 del za trg. akad., dvor. trg. šole in ab. teč. (F. Sič, Knjigovod. za šolo in samouke) Pravo Nar. ekon. Fizika Kunc Karel, Fizika za nižje razr. sr. šol Kemija s tehnologijo Ing. M. Vladen, Anorganska kemija i kemijska tehnologija. Ing. M. Vladen, Organska kemija i org. kemijska tehnologija, Stenografija Sprem Fr. Novak, Slovenska stenogr. 1. del. embe učnih knjig za 1935/36 bo direk Kakor v 1. razredu, cija razglasila na uradni deski. rabile v šolskem letu 1934/35. so v oklepajih.) III. razred IV. razred Predmet Ivan Grafenauer, Slovenska čitanka za višje razrede srednjih šol. III. del. Slov. slovstvo: kakor v 11. razredu. Slovnica: kakor v 1. razredu. Ivan Grafenauer, Slovenska čitanka za višje razrede srednjih šol. IV. del. Slov. slovstvo: kakor v II. razredu. Slovnica: kakor v 1. razredu. Slovenski jezik Kakor v II. razredu. Kakor v II. razredu. Srbsko- hrvatski jezik Fran Sturm, Francoska vadnica III. Slovar: kakor v 11. razredu. Fran Sturm, Francoska vadnica IV. Dimitrijevič, Francuska trg. koresp. Slovar: kakor v II. razredu. Francoski jezik Viktor Kralj, Gramatička čitanka nje-mačkog jezika. Bradač, Nemško-slovenski slovar. Svetozar Jovanovič, Nemačka korespondenčna 1. B. Tkalčič, Nemačka čitanka za trg. ak. Bradač, Nemško-slovenski slovar. Svetozar Jovanovič, Nemačka korespondenčna II. Nemški jezik Milorad Derič, Ekonomsko-saobra-čajna geografija za 3. razr. trg. akad. Atlas: kakor v 1. razredu. T. Radivojevič, Ekonomska geografija Jugoslavije za trgov. akad. Atlas: kakor v 1. razredu Geografija M. B. Miladinovič i M. Rajičič, Opšta istorija s istor. trgov, i kulture, 3. deo Atlas: kakor v 1. razredu. Milorad Derič, Opšta istorija trgovine III. Najnoviji vek. Atlas: kakor v 1. razredu. Zgodovina (B. Todorovič, Politička računica.) Logaritmi: kakor v 11. razredu. (Sretenovič i Veselinovič, Osiguranje na život.) Logaritmi: kakor v II. razredu. Matematika in politično računstvo Agathon Marsič, Trgovačka aritmetika za trg. akademije. B, 1. Dio. (David Karlovič, Praktične vježbe iz trgovačke aritmetike II. Dio.) Agathon Marsič, Trgovačka aritmetika za trg. akademije B, II. Dio. (David Karlovič, kakor v III. razredu.) Trgovsko računstvo Kakor v 11. razredu. Kakor v II. razredu. Korespon- denca Kakor v II. razredu. Kakor v II. razredu. F. Sič, Princip in teorija bančnega knjigovodstva. Knjigovodstvo s kon-torsk. posli O. Gospavič, Osnovi meničnog prava. O. Gospavič, Stečajno pravo. Pravo Nikolič, Cariništvo. Dj. Nikolič, Nauka o finansijama. Nar. ekon. Fizika Kemija s tehnologijo Fr. Novak, Slovenska stenogr. II. del. Kakor v III. razredu. Stenografija V. Naloge iz slovenskega jezika. I. a razred. 1. Prvi vtisi v trgovski akademiji. 2. V miru cveto znanosti. (Naloga po ministrski naredbi.) 3. Kako sem preživel božične praznike? 4. Gospodarsko življenje v rojstnem kraju. 5. Mati. (Naloga po ministrski naredbi.) 6. Obračun o duševnem napredku v letošnjem šolskem letu. I. b razred. 1. Ali sem pogodil, ker sem se vpisal v trgovsko akademijo? 2. V miru cveto znanosti. (Naloga po ministrski naredbi.) 3. Katera stran človeškega udejstvovanja mi je najbolj všeč? 4. V tekstilni tovarni! 5. Mati. (Naloga po ministrski naredbi.) 6. O srečne rovte, v vas me iti mika! (Prešeren.) II. razred. 1. Ideja in vsebina Sofoklejevega Kralja Oidipa. 2. V miru cveto znanosti. (Naloga po ministrski naredbi.) 3. Zakaj imenujemo kralja Aleksandra I. — Zedinitelja? 4. a) Kaj smo videli na šolskem izletu? b) Prvi spomeniki slovenskega slovstva. 5. Mati. (Naloga po ministrski naredbi.) 6. Počitniški načrti. III. razred. 1. Posledice svetovne reformacije za slovensko slovstvo. 2. V miru se razvija narodna kultura. (Naloga po ministrski naredbi.) 3. Najvažnejše panoge našega narodnega gospodarstva. 4. Vtisi s šolskega izleta v Tržiču. 5. Mati. (Naloga po ministrski naredbi.) 6. Kako si hočem v počitnicah razširiti in poglobiti poznanje gospodarskega in socialnega življenja? IV. razred. 1. Ob stoletnici Prešernovega Sonetnega venca. 2. V miru se razvija narodna kultura. (Naloga po ministrski naredbi.) 3. Morje — okno v svet! 4. Kateri zemljepisni pogoji tvorijo podlago naši državi? 5. Mati. (Naloga po ministrski naredbi.) 6. Misli o bodočnosti. VI. Zbirke učil in knjižnice. A. Zbirka za fiziko, kemijo in blagoznanstvo. Varuh ing. Gombač Bruno. Fizikalna zbirka: Ob koncu šolskega leta 1933/34: 5 stenskih slik, 170 aparatov in nazoril in 30 filmov Rothscli loss. Prirastek v tekočem šolskem letu: Absolvent Kovač A. je daroval I alkoholometer in 1 el. motorček. Ob koncu šolskega leta: 1934/35: 5 stenskih slik. 172 aparatov in nazoril in 30 filmov Rothschloss. Kemična zbirka: Ob koncu šolskega leta 1933/34: 6 stenskili slik, 144 sestavni deli aparatov in nazoril in 90 kemikalij. Prirastek v tekočem šolskem letu: Društvo »Dom in šola na trg. akademiji v Ljubljan i« je s vsoto Din 5000.—, ki jo je daroval g. Žagar Karol, nakupilo 20 vrst posod, aparatov in priprav za analitično kemijo. Gospod Alojzij Krajc je daroval v počastitev spomina svojega tragično umrlega sina Ivana, absolventa trgovske akademije, 1 ek-sikator. 1 kipov aparat, 4 izpiralke, 1 sežigno peč, 1 analitično tehtnico z uteži. Absolvent Kovač A. je daroval 1 porcelanasti možnar, 1 pore. izparilnico in 5 kemikalij. Ol) koncu šolskega leta 1934/35: 6 stenskih slik, 170 sestavnih delov aparatov in nazoril, 95 kemikalij. Blagoznanstvena zbirka: Ob koncu šolskega leta 1934/35: 4W stenskih slik, 1026 nazoril, 61 mikroskopski preparat in 24 fotografije. Prirastek v tekočem šolskem letu: Tovarna J. Hutter in drug je darovala 1 zbirko sirovin, polizdelkov in izdelkov bombažne tekstilne industrije. Tobačna tovarna v Ljubljani je darovala 1 zbirko listov domačega tobaka. Svečarna Kopač J. & Co v Ljubljani je darovala 1 zbirko sirovin za izdelovanje sveč. Tovarna Remec & Co je darovala 1 zbirko lesa. Tovarna usnja »Indus« v Ljubljani je darovala 38 steklenic raznih vzorcev kemikalij in sredstev za strojenje kož in 3 table z raznimi vzorci izdelanega usnja ter 1 tablo pregleda uporabe strojil. G. profesor Kenda Robert v Mariboru je daroval 1 zbirko rudnin in vrst cinobra iz idrijskega rudnika. Ob koncu šolskega leta 1934/35: 48 stenskih slik, 1072 nazoril. 61 mikroskopski preparat in 24 fotografije. B. Zemljepisno-zgodovinska zbirka. Varuh dr. Svetel j Blaž. Zemljepisna zbirka se je povečala za 1 zemljevid ter obsega 39 stenskih slik, 2 globusa. 1 relief, 161 vzorec produkcije, 95 zemljevidov. Zgodovinska zbirka pa obsega 11 zemljevidov. C. Učiteljska knjižnica. Varuh dr. prof. Mihelak Josip. Ob koncu šolskega leta 1933/34 je bilo 1128 del in 12 perijodik. Prirastek v tekočem šolskem letu: 42 deli in 1 perijodik. Od teh je bilo kupljenih 25, darovanih 17. Skupno število je ob koncu šolskega leta 1934/35: 1169 del in 13 perijodik. Darovali so: Ministrstvo za trgovino, obrt in indu- strijo : Godišnjak našega neba za g. 1933. Beograd 1932., Popovič Novak ing.: Privredne mogučnosti i potrebe naše zemlje. (Elektrifikacija naše zemlje,) Novi Sad 1933., Jugoslovenske Narodne Novine. Godina II. Beograd 1934. — Narodna Skupščina: Milijevič Miodrag: Kreditbank und Börse, Wien 1934., Statistički godišnjak 1931. Beograd. Statistički godišnjak 1932. Beograd., Murko Vladimir dr.: Der Staat als Bankier. Ljubljana—Leipzig 1934. — Francuska-srpska knjižara A. M. Popovič: Stojkovič Siniša: Poznavanje robe za trgovačke akademije, I. deo (neorganska roba) in II. deo (organska roba). Beograd 1934. — Hipotekarna ban-k a : Glonažič Momir dr.: Istorija državne hipotekarne banke. 1862—1932. Beograd 1933. — Lavrič Jože dr.: Organizacija statistike v Jugoslaviji. Ljubljana 1935. — Kreditna i pripomočna zadruga prof e-sorskog društva: Djerič Milorad: Ekonomsko-saobračajna geografija za III. r. drž. trg. akademije. — Tiskarna »Merkur«: Orožen J. prof.: Zgodovina novega veka za VIII. r. srednjih šol. Ljubljana 1935. — Filipovič H a mi d: Knjigovodstvo za više razredne drž. trg. akademije. Beograd 1934. — Narodna banka: Indices de 1’ activite economique eil Yougoslavie. — Kraljevska banska uprava Dravske banovine: B. Badjura: Zimski vodnik po Sloveniji. Ljubljana 1935. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani: Vu-kasovič: Najčešče štetočine naših vočaka. Beograd 1934. Č. Dijaška knjižnica. Varuh prof. Prezelj Joško. Na koncu šolskega leta 1934/35 je imela dijaška knjižnica 534 del, in sicer: slovenskih 347, srbskohrvatskih 103, francoskih 38, nemških 46. Torej je v primeru s šolskim letom 1933/34 narasla dijaška knjižnica za 32 del in to za 22 slovenskih in 10 srbskohrvatskih. Izposojenih je bilo v šolskem letu 1934/35 1166 knjig. Čitalcev je bilo 147. Torej je čitalec prečital v srednjem 7—8 knjig. Največkrat so bili izposojeni Cankarjevi, Tavčarjevi, Jurčičevi in Finžgarjevi spisi. D. Podporna knjižnica. Varuh prof. Prezelj Joško. Podporna knjižnica je imela na koncu šolskega leta 1933/34 174 učne knjige. Med letom se je dokupilo 26 knjig. Stanje na koncu šolskega leta 1934/35 200 knjig. Ysem, ki so pripomogli k razširitvi in izpopolnitvi zbirk, izreka ravnateljstvo najprisrčnejšo zalivalo in jih prosi, da ohranijo še nadalje svojo naklonjenost zavodu. VII. Zajednica „Dora in šola“. V šolskem letu 1934/35 je vodil posle sledeči odbor: Predsednik: Smrkolj Albin, trgovec; tajnik: Dr. Svetelj Blaž, profesor; blagajnik: Ing. Gombač Bruno, profesor, odbornika: Erjavec Franc, trgovec, Kozina Emilija, soproga priv. uradnika. Nadzorstvo: Ecker Emil, kleparski mojster; Konaš Ivan, poštni uradnik; Pekič Antonije, brigadni general; Sič Franjo, profesor. Odbor je imel dve seji, na katerih je razpravljal o tekočih zadevah, določal roditeljske sestanke in obravnaval različna vprašanja, ki se tičejo šole. Na roditeljskem sestanku dne 15. januarja 1935 je direktor predaval o ustroju trgovskega šolstva. Pri debati so izrazili starši mnenje, naj bi se omogočila izbira med francoščino ali italijanščino; naj bi se izraz »primerno« za najboljšo oceno v vedenju nadomestil z »vzorno«; naj bi se pouk na akademijah razširil od 4 na 5 let. Drugi sestanek se je vršil dne 28. marca 1935. Na njem je direktor nadaljeval svoje predavanje o ustroju trg. šolstva, nato je še poročal o učnem uspehu v prvem semestru tek. šol. 1. V debati je bilo predlagano, naj bi se na zavodu en svetovni jezik gojil posebno intenzivno, da bi se vsaj tega dijaki tekom 4 letnega študija popolnoma naučili. Na tretjem roditeljskem sestanku je g. prof. Fr. Sič predaval o knjigovodstvu v šoli in praksi. V debati se je povdarjala važnost lepopisja. Predlagano pa je tudi bilo, naj se število učnih ur v nobenem predmetu ne zviša, preje zniža, ker je naša mladina s tedenskim številom šolskih ur že itak preobremenjena. Računski zaključek za šolsko leto 1934/35. a) Dohodki: 1. Saldo šol. 1. 1933/34 .......................Din 781 — 2. Članarina rednih in podpornih članov . . „ 5.700’— 3. Darilo g. K. Žagarja............................ 5.000'— Skupno . . Din 11.481’— b) Izdatki: 1. Za administrativne stroške...................Din 66'— 2. Za knjižnice..................................„ 1.787 50 3. Za ekskurzije................................. 2.766'— 4. Razno (podpore, učila i. t. d.)...............„ 5.415’— Skupno . . Din 10.034 50 c) Denarno stanje dne 4. j n n i j a 1935: 1. Ročna blagajna ...........................Din 44650 2. Poštna hranilnica........................... 1.000'— Skupno . . Din 1.446'50 VIII. Dijaška združenja. A. Združenje (lijakov trgovske akademije v Ljubljani. Poverjenik prof. Prezelj Joško. Združenje dijakov trgovske akademije je vodil v šol. letu 1934/35 naslednji odbor: Preds.: Podgornik Bojan, IV. r.; tajnica: Poljšak Majda, lil. r.; blagajnik: Savnik \inko, 111. r. Pod okriljem te osrednje organizacije dijaštva trgovske akademije so se udejstvovali odseki nacionalno-kulturnega značaja, kot na pr. podružnica Ferijalnega zaveza in podmladek Jadranske straže. Ob priliki narodnega in državnih praznikov in posebnih dogodkov, je ZDTA organiziralo proslave, govore in recitacijske nastope. Tako je dijaštvo trgovske akademije dne (6. oktobra 1934 priredilo v okviru ZDTA žalno komemoracijo za blaženo-pokojnim kraljem Aleksandrom I. Pravtako je priredilo ZDTA žalno komemoracijo dne 8. novembra, ob mesecu marsejske tragedije. — Dne 1. decembra je ZDTA organiziralo proslavo narodnega praznika Zedinjenja. — Dne 26. januarja se je pod okriljem ZDTA vršila svetosavska proslava, na kateri je predaval prof. A. Slodnjak. — Dne 17. januarja 1935 je poslalo Zl)'lA delegacijo dijaštva vseh razredov na Mirno, da se udeleži pogreba bivšega direktorja trgovske akademije dr. Ljudevita Bohma. Denarni promet v šol. letu 1934;35: Saldo iz leta 1933/34 .......................Din 757'— Dohodki........................................ 1.008'— Skupno . . Din 1.765'— Izdatki........................................... 400V- Stanje blagajne 1. junija 1935 Din 1.365'— B. Podružnica Ferijalnega Saveza. Poverjenik prof. Prezelj Joško. Podružnico Ferijalnega saveza št. 61 na Trgovski akademiji je vodil v šolskem letu sledeči odbor: Predsednik: Reven Oskar, III. r.; tajnik: Malis Lado, II. r.; blagajnik: Erjavec Franc, Ul. r. Podružnica je štela 99 članov. Denarni promet v šolskem letu 1934/35 izkazuje prejemkov Din 3.966'50, izdatkov Din 3.733'—. saldo dne 8. junija Din 233-50. C. Podmladek Jadranske straže. Poverjenik prof. ing. Gombač Bruno. Na občnem zboru dne 5. oktobra 1934 je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Heller Ivan; podpredsednik: Stele Ljubo; tajnik Pilih Viktor; blagajnik: Koritnik Ivo. Odbor se je sestajal na sejah, kjer je sklepal o poslovnih zadevah. V letošnjem šol. letu je imel podmladek 146 članov. Podmladkarji so tekmovali na natečaju O. O. za najboljšo temo o Jadranskem morju. Dne 12. maja je prejel podmladek svoj prapor, kateremu je kumoval g. profesor Svetelj Blaž, ki je ob tej priliki daroval podmladku Din 500'—, za kar mu izreka podmladek najiskrenejšo zahvalo. Četrti letnik je prejel od podmladka Din 1000'— in Din 500-— v kolkih, kot podporo za ekskurzijo na Jadran. Na občnem zboru z dne 6. junija 1935 se je sklenilo, da se podeli Din 200-— mladinskemu fondu J. S. iz podmladkove blagajne. Blagajniško poročilo na občnem zboru dne 6. junija 1935: a) Dohodki: Saldo iz 1. 1933/34 ...............................Din 2.445'83 Članarina............................................. 730'— Dobiček pri prodaji znakov, legitimacij itd. . „ 35431 Darilo g. prof. dr. Svetelja Blaža.................... 500-— Skupno . . Din 4.030-14 b) Izdatki: Podpora IV. razredu za ekskurzijo na morje . Din 1.500'— Podpora deputaciji k pogrebu Nj. Vel. kralja . ,. 300'— Za zastavo in čepice................................... 309'— Administrativni stroški................................ 43'50 Skupno . . Din 2.152-50 Saldo za 1. 1933/34 ...............................Din 1.877 64 IX. Šolski sklad in Zajednica za varčevanje in kredit. A. Šolski sklad. Za šolsko leto 1934/35 sta bila izvoljena v upravni odbor prof. Černe Vladimir za blagajnika in dr. Slodnjak Anton za tajnika. Računski zaključek za poslovno leto 1934/35. a) Dohodki: 1. Saldo .........................................Din 10.346 50 2. Duplikati dijaških knjižic....................... 32'— 3. Vplačila privatistov........................ 210'— 4. Obresti do 31. decembra 1934 ............. 394'50 Skupaj . . Din 10.986'— b) Izdatki. Za podpore........................................Din 350'— Saldo 12. junija 1935 .............................. 10.636'— c) Denarno stanje dne 12. j u n i j a 1935. 1. Vloge pri Hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani....................................Din 10.580-— 2. Ročna blagajna................................... 56'— Skupaj . . Din 10.636'— Glavnica sklada znaša.............................Din 10.016'40 Potrošili kapital znaša................................ 619'60 Skupaj . . Din 10.636'— B. Zajednica za varčevanje in kredit „Merkur“. Poverjenik prof. Sie Franjo. Zajednica za varčevanje in kredit »Merkur« je končala dne 15. maja 1.1. četrto poslovno leto obstoja. To leto je vodil poslovalnico na občnem zboru izvoljeni predsednik Kovač Avrelij IV. Izvoljeni ter določeni pa so mu bili sledeči organi: Battelino B. IV. kot I. knjigovodja, I. Savnik III., kot II. knjigovodja, A. I. Stele II. kot blagajnik, A. Valenčič IV. kot arhivar in ekonom, F. Erjavec III. kot likvidator, v nadzornem svetu pa so vršili svojo dolžnost Škrbec Franc IV., in A. Koritnik IV. Kot prejšnja leta je tudi v poslovnem letu 34/35 vršil vrhovno nadzorstvo g. prof. Franjo Sič. Na občnem zboru je orisal predsednik položaj zajednice ter omenjal, da so sicer padle vloge in menična posojila kakor tudi blagajniški promet, pač pa se je to leto »Mer- kur« prvič uvedel v založniške in knjižne posle. Nabavljenih je bilo mnogo knjig, kontokorentov, tabel in skript, kar je dalo organizaciji mnogo skrbi in posla, zlasti radi obresti, zato pa tudi več čistega dobička, kot prejšnja leta. Fond, ki je bil započet z Din 600'— je narastel na Din 8940-75. Ta znesek sicer ne predstavlja likvidnega denarja in je varno naložen na predpisane knjige, kontokorente in skripta ter bo s protivrednostjo ustvarjal v bodoče še večji dobiček, kot pa blagovni, menični in vložni posli. Novi odbor bo imel v novi poslovni dobi zopet priliko posvetiti se meničnemu in blagovnemu, v prvi vrsti pa vložniškemu prometu, ker ima za knjižni in založniški trg že podane premise. Priloženi diagram izkazuje gibanje zajed-nice »Merkur« v vseh letih obstoja. V splošnem pa je izkazal »Merkur« sledečo bilanco in račun zgube: Leto Knjigovodski promet Hranilne vloge Blagajna Blagovni promet Menični promet Dobiček Saldo 1931/32 94.294 30 31.218 51 + 20.209 — 19.527 50 2.364 65 — — 544 22 600 544 22 1932/33 102.392 13 41.396 99 + 21.247 — 20.492 25 75 14.293 63 — — 2.019 78 2.019 78 1933/34 301.051 78 8.487 23 + 75.917 — 74.932 25 30 41.622 64 12.840 — 2.178 97 2.178 97 1934/35 201.188 01 6.778 71 + 42.622 — 42.257 75 49.352 83 9.816 85 3.597 78 3.597 78 8.940 78 V ostalem je izkazal »Merkur« sledečo bilanco: AKTIVA Račun bilance per 15. maj 1935 PASIVA 1 Gotovina 365 75 1 Vlagatelji 6.778 71 2 Denarni zavodi . . . 1.298 43 2 Kreditorji 6.995 05 3 Debitorji 2.665 50 3 Knjižne fakture . . 6.260 — 4 Blago ....... 4.602 98 4 Ustanovni fond . . . 600 — 5 Knjižna zaloga . . . 16.000 — 5 Prirastek iz 1. 1931/32 . 544 22 6 Menice 1.040 85 6 Prirastek iz 1. 1932/33 . 2.019 78 7 Transito 3.000 — 7 Prirastek iz 1. 1933/34 . 2.178 97 8 Amortiziran inventar 1 — Čisti dobiček v I. 1935 . 3.597 78 28.974 51 28.974 51 Predsednik: Nadzorstvo: I. knjigovodja: Kovač A. IV. I. r. Prof. Franjo Sič l. r. Battelino B. IV. L r. Revizorja: Škrbec F. IV. I. r. Koritnik A. IV. I. r. ZGUBE Račun dobička in zgube per 15. maj 1935 DOBIČKI 1 Poslovni stroški . . . 976 18 1 Kontokorentne obresti. 44 27 2 Obresti vlagateljev 943 95 2 Menične obresti . . . 207 38 3 Podpore 840 — 3 Dobiček pri blagu . . 5 689 32 4 Čisti dobiček 1934/35 . 3.597 78 4 Članarina 417 — 6.357 91 6.357 91 . Predsednik: Nadzorstvo: I. knjigovodja: Kovač A. IV. L r. Prof. Franjo Sič L r. Battelino B. IV. I. r. Revizorja: Škrbec F. L r. Koritnik A. IV. I. r. C. Ustanove. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je podelila z odlokom št. 4742 z dne 18. maja 1935 štiri izpraznjene ustanove po Din 500'—. Vseh ustanov je pet po Din 500'—. X. Ekskurzije. V šolskem letu 1934'35 so si ogledali dijaki razna podjetja in razstave. Dne 8. oktobra je vodil dr. Mihelak III. razred v Novo mesto, kjer si je ogledal banovinsko kmetijsko šolo na Grmu. Dne 29. oktobra je vodil prof. Prezelj I. a razred na Grosuplje, kjer si je ogledal vrvarno Motvoz in Županovo jamo. Dne 12. novembra je vodil dr. Slodnjak I. b razred v Domžale, kjer si je ogledal radijsko postajo in Bonačevo papirnico. Dne 22. novembra je vodil prof. Černe II. razred v Celje, kjer si je ogledal tovarno Westen. Dne 7. decembra je vodil prof. Sič IV. razred v obrtno razstavo. Dne 11. decembra je vodil prof. Prezelj dijake(-inje) vseh razredov v umetniško razstavo akademskega slikarja Stjepana Bakoviča. Dne 6. februarja je vodil prof. Sič IV. razred v tobačno tovarno. Dne 9. februarja je vodil dr. Mihelak III. razred na sodnijo, kjer je razkazal g. Podboj zemljiško knjigo, g. Tavzes pa trgovski register. Dne 15. marca je vodil ing. Gombač III. razred v Tržič, kjer si je ogledal tovarno čevljev Peko in tekstilno tovarno Glanzman. Dne 18. marca je vodil dr. Slodnjak I. b razred v Kranj, kjer si je ogledal tovarni Jugočeško in Intex in znamenitosti mesta in okolice. Dne 23. marca je vodil prof. Černe II. razred na Grosuplje, kjer si je ogledal vrvarno Motvoz in Županovo jamo. V dneh od 13. aprila do (9. aprila je vodil prof. Sie- IV. razred na sedemdnevno ekskurzijo po zgornjem Jadranu, kjer si je ogledal vsa važnejša mesta, kopališča, otoke in gospodarske naprave. Dne 16. aprila si je ogledalo dijaštvo pod vodstvom razrednikov raz- stavo »Spomini na našega kralja Aleksandra I.«. V dneh od 24. do 27. aprila se je udeležilo 28 dijakov(-inj) luk. zavoda poklonitvenega potovanja F. S. na Oplenac pod vodstvom prof. Černeta in dr. Mihelaka. V dneh od 30. aprila do 3. maja sta vodila dr. Mihelak in prof. Prezelj III. razred v Split, Trogir in Solin. Dne 23. maja je vodil prof. Krošl I.a razred v Rogaško Slatino, kjer si je ogledal kopališče in ustroj ban. veleposestva. Dne 27. maja je vodil dr. Slodnjak l.b razred v Rateče, Planico in k trojni meji na Peči. Dne 3. in 5. junija so si ogledali posamezni razredi pod vodstvom razrednikov ljubljanski velesejem. XI. Zdravstveno stanje dijakov(-inj). Poročilo drž. šolske poliklinike v Ljubljani o posetu dijakov(-inj) drž. trgovske akademije v splošnem ambulatoriju. Bolezni 1. a razr. 1. b razr il. razr 111. razr. IV. razr. Sku- paj '5T a M Ž Ž M ž M Ž M Ž M Ž Infekcijske bolezni 1 _ _ _ _ 1 1 Očesne bolezni 5 4 1 2 5 3 4 1 1 11 15 26 Tuberkuloza v 1. štadiju 3 6 4 6 3 1 3 3 1 13 17 30 Ušesne bolezni 1 1 — — — — 1 — — 1 2 3 Kirurgične bolezni 4 2 1 2 2 7 3 6 — 19 8 27 Bolezni srca in krvnega obtoka . . — — — — — — — — — — — — Bolezni dihalnih organov . . . 1 3 3 2 1 6 6 2 — 11 13 24 Bolezni prebavil 1 — — 3 3 2 — — — 6 3 9 Žlezne bolezni — 1 1 1 Kožne bolezni .... ... 2 — — 3 1 2 2 — — 7 3 10 Konstitucijonalne bolezni .... 1 1 — 1 Bolezni zob 5 1 1 1 — 1 — 1 — 8 2 10 Ostale bolezni .... ... — 2 — 1 1 4 — 2 1 7 4 11 Bolezni kosti in mišic — — Krvne bolezni — — — — 1 1 — — — 1 1 2 Živčne bolezni 1 1 1 SKUPAJ . . 22 20 10 2: 18 28 19 15 3 86 70 156 XE. Redovanje dijakov(-inj). Imena odličnih dijakov so debelo, prav dobrih ležeče, dobrih pa p r t o tiskana. A. Popravni izpit v jeseni 1934. Popravni izpiti so se vršili 27., 28., 29. in 30. avgusta 1934. a) Izpit so položili: I. razred. 1. B i r t i č Pavla 2. Kalčič Stanislav 3. Kolesa Jelka 4. Kovačič Lea 5. Ločniškar Evlalija 6. Mahnič Rudolf 7. Malis Vladimir 8. Martinjak Leo po ld 9. Slamič Franc 10. Volta Marjan 11. Ziderič Evgen 1. Breznik Vinko 2. Drmota Joahim 3. Gubane Kristina 4. Kobav Miroslav 5. Lovrenčič Vida 6. Mesec Ladislav II. razred. 7. Pepelnjak Bogomil 8. Petelin Pavel 9. Pustotnik Frančiška 10. Reven Oskar 11. Sadar Franc 1. Battelino Bronislav 2. Dolenec Simona 3. Kovač Avrelij 4. Oblat Milan III. razred. 5. Tičar Martina 6. Urbas Marjan 7. Valenčič Ivan 8. Vidmar Eve i n a 1. Erjavec Breda 2. Kos Milan b) Razred ponavljajo: I. razred. 3. Sotlar Ana II. razred. 1. Harmel Magda. III. razred. 1. Heller Ivan. B. Klasifikacija dijakov(-inj) na koncu šol. leta 1934/35. I. a razred. Razrednik Krošl Anton, a) Izdelali so: Milena iz Ljub- 16. Lapajne Franc iz Jescnic 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. Bahovec 1 j an e Benko Franc z Bleda Dobeic Edvin iz Ljubljane Grbec Anton iz Ljubljane Gruber Štefan iz Ljubljane Gržinič Davorin iz Pulja (Italija Guček Franc z Dvora pri Žužemberku Habič Avgust iz Križevniške vasi Hladnik Vera iz Medvod jamar Miroslav z Boh. Bele Kersnik Božidar iz Zagorja Kogej Miroslava z Janeževega Brda (Italija) Kos Milan iz Celja Krajc Niko iz Grahovega Lah Marija z Vrhpolja b) Popravni 1. Adamič Ana iz Ljubljane (francoski jezik) 2. Ambrožič Bogomir iz Ljubnega (trgovsko računstvo) 3. Drame Jurij iz Novega mesta (trgovsko računstvo) 4. Jakše Ladislava z Javorij (francoski jezik) 5. Koželj Elizabeta iz Podkraja (francoski jezik) 17. Lavrenčič Ljerka iz Ljubljane 18. Megušar Milan iz Šmarja-Sapa 19. Menart Silva iz Ljubljane 20. M i n a 11 i Darinka iz Stu-denca-Iga 21. P a p e ž Frančiška iz Ljubljane 22. Premeri Marija iz Jesenic 23. Rojec Milena iz Št. Vida pri Stični 24. Rotar Marija z Ježice 25. Stare Danica iz Ljubljane 26. Šušteršič Erika iz Trsta (Italija) 27. Vodopivec Vida iz Dola pri Ljubljani 28. Zelinka Leo iz Ljubljane 29. Žagar Franc z Brega pri Borovnici izpit imajo: 6. Lučovnik Josip iz Ljubljane (matematika) 7. Mencinger Tomaž iz Ljubljane (francoski jezik) 8. Pogačnik Vladimir iz Ljubljane (matematika) 9. Rehar Marija iz Trebelnega (francoski jezik) 10. Zorman Stana iz Male vasi (matematika) c) Razred ponavljajo: 1. Javornik Franc z Viča 2. Kerin Jože od Sv. Križa pri Kostanjevici 3. Koprivec Elizabeta iz Ljubljane 4. Videnič Jožica iz Zagradca 5. Zajc Karel iz Ajdovščine (Italija) I. b razred. Razrednik dr. Slodnjak Anton, a) Izdelale so: 1. Bonač-Pothorn Marija iz Ljubljane; 3. Bydlo Sonja iz Ljubljane 2. Breskvar Hilda z Viča 4. Černe Marija iz Zgornje šiške 5. D e m š a r Vanda iz Ljub- 1 fane 6. Dj i n o v s k i Radmila iz Podgorice 7. Erjavec Breda iz Ljubljane 8. F e r 1 a n Bog o mila iz Ljubljane 9. F 1 o r i a n Olga iz Ljubljane 10. Glavnik Pavla iz Ljubljane 11. Horak Liselota iz Lodži (Pol jska) 12. Jesih Vida iz Ljubljane 13. J u r e š i č Verena iz Štrek-ljevca 14. Kapun Marta iz Sibinja (Rumunija) 15. K o z i n a D i v n a iz Ljubljane 16. Kunc Elza iz Brna (ČSR) 17. Miklič Jelka iz Ljubljane 18. P e k i č Biserka iz Poža-revca 19. Petročnik Danica iz Ljubljane 20. Pirc Ivanka iz Ljubljane 21. Podkrižnik Gabrijela s Tezna 22. Pollak Ljudmila iz Žirovnice 23. Pungerčar Ema iz Ljubljane 24. Rechberger Ljudmila iz Trsta (Italija) 25. Sever Jelka iz Ljubljane 26. S i 1 a Danica s Pragerskega 27. Smrkolj Tatjana iz Ljubljane 28. Sotlar Ana iz Trbovelj 29. Tesar Katarina z Vrhnike 30. Ver J ir Marija z Bleda 31. Verlič Ana iz Ljubljane 32. Vogl Helena iz Ljubljane 33. Volk Vincencija iz L j ubij a ne 34. Zamečnik Miroslava iz Ljubljane 35. Zupan Vera iz Ljubljane 36. Železnikar Vanda iz Idrije (Italija) b) Popravni izpit imajo: 1. Duller Marija iz Ljubljane (matematika) 2. Ogorelec Tatjana iz Ljubljane (matematika) 3. Povše Magda iz Ljubljane (matematika) c) Razred ponavlja: 1. Černe Ošpeta iz Ljubljane II. raxred. Razrednik prof. Černe Vladimir, a) Izdelali so: 1. Birtic Pavla iz Dražene 2. B o j e c Stanislava iz Postojne (Italija) 3. Böhm Rozina iz Grahovega 4. Cihlar Jaromira iz Ljubljane 5. Čeh Vida iz Wildona (Avstrija) 6. Uernulc Olga iz Bele peči 7. Ecker Juta iz Ljubljane 8. Gabrovšek Aleksander iz Borovnice 9. Galovič Ivanka z Viča 10. Harmel Magda iz Cerknice 11. Hladnik Helena z Rakeka 12. Kalkič Stanislav iz Kamnego-rice 13. Klančar) Frančiška iz Cerknice 14. Koleša Jelka iz Ljubljane 15. K o s m i n a Marij a iz L j ub-Ijane 16. Leskovšek Evgen iz Toplic pri Litiji 17. Lipovec Angela iz Ljubij ane 18. Ločniškar Evlalija iz Adamovega 19. Mahnič Rudolf iz Trsta 20. Martinjak Leopold iz Kozarij 21. Matjan Bronislav iz Bitenj 22. Pogačar Jožef iz Ljubljane b) Popravni 1. Bergant Petrina s Prevoj (matematika) 2. Dolenc Anton iz Ljubljane (knjigovodstvo) 3. Kavčič Nikolaj iz Škofje Loke (knjigovodstvo) 4. Kovačič Lea iz Ljubljane (kemija) c) Razredni 1. Aplenc Alfonz iz Ljubljane d) Razred j 1. Malis Vladimir iz Arje vasi 2. Šušteršič Emil z Rakeka 23. Sršen Rozalija iz Loke pri Litiji 24. Stele Ljubomir iz Ljubljane 25. Supan Frančiška z Verda 26. Svetek Alfonz iz Črnomlja 27. Škerlj Helena z Viča izpit imajo: 5. Raunacher Edmund iz Mauer (Avstrija) (zgodovina) 6. Slamič Franc z Viča (nemščina) 7. Turk Franc iz Loža (matematika) 8. Ziderič Evgen iz Ljubljane (matematika) izpit imajo: 2. Otoničar Vita iz Črnomlja »navijajo: 3. Volta Marjan iz Ljubljane III. razred. Razrednik dr. Mihelak Josip, a) Izdelali so: 1. Bergant Marija s Prevoj 2. Glavan Marija iz Most 3. Gubane Kristina iz Vodic 4. Janežič Ida iz Domžal 5. Jeras Ivan iz Celovca (Avstrija) 6. Klepec Danijela iz Ljubljane 7. Kobav Miroslav iz Brunna na Steinfeldu (Avstrija) 8. Konaš Nina iz Tule (SSSR) 9. Koritnik Ivo iz Ljubljane 10. Kosjek Amanda iz Klan (Italija) 11. Kxi rent Franc iz Breznice 12. Lovrenčič Vida iz Kranja 13. Make Ana iz Faleštov (Ru-munija) 14. Mesec Ladislav iz Domžal 15. Mihelič Marija z Vrhnike 16. Mlakar Majda iz Ljubljane 17. Oman Ljudmila z Dunaja (Avstrija) 18. Poljšak Majda iz Ljubljane 19. Pustotnik Frančiška iz Ljubljane 20. Ravnik Maks z Javornika 21. Roš Rozalija iz Ljubljane 21. Sadar Franc iz Ajdovščine (Italija) 23. Savnik Vinko iz Radovljice 24. S 1 a m n i k Viljem iz Podkraja 25. Trinker Vilma iz Ljubljane 26. Vereš Hedvika iz Braton- cev 27. Vesel Karolina iz Ribnice 28. Zalta Herbert iz Ljubljane 29. Zubalič Marija iz Roča (Italija) b) Popravni i 1. Ahačič Cirila iz Tržiča (politično računstvo) 2. Dolenc Ljudmila iz Kranja (pravo) 3. Drmota Joahim iz Krope (politično računstvo) 4. Erjavec Franc iz Celovca (Avstrija) (stenografija) 5. Ferkolj Antonija s Studenca pri Igu (francoski jezik) 6. Heller Ivan iz Ljubljane (nemški jezik) c) Razredni 1. Breznik Vinko iz č) Razred 1. Lappain Adelinda iz Medvod 2. Pepelu jak Bogomil iz Hotemeža iit imajo: 7. Lavrič Karla iz Moravč (politično računstvo) 8. Petelin Pavel iz Trsta (Italija) (francoski jezik) 9. Puc Vladimir iz Ljubljane (politično računstvo) 10. Smole Oton iz Ljubljane (francoski jezik) 11. Suchy Danica iz Kranja (politično računstvo) izpit ima: j ubljane jonavljajo: 3. Reven Oskar iz Ljubljane 4. Šmon Simon iz Nadgorice TV. razred. Razrednik prof. Sič Franjo, a) Izdelali so: 1. Battelino Bronislav z Gline 2. Bervar Helena iz Kamnika 3. Božič Cirila iz Moravč 4. Breskvar Rajko iz Ljubljane 5. Dolenec Simona iz Ljubljane 6. Franetič Ivanka iz Dolenje vasi (Italija) 7. Jež Ivanka z Dobračevega pri Žireh 8. Koch Zora iz Loga pod Mangartom (Italija) 9. K o r i t n i k Anton iz Lj ubljane 10. Kovač A vreli j iz Bratislave (ČSR) 11. Kovačič Marta iz Mokronoga 12. Krsnič Alojzij iz Hrovače 13. Kržan Ivan z Vrhnike 14. Majdič Marija iz Kranja 15. Mrzlikar Stanko iz Ljubljane 16. Oblat Milan iz Ljubljane 17. Osterman Franc iz Lj ubij ane 18. Petrič Anton iz Borovnice 19. Pilih Viktor iz Žalca 20. Podgornik Bojan iz Ljubljane 21. Pungerčič Zorislava iz Škocijana 22. Suhadolnik Kamila iz Ljubljane 23. S u p a n C i t a z Verda 24. Š k r b e c Franc iz Starega trga 25. Tičar Martina iz Litije 26. Urbas Marjan iz Ljubljane 27. Valenčič Ivan iz Trnovega (Italija) 28. V i d m a r Evelina iz Trsta (Italija) C. Zaključni izpit v septembrskem roku 1934. a) Ministrski razpisi. Ni bilo nobenega dopisa. b) Izpitni odbor. Isti kakor v junijskem roku. c) Pismeni izpit. Pismeni izpiti so se vršili 12. in 13. septembra. Kandidati so dobili sledeče naloge: 1. Iz slovenščine. Najvažnejše panoge narodnega gospodarstva v naši državi. 2. Iz nemščine. a) Prevod dr. G. Grossmanna Sich selbst rationalisieren, str. 178: Welche Anforderungen stellt der Chef? b) Prevod iz A. in F. Sie Trgovska korespondenca, str. 160/1 in 161 odgovor. 3. Iz korespondence. Mustafa Hadžič, trgovec v Brčkem, prosi dne 10. januarja 1934 Hipotekarno banko d. d. v Sarajevu, naj remitira za njegov račun g. Ismajlu Petroviču v Mostaru menico, glasečo na Din 16.500.— Va 26. marca za poravnavo fakture od 8. t. m. Mustafa Hadžič ima tekoči račun pri Hipotekarni banki v Sarajevu. Sestavi pisma M. Hadžiča, Hipotekarne banke in pisma I. Petroviča. 4. Iz političnega računstva. 1. Neka 40 let stara oseba se zavaruje za 10 let, odloženo na smrt na Din 200.000'— ter plačuje letne premije do smrti. Določi premijsko rezervo čez 15 let! 2. Neka 40 let stara oseba se zavaruje na 10 let trajajočo, za 20 let odloženo rento Din 12.000'— ter plačuje celotno karenčno dobo letne premije, ki so prvih 5 let neizpremenjene, nato se pa zmanjšujejo za 3% letno. Določi premijo pri 10% režiji! 3. Država konvertira posojilo Din 50,000.000'—, ki ga je najela po 31/2 % ant. na 40 let, čez 15 let na 2% % aut. Določi a) anuiteto pri neizpremenjeni amortizacijski dobi, b) amortizacijsko dobo pri neizpremenjeni anuiteti! 4. Določi letne premije, ki jih mora plačevati 35 let stara oseba, ako sklene zavarovanje A za Din 200.000'— pri 8% režiji! 5. Določi ostanek na dolgu čez 15 let, ako je K = 300.000'—, p = 41/2%, n = 25 in a je postnumerandna! č) Ustni izpit. Ustni izpit sc je vršil 14. septembra 1934. K izpitu je bilo pripuščenih 5 kandidatinj, ki so bile v junijskem roku reprobirane za tri mesece. d) Seznam kandidatinj, ki so polagale završni izpit v septembrskem roku 1934. Tek. št. Ime Čas in kraj rojstva Ime, poklic in bivališče očeta (matere) Uspeh pri zaključnem izpitu 1 Golia Marija 4. febr. 1914 Ljubljana Gustav, agrarni dir. v p., Ljubljana zadosten 2 Jelšnik Vlastimila 27. febr. 1913 Kostanj, na Krki Ludvik, šef davč. uprave, Krško zadosten 3 Korpar Ljudmila 24. apr. 1914 Waidbruck (It.) Ivan, kontrolor drž. žel., Ljubljana zadosten 4 Strnad Vida 5. febr. 1914 Kranj Janko, tiskar, Domžale zadosten 5 Žnidarič Elza 25. jun. 1913 Trst (Italija) pok. Martin, Marija, zasebnica, Ljubljana zadosten H V spomin abiturijenta Antona Krajca Niso še minili lanski završni izpiti, ko jc dne 26. junija 1934. 1 omahnil v smrt v savskih valovih abiturijent Anton Krajc. Kot znamenju svoje tragične usode je nosil ves čas študija na Trgovski akademiji neko otožno potezo v svojem sicer notranjsko vedrem in kremenitem značaju. Bil je vdan učiteljem in ljub tovarišem. Naj v miru počiva! Č. Završni izpit v junijskem roku 1935. a) Ministrski razpisi. Ministrstvo trgovine in industrije je odobrilo z rešenjem od 3. maja 1935., J. Br. 15.558 N od direkcije predloženi razpored zaključnega izpita v junijskem roku in določilo direktorja za predsednika izpitnega odbora. b) Izpitni odbor. Predsednik: dr. Pirjevec Karol, direktor. Podpredsednik: dr. Eržen Robert, profesor. Člani izpitnega odbora: za slovenski jezik prof. dr. Slodnjak Anton; za nemški jezik prof. dr. Eržen Robert; za francoski jezik prof. Prezelj Joško. za korespondenco prof. Černe Vladimir; za knjigovodstvo prof. Sič Franjo; za trgovsko računstvo prof. Černe Vladimir; za politično računstvo direktor dr. Pirjevec Karol; za pravne predmete in narodno ekonomijo prof. dr. Mihelak Josip; za blagoznanstvo in tehnologijo prof. ing. Gombač Bruno; za zemljepis prof. dr. Svetelj Blaž. c) Pismeni izpiti. 1. Iz slovenščine. Boj južnoslovanskih narodov za Jadransko morje. 2. Iz francoščine. a) Prevod poglavja »Production et echange fies richesses« iz knjige: Brunot, Les enfants de Marcel, p. 389, 40 tiskanih vrstic; b) Vous etes correspondancier dans la maison Roger & Cie, ä Paris. Vous devez rediger deux lettres au contenu suivant: 1° renvoi, apres acceptation, d’une traite de frs 2000.—, o/Lafont, au 1er j uillet, tiree sur vous par la maison Grieux & Cie, de Nancy; 2° etablissement d’une succursale ä Belgrade par suite de 1 exten-sion croissante de vos affaires en Yougoslavie, avcc la remarque que Roger & Cie ont donne la procuration de cette succursale ä leur collaborateur Pierre Costald. 3. Iz nemščine. a) Prevod iz Hanns Günther, Die weite Welt, str. 324; Hanns Günther, Das Flugzeug im Wirtschaftsdienst. b) Prevod iz A. in F. Sič, Trgovska korespondenca, str. 178, pismo 3a in str. 179, pismo b. 4. Iz korespondence. Viktor Božič v Mariboru pošilja dne 17. marca 1935. Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani menico Din 25.000.— Va 23. marca n/ Miroslava Breznika v Ljubljani v svrho inkasa s prošnjo, da mu izda za inkasirani znesek po odbitku stroškov kreditno pismo na Skopsko štedionico v Skopi ju, veljavno do 15. maja. Ob dospetku prezentira Ljubljanska kreditna banka menico trasatu v plačilo in izvrši nalog v smislu dopisa V. Božiča z dne 17. marca. Banka si zaračuna 1 °/00 provizije in Din 37.— stroškov za inkaso ter Vk°/"° provizije in Diu 22.— stroškov s p. izr. za kreditno pismo. Viktor Božič dvigne polovico akreditiranega zneska pri Skopski štedio-nici dne 8. aprila, ostanek pa 19. aprila. Banka pošlje komitentu obračun takoj po izvršenem nalogu. Sestavi zadevne dopise, kreditno pismo in avizo! 5. Iz knjigovodstva. Anton Koren in Ivan Kotnik — javna trgovska družba — trgovina kolesi, izkazujeta dne 31. decembra 1934. sledečo inventuro: I. Aktiva: 1. Gotovina............................................ 14.200.— 2. Vloge: y% Slov. bki................. 13.000.— i/2 Pošt. bran................ 21.000.— 3. Rimese: na A. Kovača, tu, Va. 31. V. . . . 4. Blago: 20 koles »Evans« (1.800.—) .... 5. Pribor........................................ 6. Orodje in stroji.............................. 7. Debitor ji: A. Perme, tu........... 8.000.— J. Vernik, tu........... 11.200.— A. Vokač, tu.............. 6.600.— J. Sever, tu.............. 14.200.— 40.000.— 8. Delavnica........................................... 26.000.— 9. Transito........................................ 1.000.— 34.000.— 2.000,— 36.000.— 16.000.— 12.000,— Skupna aktiva . . II. Pasiva: Kreditorji: Puch, Graz.................... 44.000.— Jos. Goreč, d. z o. z. . . . 14.200.— J. Vok, Ljubljana . . . 36.000.— III. Rekapitulacija: Skupno premoženje 87.220.— IV. Terjatve: A. Koren . . . 40.000.— J. Kotnik . . . 40.000,— 80.000,— Čisti dobiček . . 7.220.— 181.420,- 94.200,— V amerikanski knjigi je treba provesti nalogo po najmodernejši metodi (z vložki) s pomožno kartoteko za debitorje, kreditorje in blago. 2. jan. 1935. plačata davke 6.240.— v gotovini 6. jan. 1935. plačata mezde 2.850.— v gotovini 6. jan. 1935. prejmeta inšt. vodovod, za katerega sta naplačala dne 28. decembra 1.000.— Din, poravnata fakturo po Pošt. hranilnici Din 2.650.—. 10. jan. Poravnajo vsi dolžniki svoje dolgove po Pošt. hranilnici. 15. jan. Diskontirata rimeso pri Slov. banki s b% diskontom in 3% pro- vizijo (od meničnega zneska). 16. jan. Prodata 10 koles J. Severju na up a 2.000.—. 25. jan. Zabeležita skupni inkaso na priboru Din 9.800.—. 25. jan. Napravita končno čisto bilanco. Pribora je še za 10.900.— in cena kolesom Din 1.100.—. Obresti kapitala od 1. jan. do 25. jan. 4% pro et kontra. Nato otvarjata z zastopnikom fme Pucli v Mariboru, družbo z o. z., z matico Din 200.000.— v svrho povečanja delavnice in razširjanja trgovine. Zastopnik vplača Din 100.000.—. Prejšnja družabnika regulirata svoje vloge per kasa. Družabnik »C« da v gotovini Din 50.000.— v raznem priboru Din 25.000,-—, Din 25.000,— pa ostane dolžan. Napravi otvoritveno bilanco v amerikanski knjigi in na posebnem listu. 6. Iz trgovskega računstva. 1. Izračunaj naslednji kontokorent po francoski metodi z diskonti-ranjem nedospelih postavk: DEBET: KREDIT: 7. I. 9. I. Din 3.744'— 11. I. 13. I. Din 3.800*— 14. II. 20. III. „ 1.446-26 11. III. fco 14. III. „ 2.652-25 19. II. 7. III. „ 2.035-37 20. III. 22. III. „ 1.784-— 15. IV. 1. V. „ 1.626'— 19. IV. 25. IV. „ 2.1.37-— 16. IV. 16. IV. „ 2.53216 23. V. 24. V. „ 1.718-75 13. VI. 23. VI. „ 4.221"—- 11. VI. 11. VII. „ 5.219-— 14. VI. 25. VIII. „ 2.980'— Obresti: od 1. I. do 14. III. ö*/3”/0 : 2 Y4 °/° provizija: 1% od 15. III. do zakl j. 8°/o : 4°/« stroški: 38. — sp. izr. mesec: po koledarju zaključek: 30. junija. 2. London ima v Amsterdamu terjatev £ 1.000,,—„— plačljivih 18. oktobra in jo vnovči isti dan tako, da trasira na Amsterdam 4 devize in sicer Hf 1.600.— Va 30. oktobra, Hf 1.800.— Va 16. novembra, Hf 2.400.— Va 1. de- cembra, za ostanek pa devizo plačljivo 14. decembra; devize proda na domači borzi po 9.08, 2 mes., 3% % ; na koliko se glasi četrta deviza, ako je poleg l°/oo ctge še £ 2„3„4 stroškov? 3. Kje bo New-York najcenejše kupil zlato in kje najdražje prodal, ne oziraje se na stroške, ako notira: Zlato: New-York: v New-Yorku z 10% premijo devizo v Londonu 120/3 „ London 4.15, C. T. v Hamburgu 2.580-— „ Hamburg 25.45, 2 mes., 4% 4. Paris dolguje Amsterdamu Ilf 10.(XX).— ter išče najpovoljnejši način plačanja na podlagi tega notiranja (ne oziraje se na stroške): devizo Amsterdam 1.020.— devizo Paris 9.80, 3 mes„ 4% „ Berlin 590,— „ Berlin 59,—, „ 3% Dunaj 357.— „ Dunaj 34.75, „ 3^2 % „ Zürich 490.— „ Zürich 48.—, „ 4%Va 5. Uspehe žetve je v U. S. A. 16, kvaliteta pa 56; Uspehe žetve je v Rusiji 8, kvaliteta pa 8V2; katera žetev je boljša in katero žito je boljše kvalitete? 7. Iz političnega računstva. 1. Oče zapusti sinu posestvo pod pogojem, da izplača sestri čez 5 let Din 20.000.—, čez 7 let Din Din 30.000.— in čez 10 let Din 50.000.—. Koliko bi moral plačati, ako bi zahtevala sestra takoj izplačilo, in kedaj bi moral plačati, ako bi zahtevala sestra celo svoto naenkrat pri 33/2 % obrestovan ju? 2. Občina hoče 4*4% posojilo Din 50.000.000.— amortizirati v 25 letih in izda zaradi tega 50.000 srečk, ki se obrestujejo po 3%. Vsako leto se izžreba poleg ničk še 50 dobitkov. Napravi načrt za štiri leta! 3. Neka 35 let stara oseba se zavaruje na rento Din 30.000.—, ki zapade prvič čez 15 let in traja 20 let. Zaveže se plačevati letne premije 10 let. Določi premijsko rezervo čez 5, 12 in 20 let! 4. Koliko znašajo letne premije, ako se 30 let stara oseba zavaruje za 20 let časovno na smrt na kapital Din 200.000.— pri ev. povračilu vseh vplačanih premij in ako računa zavarovalnica 6% za režijo? 5. Določi tečaj posojila, ki se obrestuje po 3*/2% anticipativno in se amortizira v 20 letih, ako je rentabiliteta 4% dek. in anuiteta postnume-randa! c) Ustni izpit. Ustni izpit se je vršil od 21. do 24. junija. K završnemu izpitu se je javilo 28 kandidatov(inj). Od teh je izpit napravilo 21, reprobiranih je bilo na tri mesece 7, na eno leto 0. d) Seznam kandidatov(-inj), ki so polagali zaključni izpit v junijskem roku 1935. Tek. št. Ime Čas in kraj rojstva Ime, poklic in bivališče očeta (matere) Uspeh pri zaključnem izpitu 1 Battelino Bronislav 15. okt. 1913 Glince pri Ljubi j. Valentin, stavb, podjetnik, Rožna dolina, Ljubljana odklonjen za 3 mesece 2 Bervar Helena 28. jul. 1916 Kamnik Franc, davčni nadupr. v p., Kamnik odklonjena za 3 mesece 3 Božič Cirila 7. avg. 1917 Moravče Matija, preglednik lin. kontr., Kamnik dober 4 Breskvar Rajko 7. marca 1915 Ljubljana pok. Rajko, Marija, posestnica, Ljubljana dober 5 Dolenec Simona 24. okt. 1916 Ljubljana pok. Ciril, Irena, posestnica, Ljubljana odklonjena za 3 mesece 6 Franetič Ivanka 13. jul. 1915 Senožeče (Ttalija) Ivan, posestnik. Dolenja vas (Italija) odklonjen za 3 mesece 7 Jež Ivanka 26. apr. 1914 Dobračevo Janez, trgovec, Dobračevo odličen 8 Koch Zora 5. dec. 1914 Log pod Mangartom (Italija) Dorče učitelj, Zg. šiška prav dober 9 Koritnik Anton 1. maja 1916 Ljubljana Anton, hotelir, Ljubljana dober 10 Kovač A vreli j 1. nov. 1915 Bratislava (ČSR) pok. Štefan, Marija, vdova, Starčevo prav dober 11 Kovačič Marta 31. maja 1916 Mokronog Josip, narednik v p., T ržišče prav dober 12 Krsnič Alojzij 16. okt. 1912 Hrovača Ivan, posetnik, Hrovača odklonjen za 3 mesece 13 Kržan Ivan 3. sept. 1915 Vrhnika pok. Tvan, Ana, trgovka, Vrhnika dober 14 Majdič Marija 19. apr. 1916 Kranj Josip, trgovec, Kranj odličen 15 Mrzlikar Stanko 25. okt. 1914 Ljubljana Franc, tesarski pomočnik, Ljubljana dober 16 Oblat Milan 23. jun. 1917 Ljubljana Aleksander, trgovec, Ljubljana odklonjen za 3 mesece 17 Osterman Franc 26. sept. 1916 Ljubljana Jakob, zvan. drž. žel., Ljubljana dober 18 Petrič Anton 29. dec. 1916 Borovnica Ivan, trgovec, Borovnica odličen 19 Pilili Viktor 29. jul. 1916 Žalec Viktor, trgovec, Žalec prav dober Tek. št. Ime Čas in kraj rojstva Ime, poklic in bivališče očeta (matere) Uspeh 20 Podgornik Bojan 29. jan. 1914 Ljubljana Ivan, pošt. urad. ravn. v p., L.j ubljana dober 21 Pungerčič Zorislava 15. jan. 1915 Škocjan Alojzij, trgovec, Škocjan dober 22 Suhadolnik Kamila 15. jun. 1916 Ljubljana Ivan, uradnik drž. žel., Lj ubljana prav dober 23 Supan Cita 19. dec. 1916 Verd Franc, žel. uradnik, Ljubljana dober 24 Škrbec Franc 17. okt. 1914 Stari trg Ivan, trgovec, Podcerkev prav dober 25 Tičar Martina 5. okt. 1915 Litija pok. Ivan, pok. Marija, Litija dober 26 Urbas Marjan 20. marca 1915 Ljubljana Miroslav, trgovec, Ljubljana zadosten 27 Valenčič Ivan 16. nov. 1914 Trnovo (Italija) Ivan, posestnik, Trnovo (Italija) odklonjen za 3 mesece 28 Vidmar Evelina 16. dec. 1914 Trst (Italija) pok. Anton, Marija, Ljubljana dober XIII. Redovanje privatistov. V septembrskem roku 1934 je položil Primožič Nikita, rojen 28. avgusta 1912 v Idriji, sin pok. Andreja, popravni izpit in tako napravil završni izpit z zadostnim uspehom. V septembrskem roku 1934 je položil na osnovi odobrenja kraljevske banske uprave Dravske banovine od 16. junija 1934, VIII. Br. 2.487/2 Jesih F ran j o, rojen 22. novembra 1897 v Prelogih, sin Alojzija, zavržni izpit iz nacijonalne skupine. V junijskem roku 1935 je položil na osnovi odobrenja kraljevske banske uprave Dravske banovine od 29. marca 1935, VIII. Br. 2.098/1 Smrtnik Oskar, rojen dne 15. januarja 1916 v Innsbrucku (Avstrija), sin Jakoba, privatni izpit čez tret ji razred trgovske akademije v Ljubljani. Uspeh dober. Na osnovi odobrenja ministrstva trgovine in industrije od 6. aprila 1935. I. Br. 12.469, je položil Jerovec Leon, rojen 2. julija 1908 v Ljubljani, sin pok. Pavla in Jožefine, završni izpit v junijskem roku. Uspeh prav dober. XIV. Statistika Razred Skupaj I. a l.b 11. III. IV. M Ž Sk j Ž Sk M ž Sk M Ž Sk M | Ž j Sk M Ž Sk 1. Število tlijakov(-inj): V začetku šol. leta .... 24 21 45 41 41 19 21 40 21 25 I 46 15 13 28 79 121 200 Vseh vpisanih 24 21 45 41 41 19 21 40 21 25 46 15 13 28 79 121 200 Od vpisanih je bilo novincev ponavljalcev 22 2 21 43 2 39 2 39 2 18 1 20 1 38 2 20 1 23 2 43 3 15 13 28 75 4 116 5 191 9 Šolo so zapustili radi opustitve šolanja radi prestopa na drugo šolo 1 z 1 1 1 - - 1 1 1 1 1 1 2 Zavod je torej zapustilo . . 1 — 1 1 1 — — - 1 — ~ — — 2 1 3 Štev. dijakov(-inj) na koncu 1. 23 21 44 40 40 19 21 40 20 25 45 15 13 28 77 120 197 2. Starost dijakov(-inj) Rojeni(-e) leta 1920 . . . . „ 1919 . . . . .. 1918 . . . „ 1917 . . . . „ 1916 ... „ 1915 . . . . „ 1914 . . . „ 1913 . . . . „ 1912 . . . . 8 2 11 2 5 9 5 2 5 17 7 13 2 10 19 7 2 2 — 10 19 7 2 2 2 1 9 4 1 2 5 6 6 4 7 7 15 8 1 2 1 3 3 3 8 2 2 8 9 4 1 1 3 11 12 7 9 2 1 1 4 4 4 1 1 1 6 3 3 2 10 7 7 1 1 10 4 24 11 10 14 3 1 15 33 20 19 21 7 4 1 15 43 24 43 32 17 18 3 2 SKUPAJ . . 23 21 44 40 40 19 21 40 20 25 45 15 13 28 77 120 197 3. Narodnost di.jakov(-inj). Jugoslovani Čehoslovaki Rusi Nemci 23 21 44 37 1 1 37 1 1 19 21 40 20 23 2 43 2 '5 13 28 77 115 1 2 1 1 192 1 2 1 1 SKUPAJ . . 23 21 44 40 40 19 21 40 20 25 45 15 13 28 77 120 197 4. Vera dijakov(-inj). Rim. katoliška Pravoslavna Evangelijska 23 21 44 37 2 1 37 2 1 19 21 40 20 L i 23 2 43 2 14 1 13 27 1 76 1 115 4 1 191 5 1 SKUPAJ . . 23 21 44 '40 40 19 21 40 20 25 45 15 1 13 28 77 120 197 dijakov(-inj). Razred 1. a 1 b | II. III IV. SKupaj M Ž Sk Ž Sk M Ž Sk M Ž Sk M Ž Sk M Ž Sk 5. Starši dijakov (-inj): Uradniki (drž., ban., obč.) . Služitelji (drž., ban., obč.). . Upokojenci Privatni uslužbenci .... Zasebniki j a) posestniki . . Kmetje b) najemniki . . 1 c) dninarji . . . Industrijci ( 3) podjetniki . in obrtniki | b urad. ..delov, ( c) delavci . . I a) samostojni trg. Trgovci I b) nadzor, in pot. i c) trg. pomočniki. Svobodni f izvrševal, poki. poklici | b P's,arn-. osebJe r (c) delavci . . . 7 4 1 1 10 3 2 4 1 2 2 1 6 10 2 8 1 2 3 2 16 15 2 5 6 1 1 3 6 1 15 2 5 6 1 1 3 6 1 1 5 2 1 1 1 2 3 3 9 2 2 3 2 1 1 1 10 5 4 3 1 4 4 1 4 4 4 1 1 1 1 2 1 3 4 2 7 8 2 4 1 2 1 11 1 9 2 1 5 2 2 3 6 3 1 3 1 3 1 6 4 2 1 3 3 5 2 4 4 3 1 9 13 6 7 1 5 4 7 2 4 23 2 3 38 4 21 11 4 13 5 2 1 18 1 1 1 51 10 28 12 9 17 12 4 5 41 1 3 4 SKUPAJ . . a 21 44 40 40 19 21 40 20 25 45 j 15 1 28 77 120 197 (i. Starši dijakov (-inj) stanujejo: v Ljubljani 13 9 22 26 26 10 13 23 11 10 ?1 7 11 41 6? 103 v ljubljanskem srezu . . . 2 3 5 12 12 2 1 3 ? 6 8 3 1 4 q ?3 3? v drugih krajih Drav. banov. 8 9 17 2 2 6 6 1? 7 9 16 3 7 10 ?4 33 57 v Savski banovini .... v Dunavski banovini . . . v tujih državah . . — — — — 1 1 1 1 1 1 i 1 '2 1 1 1 2 1 1 3 SKUPAJ . . 23 21 44 40 40 19 21 40 i 20 25 45 15 13 28 77 120 197 7. Uspeh dijakov (-inj): Odličen 1 1 1 1 1 1 ? ? 5 5 Prav dober . . 2 2 4 5 5 2 2 1 4 5 1 4 5 4 17 21 Dober 5 6 11 23 23 3 11 14 6 9 15 9 5 14 23 54 77 Zadosten 8 6 14 7 7 6 4 10 3 5 8 5 2 7 22 24 46 Izdelali so . . 15 14 29 36 36 9 18 27 10 19 29 15 13 28 49 100 149 Niso izdelali 3 2 5 1 1 3 3 3 1 4 9 4 13 Izgube pravico šolanja . . Popravne izpite imajo 5 5 10 3 3 6 2 8 6 5 11 — — - 17 15 3? Razredne izpite imajo . . ‘ ~ 1 1 2 1 1 — ■ — — 2 1 3 SKUPAJ . . 23 21 44 40 40 19 21 40 20 25 45 15 13 28 77 120197 XV. Naznanilo o začetku šolskega 1.1935/36. A. Popravni in razredni izpiti. Popravni in razredni izpiti st' bodo vršili od 24. avgusta do 1. septembra v vrstnem redu, ki bo objavljen na uradni deski. Prošnje za dovolitev popravnega izpita je treba predložiti ravnateljstvu do 23. avgusta. Priložiti jim je treba letno spričevalo, kolkovati se morajo z Din 5.—. Pristojbina za dovoljenje znaša Din 20.—. Učenec, ki se je prijavil k popravnemu izpitu, a svojega izostanka ne more opravičiti, ni dovršil razreda. Učenec, ki pa dokaže z zdravniškim spričevalom, da radi bolezni ni mogel pravočasno priti k izpitu, ga sme polagati najkesneje do 30. septembra z dovoljenjem ministrstva za trgovino in industrijo ali banske uprave. B. Dopolnilni izpiti. Dopolnilni izpit opravljajo absolventi dvorazrednih trgovskih šol z zaključnim izpitom, ki želijo prestopili v tretji razred trgovske akademije. Dijak se mora prijaviti od 20. do 23. avgusta s predpisano taksirano prošnjo (5 dinarjev za prošnjo in po 30 dinarjev za vsak predmet). Dopolnilni izpit se opravlja iz francoskega jezika, matematike, fizike in kemije v času od 24. do 31. avgusta po razporedu, ki bo objavljen na uradni deski. C. Vpisovanje. Vpis dijakov(-inj) v vse štiri razrede se bo vršil 2. in 3. septembra od 9. do 12. ure. V prvi razred se sprejemajo dijaki (-nje), ki so dovršili štiri razrede srednje šole (gimnazije, realke ali realne gimnazije) z nižjim tečajnim izpitom ali štiri razrede meščanske šole z zaključnim izpitom in ki nimajo več nego 17 let. Dijaki (-in je), ki so izgubili pravico do rednega šolanja na srednji šoli, se ne morejo vpisati v trgovsko akademijo kot redni(-e) dijaki (-inje). Dijaki (-in j e), ki pa imajo ob vpisovanju več kot 17, toda manj nego 19 let, se smejo vpisati samo z dovoljenjem banske uprave. V trgovsko akademijo se sprejemajo pred vsem dijaki(-inje) iz okrožja šole. Šele za temi se smejo vpisati tudi dijaki(-inje) iz drugih krajev. Dijaki(-inje), ki želijo vstopiti v prvi razred trgovske akademije, se morajo osebno javiti v spremstvu staršev 27.. 28. in 29. avgusta med 9. in 12. uro, predložiti s 5 Din kolkovano prošnjo na vzorcu, ki ga dobijo pri ravnateljstvu, in oddati spričevala o prejšnjem šolanju ter krstni list. Za vpis v višje razrede zadošča spričevalo o uspešno dovršenem predhodnem razredu; kdor pride iz druge akademije, mora imeti na spričevalu pravilno odobritev šolskega direktorja. Naknadni vpis v trgovsko akademijo dovoljuje direktor do 20. septembra, ministrstvo trgovine in industrije, ali banska uprava pa najdalje do 10. oktobra. Vsak dijak, ki je sprejet na zavod, mora izpolniti dve prijavi na predpisanem vzorcu, eno prijavo pa mora kolkovati z Din 50-<—. Č. Šolnina. Na podlagi § 17 finančnega zakona za leto 1934/35., ki je bil objavljen v Službenih novinah kraljevine Jugoslavije z dne 29. marca 1934. št. 73/XVIII./168 in v Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 28. aprila 1934.. kos 34, se izpreminja tar. pod. 318. a ter se plačuje za obisk vseh državnih šol šolnina kdor plača davka dinarjev: za I. in II. razred, za III. in IV. razred nad 300 do 1.000 150 — 200'— 99 1.000 „ 3.000 200 — 250'— 99 3.000 „ 5.000 250'— 300 — 99 5.000 „ 10.000 400'— 500 — 99 10.000 „ 20.000 600’— 700 — 99 20.000 „ 50.000 900 — 1.000 — 50.000 1.400'— 1.500 — Osno\a za plačevanje šolnine je seštevek neposrednih davkov roditeljev in učenca. Če je davčni zavezanec kakšne davčne oblike oproščen, se določi davek po členu 3. zakona o neposrednih davkih. Ako šolajo roditelji več otrok, se plačuje za prvega posebno šolnino, za ostale otroke le polovico šolnine. Šolnina se ne plačuje za učence — državne gojence in za učence, katerih roditelji z njimi vred plačujejo manj nego 300 dinarjev davka na leto. Poleg šolnine mora vsak dijak(-inja) plačati pri vpisu Din 20'— za zdravstveni fond. D. Pričetek šolskega leta 1935/36. Pouk se prične dne 5. septembra ob 8. uri. VLjubljani, dne 28. junija 1935. RAVNATELJSTVO. XVI. Abiturijentski tečaj zbornice za TOI na drž. trgovski akademiji v Ljubljani. Z ustanovitvijo trgovske akademije se je otvoril v šol. letu 1920/21 tudi abiturijentski tečaj, ki je deloval do konca šolskega leta 1925/26. Ministrstvo trgovine in industrije ga je z odlokom Br. 10.707/7 z dne 17. avgusta 1926 akinilo zaradi pomanjkanja kreditov. Ker pa je po ukinitvi nastalo živahno povpraševanje po ponovni otvoritvi. je direkcija trgovske akademije prosila ministrstvo trgovine in industrije, da se ji dovoli obnoviti tečaj, kar pa je bilo iz proračunskih razlogov z odlokom Br. 22.440/7 z dne 9. oktobra 1928 odbito z nasvetom, naj skuša zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani pod svojim imenom dobiti dovoljenje za abiturijentski tečaj, kakor je to storila že beograjska trgovska zbornica. Ministrstvo trgovine in industrije je z odlokom T. Br. 27.767/N z dne 17. oktobra 1929 dovolilo zbornici abiturijentski tečaj. Zaradi pomanjkanja prostorov na trgovski akademiji se pa le-ta ni otvoril. Čim je dobila trgovska akademija lastno poslopje na Bleiweisovi cesti, je zbornica za TOT zaprosila z vlogo št. 8425 z dne 25. junija 1934 kraljevsko bansko upravo, naj dovoli abiturijentski tečaj. Banska uprava je v smislu §§ 87. 88 in 89 zakona o srednjih trgovinskih šolah z odlokom VTTT. št. 3634^1 z dne 3. julija 1934. odobrila abiturijentski tečaj na trgovski akademiji v Ljubljani s šol. letom 1934'35. Z istim odlokom je banska uprava odobrila tudi organizacijski statut, učni. izpitni in disciplinarni red abiturijentskega tečaja. Z odlokom T. Br. 34.668 W z dne 9. oktobra 1934 je ministrstvo trgovine in industrije odredilo, da se vrši završni izpit po razporedu, ki ga odobri ministrstvo trgovine in industrije in v prisotnosti ministrskega odposlanca. Z odlokom T. Br. 37.437/N z dne 31. oktobra 1934 je ministrstvo trgovine in industrije odločilo, da se smatra obisk abiturijentskega tečaja kot redno šolanje glede na prejemke rodbinskih draginjskih doklad. Z razpisom YTTT. No. 6524^1 z dne 21. decembra 1934 je kraljevska banska uprava potrdila imenovanje gg. Jelačina Ivana, predsednika zbornice za TOT. dr. Pir jevca Karla, direktorja trgovske akademije, Lenarčiča Stanka, trgovca, Sirca Frana, industrijalca in dr. Plessa Ivana, tajnika zbornice za TOT, za člane šolskega odbora abiturijentskega tečaja. Učni načrt zajibiturijentski tečaj. Nauk o trgovini................................2 uri na teden Knjigovodstvo s kontorskimi posli ... 4 ure „ „ Trgovska korespondenca.........................2 uri „ „ Trgovsko računstvo.............................4 ure „ „ Politično računstvo............................2 uri „ „ Pravo (trgovsko, menično, čekovno, stečajno in pomorsko).............................3 ure „ „ Narodna ekonomija s finančno vedo in carinstvom ................................2 uri „ „ Blagoznanstvo..................................2 uri „ „ Ekonomska geografija...........................2 uri „ „ Korespondenca enega tujega jezika (nemška, francoska ali italijanska) , . 2 uri „ „ Stenografija ..................................2 uri Skupno . . 27 ur na teden. Poleg omenjenih predmetov se morejo poučevati kot neobvezni predmeti strojepisje, nemška stenografija, blagoznanske vaje itd. Profesorski zbor. V šolskem letu 1934/35 so predavali na abiturijentskem tečaju: dr. Pirjevec Karol, direktor trgovske akademije: politično računstvo; Černe Vladimir, profesor trgovske akademije: trgovsko računstvo; dr. Eržen Robert, profesor trgovske akademije: nemško korespondenco; ing. Gombač Bruno, profesor trgovske akademije: blagoznanstvo; Klinc Stanislav, profesor srednje tehniške šole: nauk o trgovini in trgovsko korespondenco; dr. Mihelak Josip, profesor trgovske akademije: pravo in narodno ekonomijo; Prezelj Joško, profesor trgovske akademije: francosko korespondenco in vodil vaje v strojepisju; dr. Svetelj Blaž, profesor trgovske akademije: ekonomsko geografijo, slovensko in nemško stenografijo. Sič Franjo, prof. trg. akad.: knjigovodstvo. Izpiti. a) Debli izpiti. Prvi delni izpit se je vršil od 14. do 24. januarja 1935. Izpit je polagalo 12 slušateljev in 20 slušateljic, skupno 32. Drugi delni, od 2. do 9. maja 1935, je delalo 9 slušateljev in 20 slušateljic, skupno 29. Tretji delni izpit, od 1. do 8. junija, je polagalo 9 slušateljev in 20 slušateljic. Ministrstvo trgovine in industrije je odobrilo z odlokom I. Br. 15.325/N z dne 2. maja 1935 predloženi razpored zavržnega izpita ter odobrilo imenovanje g. Prešla Mihajla, banovinskega inšpektorja, za ministrskega odposlanca. b) Završni izpit. Završni izpit se je vršil od 8. do 19. junija 1935. Od 33 vpisanih sluša-teljev(-ic) se je prijavil k izpitu 31 slušatelj(-ica). 0(1 teh je položilo završni izpit s pozitivnim uspehom 9 kandidatov in 19 kandidatinj, 2 kandidata in I kandidatinja so bili odklonjeni za 3 mesece. Seznam slušateljev(-ic), ki so položili završni izpit v junijskem roku 1935. KO -M’ O H Ime Čas in kraj rojstva Ime, poklic in bivališče očeta (matere) Uspeh 1 Ašič Alojzij 11. junij 1910 Loke pri Zagorju Alojzij, posestnik, Zagorje dober 2 Čuk Ivan 1. nov. 1907 Gor. Logatec Franjo, šol. uprav, v p., Dolsko pri Ljubljani dober 3 Dolenc Nada 2. jan. 1911 Idrija (Italija) pok. Viktor, Marija, vdova, Ljubljana prav dober 4 Fajdiga Ljuba 17. dec. 1914 Sodražica Franc, poštni uradnik v p., Sodražica dober 5 Gostiša Mira 2. julij 1915 Ponikve Josip, drž. uradnik. Ljubljana prav dober 6 Gsoan Erika 17. avg. 1914 Ljubljana Alfonz, fin. svetnik, Ljubljana prav dobor 7 Hamann Erich 12. nov. 1913 Ljubljana pok. Leo, trgovec, Editli, Ljubljana dober 8 Hude Cvetka 21. febr. 1915 Sp. Log nad Bovcem (Italija) Drago, učitelj, Ljubljana prav dober 9 Jenko Vera 10. maj 1913 Ljubljana dr. Ivan, primarij, Ljubljana prav dober 10 Kalin Viktor 13. avg. 1915 Gorica (Italija) pok. Viktor, železničar, Marija, vdova, Ljubljana dober 11 Košak Anica 29. junij 1914 Pulj (Italija) Josip, služitelj, Ljubljana dober 12 Lenščak Vida 19. okt. 1914 Kobdilj (Italija) Janko, drž. uradnik, Ljubljana prav dober 13 Mihelčič Vera 15. jan. 1915 Sežana (Italija) Maks, drž. uradnik, Litija dober 14 Mole Nada 11. jan. 1915 Ljubljana dr. Rudolf, profesor, Ljubljana prav dober 15 Pestotnik Krista 3. julii 1916 Ljubljana Ivan, direktor m. klavnice, Ljubljana odličen Tek. št. Ime Čas in kraj rojstva Ime, poklic in bivališče očeta (matere) Uspeli 16 Podbregar Erna 2. jan. 1914 Rateče Dragotin, drž. uradnik, Ljubljana odličen 17 Pogačnik Zofija 2. julij 1914 Ljubljana pok. dr. Lovro, drž. svetnik, Lavtižar Franja, vdova, Ljubljana odličen 18 Prus Danica 19. febr. 1914 Konjice pok. dr. Anton, odvetnik, Marija, vdova, Konjice prav dober 19 Ranzinger Roinolf 21. sept. 1912 Ljubljana Rajmund, špediter, Ljubljana dober 20 Reicher Saša 6. avg. 1915 Ljubljana Konrad, upr. pogrebnega zavoda, Split dober 21 Rus Roman 14. febr. 1913 Ljubljana pok. JosiD, sprev. drž. žel., Uršula, vdova, Ljublj. prav dober 22 Sirnik Marija 30. avg. 1913 Ljubljana Janko, poštni tajnik v p., Ljubljana prav dober 23 Sinkovič Ina 13. apr. 1913 Ljubljana pok. Ivan, sodnik. Mercedes, vdova, Ljubljana prav dober 24 Škerlj Ivo 22. nov. 1911 Ljubljana Ivan, profesor, Ljubljana dober 25 Urbas Irena 14. jan. 1914 Ljubljana Miroslav, trgovec, Ljubljana prav dober 26 Vrtačnik Marija 19. avg. 1913 Vič pri Ljubljani Franc, posestnik, Vič prav dober 27 Zajec Rudolf 10. apr. 1911 Zg. šiška Franc, telefonski mojster, Zg. šiška dober 28 Žirovnik Nada 21. dec. 1914 Ljubljana dr. Janko, odvetnik, Ljubljana odličen Kazalo. Stran f Dr. Ludvik L. Bölim......................... ................................. 1 I. Učni načrt.................................... .................................10 II. Profesorski zbor............................. .................................11 IIT. Letopis za šolsko leto 1934/35....................................................13 IV. Šolske knjige . 16 V. Naloge iz slovenskega jezika.....................................................18 VI. Zbirke učil in knjižnice......................................................... 19 VII. Zajednica »Dom in šola«............................................................21 VIII. Dijaška združenja ................................................................22 IX. Šolski sklad in Zajednica za varčevanje in kredit..................................24 X. Ekskurzije........................................................................ 26 XI. Zdravstveno stanje dijakov(-inj) . . 27 XII. Redovanje dijakov..................................................................28 XIII. Redovanje privatistov ... ..................................41 XIV. Statistika dijakov(-inj)...........................................................42 XV. Naznanilo o začetku šolskega leta 1935/36 ... 44 XVI. Abiturijentski tečaj Zbornice za trgovino obrt in industrijo.......................46 Popravek. Str. 5. vrsta 20 spodaj čitaj: 1933 namesto (935. .