9 KA.TOLJSK CERKVEN LIST. -Danica, izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr. V tiskarni sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr.. za »/, leta 1 gl. 80 kr.. za «4 leta HO kr.. ako zadene na ta dan praznik, iz.de »Danica« dan poprej Tečaj XUX. V Ljubljani, 30. vinotoka 1896 List 44. M ariji. Devico sveto počastimo, Ki vedno milosti deli, V bridkosti k njej se zatecimo, Da ona Njemu nas zroči. Saj Ona je nebes kraljica, Kraljica vsega je sveta, Prečista, sveta je Devica. Prelepa zarja iz neba. Sladkejša Ona kakor med je, Obraz njen biser je svital, Milejša kakor lil je cvetje, Čistejša, lepša kot kristal. Ti Kralja pervega kraljica, Ti mati polna vseh dobrot, V skerbeh, težavah pomočnica, Usmili grešnih se sirot. Najlepša izmed vseh cvetica, Kot zvezda mila se blestiš, Rodila Njega, a devica Še vedno drugim v zgled stojiš. Ti vlivaš v serca nam zdravila, Ko zapusti nas merzli svet, Saj Ti si cvetko porodila, Zveličarja, najlepši cvet. Pred vsemi Božjimi svetniki Ti naša ljuba si Gospa, Zato, oj grešniki veliki, Te prosimo za ključ neba. Ti vsega si sveta veselje, Najslajšo nam deliš ljubav, Ti vsacega poslednje želje, Posoda rajskih vseh vonjav. Naj Tebi, torej cvet prekrasni, Devici nam brez madeža, Glasi se slava v pesmi glasni, Razlega se do mej sveta! J. B. v Češčenje sv. Rešnjega Telesa in politika. Naš hoj ni zoper meso in kri. marveč zoper satana. i'avoi Brez mene ne morete nič storit.. I«-/ kr Nek vertnar je imel dve sadni drevesi, ka-teri je gojil z vso skerbjo. Jedno je obrodilo žlahten sad, drugo pa je bilo prazno. Pervo drevo je podoba politike z Božjo pomočjo, drugo pa je podoba politike brez Boga. Aposteljni vseh časov in celi narodi so v velikih stiskah in nadlogah ne le delali, ampak so tudi molili. Častne zmage nad Albingenci, nad Turki v Španiji, na Dunaju in pri Lepanti, zmage nad divjimi Tartari na Poljskem priborili so si zmagalci bolj z molitvijo nego z orožjem. Bavarski vojvoda Tillv in Ferdinand, vojvoda španski, ljubila) sta molitev in zmagovala sta. Vselej so zmagali sodniki in kralji izraelski, ako so zaupali v Boga. Kralja Jozafat in Ecehija zmagala sta celo samo z molitvijo. Ko sta prišla na bojno polje, videla sta pobite sovražnike in ostanek vojske je bežal z bojišča. Juda Maka-bejec je molil vedno z celo svojo vojsko k Bogu in Bog mu je poslal angelje na pomoč. Samo tedaj je bil nesrečen, ko niso vojaki prosili pomoči pred bitko; le tedaj je bila poražena njegova vojska in on sam je našel smert. Naše volilne borbe se bore edino le za vero. Naši nasprotniki prostozidarji so veliko hujši in krutejši sovražniki, nego so bili Turki, Tartari in Albingenci. Oni imajo vse v svojih rokah. Njih moč je pa v lažeh, v strasti in denarju. Oni so čislani in spoštovani, da celo visoke deržavne službe so jim v pervi versti odperte. Ni treba misliti, da pozabi satan svojih ljubljencev, da se ne briga za nje in jih pusti brez pomoči trenutku, ko bi imelo terpeti njegovo kraljestvo. Treba je torej pred vsem pri volitvah in shodih Boga prositi za dober vspeh. Molitev je tu bolj potrebna nego vse agitacije. Tu naj velja svčt sv. Ignacija Lojola: „Zaupaj v Boga, kakor bi izhajalo vse od Njega in nič od tebe; delaj tako, kakor da bi bilo vse odvisno od tebe". Ker je pa boj javen, javna naj bo tudi naša molitev. Ko so tlačile v Belgiji katoličane brezverske šolske postave in ko so zatirali prostozidarski deržavniki ubogo ljudstvo, zaukazali so škofje, da naj se vsako nedeljo raz leče moli z ljudstvom : Brez verski 11 šol in brez verskih učiteljev resi nas. o (Jospod ! ('el mesec pred volitvami se je javno molilo v vseh cerkvah za srečno zmago. Na tisoče jih je pristopilo k sv. obhajilu v ta namen — in glej, zmaga katoličanov je bila sijajna, a poraz prost«»zidarjev sramoten tako, da si niso znali tega uajhujši napeteži razložiti. Zakaj ue bi tudi mi jednako delali? Zakaj bi ravno mi Boga na tihem in zasebno prosili, kakor da bi se sramovali Njega, Boga zmage in Gospoda vojskinih trum. klicati na pomoč? Zakaj imamo njegovo pomoč za potrebno, pa vendar vedno le kot nekaj vsakdanjega? (.'emu ponos nad morebitno zmago in čemu posmeh nad porazom? Zakaj se ne da Bogu vsa čast in hvala? Ako bi vsi udje katoliških društev na dan volitve prejeli sv. obhajilo, ako bi se javno molilo, ako bi se zapela Bogu hvalnica ne pa častila se oseba izvoljenega poslanca, bilo bi vse drugače. Bog se ne spreminja. On je hotel vedno, da se Njega prosi zmage. On je poslal več vojakov (Gedeoni, dal je celo postavo, da se morajo odpustiti pred vsako bitko vsi plašljivci, mladi možje itd., da ne bi moglo reči ljudstvo: „Zma-gali smo sami." Naše počenjanje mora prisiliti Boga. da nam ne pošlje pomoči. Kako vse drugače dela sv. ('erkev, ki ima molitev vedno za edino sredstvo do zmage. Ako se sv. Oče, glavar cele Cerkve, ne sramujejo pred celim svetom za-ukazati molitev za zmago, ali naj mi duhovniki drugače delamo v svojih bojih in težavah? Pri-peljimo vse k molitvi, kolikor mogoče veliko k sv. obhajilu. Boj ujmo se s Kristusom za Kristusa — in potem bo Kristus zmagal! Tudi mi pričnimo volitve s pobožno molitvijo pred najsv. Zakramentom, ne pričnimo nobenega dela brez .Jezusa in Marije! Ako bomo častili Jezusa in Marijo, ro.sil bode on nad nas svoj blagoslov, moč in zmago. Kdo je pogosto kriv, ako bolnik nepreviden umerje? Prevzvišeni gospod knez in nadškof dunajski, Vincencij Kduard Milde, je razposlal o neki priliki pastirski list, v katerem svoje vernike goreče opozarja na sveto dolžnost, katera jim veleva, naj o pravem času pokličejo svojim bolnikom duhovnika, da sprejmo tolažbo in milosti, ki jim jih podaja sveta katoliška Cerkev. Med drugim govori pastirski list: „Ni mi samo serca užalostilo, temveč tudi vest vznemirilo, ko sem zvedel, da se večkrat duhovniki k bolnikom niti ne pokličejo, dostikrat pa še le tedaj, ko je bolnik že nezavesten, ko ga je že zapustil spomin in se ne more več »povedati. Krivda tega brezvestnega zanemarjenja, pa največkrat ne zadeva umirajočih, temveč tiste, ki so poleg njega, ki bolnika varajo o nevarnem njegovem položaju, ga, če sluti nevarnost, napačno pomirijo in duhovnika še le tedaj pokličejo, ko ne more ničesar več storiti, ker hočejo le unanjim postavam na videz zadostiti. Taki ljudje pozabijo, kako veliko nenadomestljivo škodo napravijo umirajočemu na njegovi duši. — Ljudje so v življenju često neodkritoserčni drug proti drugemu: ali bi ne mogli saj ob uri ločitve biti odkrito8erčni in pošteni? Če umirajoči s krivim mišljenjem, kakoršno je imel v svojem življenju, zapusti zemljo, — če nima niti sramu niti kesanja, ker ne pozna svojega lastnega življenja; če ne poravna storjene krivice, čeprav bi to lahko storil; kdo je tega kriv? Kdo ima na vesti, da se ni spokoril? Ali ne tisti, ki so ga varali in mu tlačili vest, dokler se ni vzbudila, ko je stopil že pred večnega Sodnika ? To brezvestno varanje hočejo s plaščem skerbne ljubezni pokriti, češ, da nočejo bolnika vznemirjati in prestrašiti. — Ti ljudje so podobni tistim, ki ne posvarijo slepca, ki se bliža prepadu, zato, da bi se ne prestrašil. Ali bi ne bilo pametnejše, ljubeznjivejše, da bi ga posvarili, kakor dopustili, da se preverne v prepad? — Skerbe, da bi ne oviralo to telesnega zdravja. — Za telo torej skerbe, za dušo se pa ne brigajo. — Ali ni duša več vredna, kakor telo? Ali je morda varanje, prikrivanje nevarnosti umerlega ohranilo pri življenju? Na duši se mu je škodovalo, na telesu pa prav nič koristilo. — Skušnja uči ravno nasprotno. Ce ne odlašajo pre-videnja na zadnjo uro, ampak ga previdijo po-pred, pomiri se bolniku duh; človek je spravljen sam s seboj: serce mu je potolaženo in oživljeno z blaženim upanjem. Jaz sam sem že v mnogih slučajih skusil blagodejni vpliv vere na bolnikovo serce in posredno tudi na njegovo telo. Kdo naj pa nasprotno opiše strah in bol onega bolnika, h kateremu pristopi duhovnik še le tedaj, ko ne more več redno misliti ali ne več jasno govoriti? — Vidi se obupan strah dostikrat že na licu umirajočega, ki bi rad od-perl svojo vest in se spravil z Bogom — pa se ne more več. — Kdo je kriv obupnosti, nemira umirajočega ? Tisti, ki so ga iz neprave, hlinjene skerbnosti varali, dokler ni bila mogoča več no bena tolažba. O tistih, ki smatrajo človeka živali jedna-kega, ki iz zaničevanja vere bolniku posledno tolažbo odreko, ne bodeni govoril. — Človek, ki je tako nesrečen, da je izgubil čut za čednost in vest, za Boga in bodočnost, naj bi vsaj veri in vesti druzega prizanesel in ga ne oropal tolažbe in pomoči na koncu njegovega življenja. Tudi nevernik ne more tajiti možnosti, da je pravičen Sodnik že po tem življenju. Ze sama možnost mora pametnega človeka prisiliti, da se pripravi na možni slučaj, ko bode moral morda dajati račun. Človek se mora učiti, da živi kot razumno bitje, in kot tako tudi umre. Res je: najboljša priprava na smert je nedolžno pobožno življenje: toda kdo more reči: ,,Kimam nobenega greha14? — Ko se približa ura računa, pokaže se marsikaj v drugačni luči. Marsikdo postane še le zadnje dni pameten in moder. Pozno je sicer, pa vendar boljše, kakor nikoli. Oe traja zaslepljenje prav do groba, če je umirajoče serce še polno lakomnosti, častiželj-nosti in maščevanja, če umirajoči obtežen s tujim blagom ali kako drugo pregreho odide na drugi svet, ali bode morda nekdaj pred sodnjim stolom rekel onim, ki so ga slepili: „Zahvaljujem vas, da ste me motili rekoč: saj še nisi tako na koncu?" Naj bi vsi, ki stoje ob postelji kakega bolnika, pomislili, da gre tu za večni blagor jedne duše, da je čas kratek in negotov, ki je še bolniku dodeljen, da se spokori, — da pade krivda, ako nespokorjen, nespravljen z Bogom zemljo zapusti, na tiste, ki so ga v poslednjih urah varali in goljufali. Venec na grob prečastnega rajnega gospoda Luke Jeran-a. bivšega čast. kamornika sv. Očeta, zlatomašnika, kanonika, vrednika „Daniceu, itd. o pervem godu po njegovi smerti. Motto: »Pridi k nam Tvoje kraljestvo!« — II. prošnja Očenaša. (Dalje.) O pričetku šolskega leta 1834/35. vstopil je učenec Luka Jeran v I. latinsko šolo v Karlovec na Hervaškem. Kaj ga je nagnilo k temu. da se je podal v tako daljni kraj v šolo? Za dijake, ki so bili stari nad 14 let. veljala je pred 1. 1848. takraj Litave. — ali vsaj v Ljubljani, — terda postava, da nihče ni bil sprejet v latinske šole. Odkod je izvirala ta nemila določba, ne vemo povedati. Na Hervaškem se na to ni nič gledalo, ampak vsprejeli so radi vsa kega mladenča. ki je prišel tja v šolo Kakor zanesljivo vem. študiralo je o Jeranovem času v karlovški gimnaziji skoraj dve tretjini dijakov slovenskega rodu s Primorskega, Kranjskega in Štajerskega. Bili so pa razun starosti tudi še drugi nagibi k temu Podu čevali so takrat v ondotnih latinskih {šolah redovniki čč. gg. Frančiškani iz kranjsko-štajerske provincijo sv. križa; — mnogo izmed njih je bilo slovenskega rodu. in ti so svoje mlade rojake dijake znali tak«« dobro voditi, odgojevati ter za dobro študiranje vne mati, da je vladala med gg. profesorji in dijaki bolj vez resničnega prijateljstva, kakor pa podložnosti. — In živeti! — kako po ceni se je zamoglo takrat v deželah tako imenovane „ogerske kroneu. t. j na Ogerskem, Hervaškem in v Slavoniji. Sicer prestopim s tem morebiti nekoliko mejo svojega predmeta, kot nekako zgodovinsko posebnost pa naj vendar povem, da je v zgorej imenovanih deželah takrat veljal la tinski pregovor. „Kxtra Hungariam non est vita, et si est vita. non est ita/ kar se po naše n. pr reč;?: „lzvan Ogerske ni življenja le ena. in ta |e: bla_rorodni gosp. M. Mol.ar. umirovljeni ravnatelj pomožnih uradov pri c. kr. okr sodišču v Xov»-m Mestu, odlikovan od Nj. Veličanstva z zlatim križcem s krono za zasluge Tudi on je v tistih časih v Karlovcu študiral. Doma je iz zameril, ako mu pridejo slučajno pričujoče verstice pred oči. da sem se zderznil. ga javno kot pričo navesti. Pis. • Kak<>r o škofjeloškem Jeranovem šolanju, želel s« m podati tudi »> njegovem karlovSkeni študiranju častitim bralcem bolj natančen popis, obernil sem se toraj do dobroznanega. zelo marljivega in spretne-ra slov. pisatelja č. g. frančiškana n. Ilrisojrona Majar-ja. ki je nastavljen zdaj pri samostanski lan v Karlovcu. s proSnj«« naj mi blagovoli po zapisnikih nekdanje samostanske gimnazije poslali kaj podatkov o t»*m. Xa njegovo m moje po-nnlovaire mi je odgovoril, da vkljub velikemu iskanju m popra-ševanju m zamogel o tem ni«" najti in poizvedeti. Morali so do-ličn«- spise oddati novi kralj, realni gimnaziji v Hakovacu in da >o m- tam založili, ali pa v s»- izgnbili med samostanske spise. Toliko j..! c, dobro sp'*iijinjain. da sem bil dobil v svojih di-ja-k .1 letih gotovo » n«-a* morda ne večkrat karlovSke gimn. »penoh-« v rok«-, in brt! tain Jeran-a spisanega med najboljšimi, če ne koi },» r ve«M in na b'»lj-iei:a u<"»*n« a vse VI. razredne gimnazije. Izm«-d njegoviii «'č pr«ifev>rjev ne vem toraj nobenega im«-nu navesti, ra/un ravnateha. ki je bil čast g. O Jos Km. ('••dvmskv Pis. Ogled po Slovenskem in dopisi. Ljubljana. („Vsi svetniki" — „duše v vicah.") Jesen je. Merzel veter brije čez hrib in dol; ptice selivke so zapustile naše kraje ter se preselile v gorkejše; listje rumeni in odpada od dreves; gosta megla se že vlega zjutraj čez polje; poljski pridelki se spravljajo pod streho — skratka: jesen je; življenje v naravi ponehuje in umira. Kako lepo nas vse to spominja minljivosti vsega posvetnega! To odmiranje in odneha vanje življenja v naravi modra mati sv. Cerkev kaj dobro porabi za višje namene Kavno v jesenski čas namreč je ona postavila praznik vseh svetnikov. Kakor nam že bledo listje samo v jeseni oznanuje minljivost tega sveta, časnost zemeljskega veselja — tako nam to z veli -čansko resnico glasno pripovedujejo zlasti svetniki v nebesih Svet in njegovo veselje, pravijo, mine; mine lepa obleka; mine telesna lepota; mine čast in odlikovanje. mine tudi vživanje — eiini ,Bog" pa ne inine. On ostane in z njim dobra dela in čednost, za katero si je kdo prizadeval; vse posvetno mine — Bog in nebesa pa nikdar! Edino modro, tako nam kličejo svetniki, ravna oni. ki se trudi za to. kar ostane. — ne pa tolikanj za to, kar mine. Edino modro ravna oni. ki ljubi Boga, Njegove zapovedi spolnuje, kajti Bog, neskončna lepota, ostane; zelo neumno pa ravna oni. ki hrepeni samo po vživanju, ktero mine kot pena in pušča za seboj žalostno, pusto serce — za Boga in večne blagre se pa ne briga. 0 da bi to resnico, to pravo modrost spoznali vsi ljudje, zlasti mladi; tako spoznali, kakor na pr. sv. Alojzij, kateri se je, ker je bil moder, vedno le oziral na večnost vprašaje se pred vsakim delom: „Kaj mi to koristi za večnost?" Hotel je reči: ali me bo to, kar zdaj delam, v večnosti veselilo ali žalostilo ?! Svetniki nas toraj uče prave modrosti: delati za večnost. Modro je tedaj ravnal sv. Alojzij, da je tako angeljsko nedolžno živel celo svoje življenje. Posvetni ljudje so ga imeli za nespametnega, njegovo pobožnost prenapeto — a Bog je sodil drugače. Vzel ga je k Sebi. In Božja sodba bo enkrat obveljala, ne sodba ljudij! Modro je ravnala Marija Magdalena ali Marija Egipčanska in toliko drugih spokornic in spo-kornikov — odpovedali so se grehu in spokorno čed-nostno živeli „0 blažena pokora" rekel je sv. Peter Alkantara, „ki mi je tako veselje pripravila!" Modro so ravnali milijoni mučenikov. ki so raje dali življenje. premoženje; raje zapust li sorodnike in prestali najhujše muke, kakor vero in čednost izgubili — zdaj uživajo nepopisno veselje. S sv. Alojzijem so lahko vsi govorili: „Kratko je terpljenje, a zanj dobimo večno veselje". — Svetniki v nebesih nas tedaj uče prave modrosti, minljivosti posvetnega in vzbujajo v naših sercih hrepenenje po čeznaturnih darovih, za ktere se današnji, po vživanju hrepeneči svet, malo zmeni. Svetniki v nebesih so zmagoslavna cerkev. Oni so že zmagali sovražnike izveličanja. Zmagoslavna cerkev daje ta dan upanje in pogum vojskujoči cerkvi — nam tu na zemlji. Spominjamo se pa o vseh svetih še terpeče cerkve — duš v vicah. Nikdar se ne kaže ^občestvo svetnikov" tako živo, kakor v teh dneh. vojskujoča cerkev se priporoča zmagoslavni in ob jednem pomaga z dobrimi deli v teh dneh terpeči cerkvi. Torej duše v vicah! One so sicer v milosti Božji, a vendar ne še popolnoma čiste; pravici Božji morajo še zadostit', časne kazni prestati — zato ne morejo še v nebesa. „Kajti nič nečistega ne pojde v nebesa." Pomagamo jim pa lahko mi z dobrimi deli. In to tudi Bog hoče; On ljubi te duše — a vzeti k Sebi jih še ne more; zahteva pa od nas, da jim pomagamo iz vic z dobrimi deli: sv. mašo, sv. obhajili, zatajevanjem samega sebe, postom, molitvijo, miloščino, odpustki in drugimi dobrimi deli. Sv. mašo za ranjke darovati, to je že starodavna cerkvena navada. Sv. Ciril Aleksandrijski. Epifanij, Avguštin in drugi poterjujejo to vero pervih kristjanov in prelepo navado: z daritvijo sv maše dušam v vicah pomagati. In tako se je godilo vsa stoletja in se še godi. „Vernih duš dan" in čez leto opravi se neštevilno veliko sv. rnaš za umerle. Sv. Monika je prosila na smertni postelji svojega sina Avguština: naj se je spominja pri sv. maši. ko bo umerla. Prepričana je bila, da ji bo to pomagalo. — Opravljajo se tudi druge molitve še posebej za mertve: molijo se rožni venci, darujejo se za nje sv. obhajila, odpustki itd. In tega ravno duše žele One nas tako prostijo: Usmilite se nas. usmite se nas!" Ta glas nam oznanu-jejo „vernih duš dan" zvonovi s svojim otožno pro-sečim petjem. Kdo bi moral tu ostati še terdoserčenv' Če toraj dušam v vicah ne pomaga že iz ljubezni do Boga. naj jim vsaj pomaga iz ljubezni do duš samih' Morebiti ima med njimi tudi še kaj svojih ranjkih. ki njegove pomoči potrebujejo. Ljudje te dneve krase grobove: s peskom, zelenjem. suhim in svežim cvetličjem. lučicami itd. Vse to je znak spoštovanja do ranjkih A glavna reč to ni. A kdor bi mislil, da je s temi zvunanjostimi že popolnoma zadostil dolžnostim do dragih ranjkih, ta se zelo moti; on kaže \ alo vere. še manj pa serca in ljubezni do ranjkih. Ranjki hočejo od nas ne lučir. cvetlic itd. temveč, molitve, odpustkov in drugih dobrih del! To imajo v mislih, ko nam milo kličejo: Jsmilite se nas! — usmilite se nas! — — vi prijatelji naši. ker roka Gospodova nas je zadela!- — Od Sv. Uregorija. Od svetnikov beremo, da so bili vsi goreči častilci sv. Rešnjega Telesa. Beremo, da so tolažbo dobili pred tabernakeljnom; tam so dobili moč zoper sovražnike. Kje bomo dobili moč dandanes? Zopet le pri Jezusu! Ljudje dobro vedo to. zato se po onih krajih zbirajo okoli tabernakeljnov in pomoči ljubega Jezusa prosijo in cele dneve posebno ob nedeljah, ostanejo pri Jezusu in v nekaterih krajih tudi po noči. Po izgledu teh smo tudi pri nas vpeljali vedno češčenje tako, da molijo de kleta pervo in drugo nedeljo v mesecu od 6. zjutraj do 6. zvečer; žene imajo tretjo nedeljo; možje in fantje pa pridejo vselej 4 nedeljo na versto. Malo težavno je, ker je fara tako raztresena; vendar se ljudje ne vstrašijo nobenega truda in vse se verši v najlepšem redu. Ljudje so prav veseli te naprave. Mili Jezus pa daj svoj blagoslov! Blagoslov se kaže, ker se ljudje prav z veseljem vpisujejo v bratovščino vednega češčenja presv. Rešnjega Telesa! Razgled po svetu. Trident. (Mednarodni shod proti prostozidarjem.) ^Zgodnja Danicau je svoj čas že napovedala ta shod proti prostozidarstvu, ki se je res veršil v Tridentu od 26 —30. septembra. Veličasten je bil. Vdeležilo se ga je 1500 oseb, duhovnega in svetnega stanu. Vse dežele celega sveta so poslale vsaj svoje zastopnike. Pričujočih je bilo 12 škofov in nadškofov, in okrog 50 škofov je poslalo svoje namestnike, ker sami niso utepnili priti. — Zborovanje se je pričelo 26. sept. ob 8 uri zjutraj s sv. mašo. katero je opravil tri-dentinski škof. Glavno zborovanje so imeli v prostorni tridentinski semeniški cerkvi, ktera je bila navlašč zato okusno ozaljšana. Sedežev je bilo pripravljenih nad 700, in ravno toliko prostorov za gospe, sploh za ženski spol Krasen baliahin je bil razpet nad govorniškim odrom ter je nosil pomenljiv napis: „Pro tide et patria" t Za ver«> in domovino.) NTa odru samem je pa stal križ s Kristusovo podobo v naravni velikosti; oči vseh so bile obrnjene v ta križ Ta križ naj bi spominjal vse. pričajoče. da jih mora prešinjati Kristusov duh. ta križ naj bi klical vsem ljudem, da navzočih ni zbralo sovraštvo do verskih nasprotnikov, temveč ljubezen in sočutje z zaslepljenci. katere bi spet radi pridobili nazaj v naročje katoliške Cerkve - Po odpetem _Veni Creator Spiritus" (Pridi sv l)uh'i je tridentinski knez in škof sam pozdravil pričujoče'v prisrčnih besedah ter izrazil upanje, da bo to zborovanje proti skrivni družbi prostozidarjev veliko sadu obrodilo za kat..l Cerkev Izročil je ves shod in njegovo delovanje v varstvo Devici Mariji, brez madeža spočeti — na kar so vsi zaklicali kakor iz enega gerla: rEvviva Maria!a Commendatore Alliata, predsednik rimskega osrednjega odbora zoper prostostozidarje. prinesel j* zboroval« em iz Rima priserčne pozdrave ter navdu ševal za boj zoper to skrivno družbo, katere namen je: vso človeško družbo potisniti nazaj v paganstvo. Le v križu je izveličanje in edino kerščanstvo daje pravo prostost; in katoliška Cerkev, varuhinja ker-ščanstva. ne pozna hujšega nasprotnika — kot prostozidarje. Vojskovati se moramo zoper nje in sicer z orožjem sv. vere in vede. Pečati pa se h'.četno s prostozidarji ne kot s svojimi sovražniki temveč kot s svojimi brati - ki so v zmoti in zapeljani Alliata je na to zaklical navdušeno: rBog živi ona XIII. in presv resarja Franca Jožefa I."' katen sam in s celo svojo družino daje ljudstvu lepe »z glede katoliške vere. Odposlali so tudi berzojavno udanostne izjave sv. Očetu in presvitleinu vladarju Govorilo se je tu veliko; govorili so odlični, učeni možje. Predmet vsem govorom s<» bili seveda prostozidarji sami; in sicer „njihovi nauki" in „nji hovo delovanje" — na drugi strani so pa zl>orovalci razmotrivali, _s kakimi pomočki se mora zoper pro stozidarje delovati ,u kaj naj se stori, da se zapreči, ovira njihovo rovanje. Glede vere ali nauka, katerega prostozidarji uče in razširjajo, bili so vsi v tem edini: da je nji hova vera nekaka mešanica skrivnih starih vr Pr zijanov. Ktijopcev. Feničanov, Egipčanov, 'ierkov. !.'im Ijanov itd. skratka: od vsake krive vre. ki ;e pokazala. s«> kaj pobrali, izkerpah i/, tega sv.»j«> v« ro ter začeli tako 24. junija 1717 svoje .jelovanje i ako je njihova vera nastala in se razvijala Vsebina prostozidarskih naukov je pa ta taji se odlično edini osebni Rog. Stvarnik in vladar sveta mesto Njega pa božansko poveličujejo naravne postave in moči, češ: te so naš Bog. Župnik Schwarz iz Vir-temberškega je na podlagi zanesljivih izjav odličnih prostozidarjev dokazal, da oni taje in hočejo uničiti vse kerščanstvo ter obožavajo in za edino pravo umejo le to, kar je človeškega, če je še tako podlo. Oni hočejo človeštvo popolnoma odtergati od Boga; taje Božje razodenje; taje osebnega Boga. Ako se pa nočejo pokoriti osebnemu, edinemu Bogu. potem je popolnoma dosledno, da ne spoznavajo nad seboj nobene oblasti, ki bi ljudem v imenu Božjem zapovedovala. Zato je njihov nauk tak, da mora biti človek popolnoma prost; ne sme biti pokoren nobeni oblasti: niti duhovski niti svetni; zato je razumljivo njihovo rovanje zoper oltar in prestol, zoper papeža in vladarje. Razumljivo je, zakaj so proti koncu preteklega stoletja padale na Francoskem v tamošnji prek u« i ji najvišje, tudi kraljeve glave; zakaj je bilo usinertenih toliko duhovnikov, razdejanih toliko ta-bernakeljnov; zakaj so postavili na oltar mesto podobe pravega Boga podobo nesramne ženske — vse to je bilo delovanje prostozidarjev, ki taje Boga in od njega postavljene oblasti; hočejo biti popolnoma prosti ter služiti le goli naravi. Razumljivo je, zakaj oni tako onečastujejo sv. h ost i je. Zato, ker mi v nji spoznavamo pravega, živega Boga — resnično in bistveno pričujočega. Oni so zoper vsako duhovsko oblast; zato je razumljivo, zakaj so vzeli papežu Rim. zakaj tolikanj rujejo zoper njega, zoper katol. shode itd to je vse konečno delovanje prostozidarji) v. ki ne spoznavajo pravega Boga in katol. življenja. Koga pa prostozidarji časte? Onega, ki je naj-ljutejši nasprotnik Božji — satana. To je neoverg-ljivo dokazano, da so na najvišjih stopnjah stoječi prostozidarji v tesni zvezi s satanom, od katerega se dajo podučevati. kateremu na čast sestavljajo molitvice, pesmi. katerega podobe imajo na svojih zastavah in v svojih zbirališčih — skratka: češčenje satanovo s«« fam goji. Toliko tedaj o bistvu prostozidarstva in njegovih namenih. In ako se pogledamo bolj natanjko delovanja njihovo, spoznamo, da so povsod delavni v dosego svojih namenov. Druge nekatoliške vere še nekako terpe - a strastno, fanatično se pa bojujejo uprav zoper katol. Cerkev — zoper njo najhuje. (Ze to nek dokaz, da mora edino ta prava biti.) In ta boj /oper katol Cerkev in sovraštvo do nje se kaže različno: v tem. da ropajo cerkveno premoženje, da preganjajo redovnike in redovnice, da odpravljajo samostane, da vpeljujejo civilne zakone in civilne pogreb*: »t j vse brez duhovnika), da sežigajo trupla mesto pokopavajo itd. itd. — — Sploh imajo prostozidarji v*dik vpliv ori vladanju deržav. v deržavnih zborih, pri kovanju postav — — (protioerkvene postave so njihovo delo.) Zelo škodljivo je njihovo delovanje pri šolski mladini To skušajo izrediti po svojem duhu. Dokaz temu so brez verske šolske postave, po kterih sveta Cerkev ne more vsestranski vpljivati na mladino, po kterih je veronauk samo nekak suh predmet v jedno versto postavljen, vsporejen drugim predmetom, ne gleda se pa na to, da bi vse predmete prešinjal verski duh. vsi predmeti bi se morali tako poduče-vati, da bi se iz njih konečno spoznaval Bog in Njegove lastnosti n. pr v zgodovini in naravoslovju. Ah kaj se godi? Ravno teh predmetov se pogosto poslužujejo slabi profesorji, da zavijajo zgodovinsko resnico sv. Cerkvi na kvar, ali pri naravoslovji preveč opisujejo naravne prikazni, naravne postave, naravno lepoto — pa brez ozira na Boga, kteri edini je začetnik in stvarnik vse narave. Ali se pa pri naravo- in prirodoslovju celo uči, da človek ni od Boga vstvarjen, temveč nastal iz opice; uči, da svet ni od Boga vstvarjen, temveč je kar sam nastal; narava je nekako večna, vsemogočna, vse oživljajoča itd. . . . tako se obožava narava — prav prostozidarsko — prezira pa. drl, na visokih šolah naravnost taji Bog. Take so šolske postave; tako se vzgaja mladina, in to je delo prostozidarjev. Oni vedo, ka-koršna bo mladina, taki bodo poznejši možje, polni proticerkvenega duha. Zato tako pritiskajo na mladino. — Kako še delujejo ? Na to delajo, da pridejo zagrizeni prostozidarji v najvišje deržavne službe. Tudi v armadi, med vojaki je mnogo prostozidarjev — posebno med višjimi častniki. In zgodovinska resnica je, da je bila že marsikaka bitka zgubljena zato, ker so prostozidarji prouzročili gerdo izdajalstvo. Najbolj žalostno pa je to, da je ta nevarna družba razširjena že po celem svetu, in vsi priverženci njeni so si v tesni zvezi med seboj. Kaj naj se začne proti njim? Na delo je treba! Zborovalci v Tridentu so nasvetovali več sredstev zoper prostozidarje. Vseh ne bomo navedli; omenimo pa samo en pomoček, kterega lahko vsakdo rabi: b gatin, revež, učenjak in priprostak — molitev! Zlasti so govorniki priporočali molitev pred sv. Reš-njim Telesom. Ta molitev, so rekli, je. najzdatnejše sredstvo za spreobernenje grešnikov S to molitvijo naj bi se pa tudi nekoliko zadostovalo za razžaljenja. ktera se gode najsvetejšemu Zakramentu prav po prostozidarjih. Čim bolj Ga nehvaležni ljudje zaničujejo, prezirajo, žalijo, tem tesneje se Ga mi oklepajmo. Mu dajajmo po prostozidarjih vzeto čast, ter prosimo za zaslepljene brate. — da bi se uresničile besede „Kristus (tudi pri njih) živi, kraljuje in vlada!" Afrika. Vihar na jezeru Nianca (Čertica iz popotovanja misijonarjev v srednji Afriki.) Holandski redovnik P. Jožef Laana nam v pismu do svojih sta riše v jako lepo in ginljivo popisuje popotovanje po tem nevarnem afrikanskem jezeru. On piše: »Hvala Bogu, Materi Božji in vsem svetnikom, kateri so mi pomagali na mojem dolgem popotovanju ! Na vse zadnje sem toraj vendar dospel v Ugando, katera je bila toliko časa dežela mojega hrepenenja. Po petmesečnem popotovanju sem prišel zdrav in krepak v glavno mesto Ugande. Toda veliko truda me je stalo, predno sem dosegel svoj namen. Zadnje pismo sem pisal v Bukumbi, na južnem koncu jezera Niance. Tukaj sem so nam prišli naproti Čolni iz Ugande, bilo jih je 22, za nas šest parov in za naše stvari. Čolni obstoje iz izvotljenih drevesnih debel in so 8 do 10 metrov dolgi, 1 meter široki. V vsakem je 12 do 16 veslačev in jeden kermar. Škof me je posadil v glavni čoln našega malega brodovja. Imel sem 20 veslačev in šli smo kakor lastovica čez modro vodo Niame. Vožnja je trajala cele tri tedne. Cel dan, od ranega jutra do poznega večera in večkrat tudi dolgo v noč sem moral sedeti v čolnu na malem stoličku. Pri tem sem postal večkrat neznansko truden in vsi udje so mi oterp-nili. Zraven tega me je mučilo tudi solnce, katero tukaj grozno peče, kar si lahko razlagate, ako pomislite, da smo na ekvatorju. Kadar ni bilo vetra, bila je poveršina jezera gladka, kakor ogledalo in je z odbijanjem solnčnih žarkov napravljala velike bolečine v očeh. Jaz sem molil od časa do časa rožni venec za vas vse, za svoje prijatelje in za Ugando, vmes sem kadil, učil se besede na pamet, govoril z veslaj očimi zamorci, včasih tudi sam veslal m prebil tako tri tedne, vsak dan 10—12 ur na vodi. Zvečer so prišli vsi naši čolni pri kakem otoku ali na obrežju skupaj in šli smo na suho počivat. Naredili smo šotore in skupaj kosili ali prav za prav zaju-terkovali, ker navadno popred nismo nič druzega vžili, kakor kak požirek vode iz jezera. Perve dni je bilo jako veselo in zanimivo in jaz sem bil dobre volje, akoravno sem bil skoraj cel dan sam. Toda šesti dan, ko smo bili že nekaj ur na jezeru in nikjer več nismo videli suhe zemlje, je začelo jezero delati velike valove Veter je tulil, grom bobnel in naenkrat je začelo deževati, kot bi lilo iz škafa. Valovi so po stajali vedno višji in večkrat je plusknila voda v čoln. Dva moža. vsak s svojim lesenim korcem, sta morala vodo neprenehoma ven metati. V začetku se mi je zdelo vse to krasno, kajti vode se nisem nikdar bal. Toda čez jeden četert ure se je veter spremenil v hud vihar. Valovi so bili 4 metre visoki in so metali naš čoln zdaj sem zdaj t je. tako da se je več kot stokrat skoraj prekucnil. Jaz sem imel sam s seboj dosti opraviti, da sem se obderžal na svojem stolu in nisem odletel v vodo. Drugače je bilo z zamorci. Delali so na vse kriplje, kajti spoznali so, da se čoln ne bo dolgo obderžal. Pokal je že na vseh krajih in naenkrat se je naredila ob strani velika luknja. BBikira Marija (Devica Marijai potapljamo se!" zakliče star mornar. In res je derla voda od vseh stranij v čoln. Mislil sem že, da smo na konci. Čoln se je bolj in bolj potapljal. Zdaj so začeli moji ljudje v vodo metati vse, kar ni bilo pribito. Najpervo je ferčal v vodo moj šotor, potem mizica, postelja, mnogo obleke, trije zaboji knjig, 10 zavitkov jedi, zaboj z mojimi fotogra-fičnimi in optičnimi instrumenti itd. Žalostno sem gledal, kako so vse to metali v vodo; toda v nevarnosti je bilo naše življenje. Vse je šlo v valove razun zaboja, na katerem sem sedel in v katerem sem imel spravljen mašni kelih in druge cerkvene stvari. Jaz nisem mogel drugega storiti, kot vse ljubemu Bogu darovati, kar sem imel in kar sem prav za prav kervavo potreboval. Med tem so zamorci neprenehoma klicali našo lj. Gospo na pomoč, kajti mnogi izmed njih so bili kerščeni in tudi jaz sem molil rožni venec in prosil Boga, naj me pusti še nekaj časa na zemlji, da bom zamogel v Ugandi delati za Njegovo čast. Goreča molitev revnih še le spreobernjenih čer-necev mi je segla globoko v serce. Mislil sem si: rNe. ljubi Bog ne more dopustiti moje smerti Saj sam tako zelo želi misijonarjev; kako bi mogel pripustiti, da bi se sedaj, pred vratmi Ugande po šti-rimesečnem popotovanju potopil!" Bil sem sredi viharja poln zaupanja na Božjo previdnost; toda nikdar še v svojem življenju nisem imel smerti tako blizu pred očmi. Štiri dolge ure smo se bojevali z valovi, vedno v smertni nevarnosti. Na plavanje nismo smeli niti misliti, posebno ker v Nianci kar raergoli krokodilov. Jaz sem vedno silneje prosil N. lj. Gospo, naj nam pomaga Tresel sem se od mraza, ker sem bil premočen do kože. Na zadnje, po dolgih mučnih urah, prikazalo se je solnce med oblaki in dež je jenjal. Toda valovi so bili še zmirom visoki. Zamorci so na vso moč veslali in ob 7. zvečer smo se vstavili pri malem otoku. Med potjo ni no beden človek spregovoril besedice; komaj pa srno prišli do terdih tal, poskakali so vsi z velikim vpitjem v vodo, potegnili čoln na pesek, zgrabili mene. in me nesli v triumfu na suho. Padli so mi okoli vratu, stiskali mi roke in klicali: „Kulika! Kulika' Sebo'-1 (Na zdravje, oče!). Vsem sem se jako smilil Pil sem ves premočen, merzlica me je tresla in suhega pe rila nisem imel nič, da bi se preoblekel. Vse, kar sem imel, sem izgubil Toda dobri Bog mi je ohranil vsaj življenje. Splazil sem se za ger-movje in se tu zahvalil Bogu v goreči molitvi. Mislil sem na svoje sobrate. Od 22 čolnov sta bila sarno moj in še jeden drugi na otoku. „Kje so beli možje?" je bilo moje pervo vprašanje. „Ne vemo, ali še žive, ali so utonili." mi vsi odgovore. Lahko si mislite moj nemir Med nevihto smo izgubili vse čolne izpred oči. kajti veter jih je. razgnal na vse strani. Bodem li od cele karavane, ki je s 'i neizmerno veliko denarja in truda, samo jaz srečno dospel v Ugando, kjer nas pričakuje na tisoče kristjanov'^ Jaz sem zopet začel rožni vene«-moliti, kajti na spanje ni bilo misliti . K m-l.» I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec listopad (november) 1 >96-(Spis poterjen od sv. Očeta.« a) Glavni namen: I boge duše v vicah. Okrožnica NJ. Svetosti Leona XIII., po lio:ji pncidnofU poptža, rttrm z a/»rttolj*ktM ><«■ "" ><• "»"♦ patrijarhom, primatom, mul škofom, škofom in •/#•••«/••»» - 'k! kam. O rožnem vene«. (Dalje.) Marija, veseleča se te zveste in složne udanosti. namreč skupne molitve sv. rožnega ven<-a v družini, jim je stala na strani kakor mati svojim otrokom, in jim delila bogastvo domačega miru. kot znamenje nebeškega miru. Z ozirom na to moč skupne molitve zdelo se Nam je med drugimi določili o rožnem vencu potrebno povedati, da „je Naša želja, da se v stolni cerkvi posameznih škofij vsak dan. v dušno pastirskih cerkvah pa vsak praznik moli rožni venec.' (Apostoljsko pismo „Salutaris ille" od '24 grudna 1893.) To naj se pa godi stanovitno in goreče, in tudi radi vidimo, če se razširi to tudi na druge očitne cerkvene slovesnosti in na romanja k /.namenitejšim Božjim potom, kar bi priporočali, da se velikokrat zgodi. Verh tega je v skupnosti marijanskih molitev in slavospevov nekaj jako ljubeznjivega in dušam zveličavnega. Mi sami smo to zlasti tedaj čutili radi to omenjamo — ko smo o gotovih časovnih dobah svojega vladanja bili navzoči v vatikanski ba- ziliki, in okrog nas velika množica iz vseh stanov zbrana, ki je z Nami v duhu, z besedami in z zaupanjem prosila s skrivnostimi in molitvami rožnega venca mogočno Pomočnico katoliškega imena pomoči. — Kdo naj bi pa tako zelo veliko zaupanje v pomoč in moč blažene Device imel za pretirano? Vsekako zasluži in ima ime in vpliv popolnega posredovalca samo Kristus, ki je edini, kot Bog in človek ob-jednem. mogel spraviti rod človeški z nebeškim Očetom. .Posredovalec med Bogom in ljudmi je človek Jezus Kristus, ki je samega sebe daroval v rešenje". (I. Tim 2. 5. 6.). Toda, ako po besedah an-geljskega učenika „nič ne zabranjuje, da se nekateri drugi v gotovem smislu posredovalci med Bogom in ljudmi imenujejo, v kolikor namreč po zaslugah sodelujejo za združitev človeka z Bogom" (III 9. a. o. 1, 2.), kakor angelji in svetniki v nebesih, preroki in duhovniki obeh zavez, tedaj pristoji ta častna služba gotovo vzvišeni Devici v najvišji meri. Kajti niti mis liti si nikogar ne moremo, ki je ali ki bode kedaj toliko sodeloval za spravo med ljudmi in Bogom. Saj je Ona v pogubo hitečim ljudem prinesla Reše-nika že tedaj, ko je vzprejela po angelju prineseno poročilo o zavezi miru s svojim čudovitim privoljenjem „na mestu skupne človeške narave". (Sv. Tom. III, 9, 30, a. 1); ona je, „iz katere je bil rojen Jezus", njegova prava mati namreč in vsled tega vredna in vplivna „posredovalka pri posredovalcu." — Ko se teh skrivnostij v rožnem vencu po versti pobožno spominjamo in jih premišljujemo, pokažejo se ob jednem Marijine zasluge za našo spravo in izveličanje v najsvitlejši luči. Nihče se ne more ubraniti najslajšemu ginjenju, ako premišljuje, kako se prikaže Marija v hiši Elizabete kot darovalka nebeških milostij, ali ko daje v naročje svojega Sina pastirjem, svetim trem Kraljem ali Simeonu. Kako pa še le, ako premislimo, da za nas prelita kri Kristusova in udje, na katerih je pokazal Očetu dobljene rane, „ceno našega odrešenja \ niso nič druzega kakor meso in kri preblažene Device? Kajti „meso Jezusovo je meso Marijino, in akoravno je bilo po vstajenju poveličano, je ostalo in ostane po naravi ravnoisto meso, katero je bilo vzeto iz Marije." (O vnebohodu bi. Device, v 5. delu sv. Avguština) (Dalje nad.) b) Posebni nameni: 1.) Vsi svetniki. Ta in vsak dan meseca novembra naznanjene pa Se ne zaznamovane ali nenadoma nastale zadeve. Sveti Oče. Pogumno spolnovanje sklepov katol. shodov. 2. i Uboge dnŠe v Tlesk Dejansko izverševanje vere v vice. Važco znanstveno podjetje. Močno bolni v tem mescu 3 ) Sv. Plrmln. Spreobernenje protestantov. Redovni predstojniki. Obilnost in polnost duhovskih čednostij za duhovnike. 4 ) Sv. Karel BoromeJ. Škofje. Duhovska in deška semenišča. Milost stanovitnosti v izverševanju dobrih sklepov. »-> Sv. Caharlja. Brezupne družinske razmere. Pomoč v neki obupni zadevi, v kteri ni dobiti dobrega sveta. Cerkvene stavbe. Zadeve vdov. 6 » Sv. Leoaard. Večje veselje do dela za ugodno rešitev socijalnega vprašanja. Primerna služba in terdno zdravje. U Bratovske zadeve N. 1). Gospe presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni r Na milosUjive pri prošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, •t. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Mohorja in) Fortunata, naših angeljev vmrhov in vseh naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešešlo-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. Dve osebi se priporočati v gorečo bratovsko molitev na čast sv. Jožefu, da bi živeli v večji ljubezni in edinosti med seboj. — Neka oseba, ki že 11 mesecev terpi za hudo udno boleznijo v nogah, se priporoča v bratovsko molitev na čast. presv. Sercu za zdravje alii vsaj zboljšanje.) če je Božja volja — Neka oseba se priporoča v molitev, da bi dobila tako službo, v kteri bi lahko skerbela za dušno izveličanje. — Nek samostan za dušne in telesne potrebe. — Neka oseba za milost stanovitnosti v poklicu. 4Xxlnale priobčimo prihodnjič. I Listek za raznoterosti. Obletnica po t g. mons. M. Potočniku, mnogoletnemu nunskemu spovedniku, je v petek 30. t. m., ob 6. uri. Duhovniške spremembe v ljublj. škofiji. Prestavljeni so č. gg. kaplani. Fr. Dimnik iz Leskovca na Trebelno, Rafael V i n k 1 e r iz Mirne v Leskovec, Jož. Mensinger iz Trebelnega na Mirno. Zako se razširja sv. kotoliška Cerkev. Od začetka tekočega stoletja se je število katoličanov po neka-toliških deželah za petkrat pomnožilo. Kjer je bil 1. 1800 jeden sam katoličan, jih je sedaj 5. Na Nemškem je bilo leta 1800 6.000.000 katoličanov, leta 1890 pa 20,000.000; na Švicarskem leta 1800 350.000 katol, 1. 1890 pa 1.080.470; na Turškem (Aziji in Evropi) 1. 1800 631.000 katol., 1. 1800 pa 1,298.475; v Indiji 1. 1800 475 000 katol., 1. 1890 pa 1,692 337; v Kini 1 1800 310.000 katol., 1. 1890 pa 690.772; v Zedinjenih deržavah v Ameriki 1. 1800 610.000 katol., 1. 1890 pa 7,977,276, (zdaj jih je že 10 milijonov); v Kanadi 1. 1800 120.000 katol, leta 1890 pa 2,000.000; v Afriki 1. 1800 47 000 katol., 1. 1890 pa 3,000.000; na Angleškem in Šotskem leta 1800 120.000 katol, 1. 1890 pa 1,790.900; na Holand-skem 1. 1800 350.000 katol., 1. 1890 pa 1,448.852 ; na Ruskem (brez Poljske) 1. 1800 20.000 katol., toda 1. 1890 jih je bilo 2,935.519. — Vseh zgoraj navedenih katoličanov skupaj bilo je leta 1800 9,154.500, toda do leta 1890 pa se je njih število pomnožilo na46,152.275 Pomisliti pa je treba, da veljajo zadnje številke za 1. 1890. Znano je pa, da se je v zadnjih petih letih katoliška Cerkev močno razširila po vseh delih sveta. Za katoliško Cerkev, kot Božjo napravo, je posebno ugodno znamenje to, da se je v našem stoletju posebno veliko strokovnjaško dokazanih čudežev zgodilo, in da misij o ni čudovito napredujejo. — Dobrotni darovi. Za motisign. Jeranovo dijaško mizo: Gdč. Pfefrerjeva o gld. — Neimenovana 1 gld — Neimenovani *J0 gld. Za sv. Detinstvo: Preč. g. kan. J. Rozman, župnik pri sv. Jakobu 10 gld. — Preč g. prelat dr. A. Čebašek 25 gld. — Neimenovani 5 gld. — I. K. 1 gld. Za varhe božjega gmba : Č. g Ant. Hočevar župnik na Brezovici 11 gld. 52 kr. Za šolo r V t likoven: Neimenovani 10 gld Za Salezijance na Kranjskem: Č. g Ivan Šašelj, župnik v Adlešičah 2 gld. Za najpotrebnejše misijone: Zapuščina gospe t Marije Jemc 45 gld. - Za afrikan.sk* misijone opatije Mariannhill: Nekdo iz Kamnika 5 gld. 0>rngt darovi prihodnji?.) Odgovorni vrednik Frančišek Birk. Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.