oar Write Us Today Advertising are REASONABLE. Telephone: CHelsea 3-1242 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Kutrrrd ma Second Class Matter September Z 1st. 1903 »t the Tost Of4e U New York. N- Y.. under Act of Congress of March 3rd. 187». NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO rOŠTI NARAVNOST HA SVOJ DOM (iniMl prfdj bi praznikov). ZA Sfc- NA LETO KAD 300 EDAJ h No. 2! 6. — Štev. 216. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 14, ! 940—SOBOTA, 14. SEPTEMBRA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIIJ. LONDON V PEKLENSKEM OGNJU Bombe zadele več vladnih poslopij, med njimi lordsko zbornico Preteklo noč je London (prestal v jem peklu. Celo noč so pokale bomihe, grmeli so protizračni topovi, svetlobni žarki so švigali po nebesnem svodu, v daljavi ko se pojavljala svetlikanja »požarov; hiše so se rušile, ljudje so kot brez u-mii begali po ulicah. Nemški letalci so sinoči že dru^ie In m niha rdi rail kraljevo Buckingham palačo, na katero je padlo pet Inmib. Porušena ji' bila domača kapelica, na južni steni palače je bila razbit:i skoro vsaka šipa, cesta, ki p« lje iz palače proti spomeniku kraljice Viktorije, je bila razbita, dve bombi pa ste padli na dvorišče, okoli katerega j<» zgrajena palača. Kralj in kraljica sta bila v sklonisču pod *palačo • Ob času bombardiranja sta bila kralj in kraljica v zaklonišču, ki se nahaja |n>d zemljo pod severno steno palače. V južnem delu palače so bile po škodovane vodovodne cevi in delavci, ki so jih popravljali, so bili ranjeni in prepeljani \ Westminster bolnišnico. Ko je sirena naznanila konce zračnega napada, sta pri->la kralj iti kraljica iz zaklonišča, na videz popolnoma mirna, in sta se takoj odpravila na ugled škode, ki f*o jo povzro čile bombe. Vladna poslopja so bila zadeta Razne časnikarske agent ur«.' poročajo, da je bilo zmletih več vladnih poslopij v Londonu. Ena vzigalna bomlba je pa-dla na palačo lordske Zbornice in jo vžgala, toda ogenj jo bil hitro pogašen. Bombe so tudi padale na Downing St.. kjer ima svoje uradno stanovanje ministrski predsednik. Mnogo bomb je tudi padlo na Whitehall, ki je središče \ dnrli palač. Zadet je bil tudi vogel amirulitetne palače. Angleški letalci 1 nad Nemčijo Včeraj so toili angleški letalci zelo delavni in so bombardirali različne kraje v Nemčiji, zlasti pa nemške postojanke v Franciji, kjer so v teku velike priprave za vpad v Anglijo. Vsi cd bombardiranja so bili posofbtio prizadeti naslednji kraji: vojna htka Emden, stra-tegični kraji ob Rokavskem prelivu, med njimi "tudi Havre, kjer ste bili zadeti dve la dji, letališča v Nordernev, de Koi blizu Helderja in razni drugi kraji. Bombardirane so bile tudi naslednje železniške postaje: — Ham.ni, Ehrang, Osnalbruecflc, Schwerte, Emmerich ob Re ni In Bruselj. -L POOSTRENI DRŽAVLJANSKI PREDPISI Naciji, komunisti in fašisti ne morejo postati ameriški državljani. — Državljanom, ki se predolgo mude v inozemstvu, bodo odvzete državljanske pravice. V poslanski zS>ornici je bila soglasno odobrena predloga, naj ne bo ameriško državljanstvo podeljeno nobenemu naci-ju, komunistu ali fašistu. Predlogi ni ugovarjal niti en kongresnik, in bo postala zakon, kakorhitro jo odobri senat, kar se bo zgodilo v najkrajšem času. Doslej je marsikateri nacist, fašist ali komunist prosil le zato za državljanstvo, »la mu je bilo mogoče neovirano propa- Xadalje določa predloga, naj bo odvzeto ameriško državljanstvo tistim osebam, ki se že «Lilj časa mudijo v inozemstvu. Državljanstvo bodo izgubili tudi tisti Amerikanci, ki stopijo v kakšno tujo armado ali ,"•(» red loge o obvezni vojaški sluvibi se obe zbornici kongresa še do sedaj nista ze dinili. Medtem ko jo senatna zbornica sprejela tozadevno mnenju nekaterih senatorje\ preveč vrzeli, skozi katere bi mogli odvetniki zvoditi marsikaterega industrijalca, ki In se predlogo ter določila vojaško [ proti vil delati za vlado v nje starost (xI l!l do .'JI let, je po-|uili vojnih pripravah, slanska zbornica določila starost od lil do +•"» let. Pa tudi glede konškrVj«*i je industri je ste bili zbornici različnega mnenja. Politična kampanja kojšen sprejem preti loge, češ, girati svoje ideje. Vprihodnje | da bo na ta način omogočena bodo taki slučaji izključeni. 1 borba proti peti koloni. Delavske vesti: GREEN HVALI PREDSEDNIKA Predsednik Ameriške delavske federacije pravi, da so CCC taborišča nekaj, zakar mora bi-ti Amerika hvaležna predsedniku Rooseveltu. V Rogers\ile, Tenn., je proslavila unija tiskarjev svoj zlati jubilej. Ob tej priliki je govoril tudi William Green, predsednik Ameriške delavske Nekaterim senatorjem se je tudi zdelo, da točka o kon- škri|K-iji industrije, ki jo je sprejela poslanska Zbornica, daje predsedniku preveliko - „ , , , ! last, vsled česar je treba do- Predno pa le kaka predloga i, ... , , , . I ločno plemeniti tako, da ima predsednik pravico zaseči kako industrijo v sprejeta in poslana predsedni ku v podpis, mora biti med obema zbornicama dosežen sporazum. V tem slučaju j«' postavljena konferenca, sesto ječa iz petih članov vsake zbornice in je njena naloga razliko izravnat i. Konferenca se j«' kmalu ze-dinila glede vojaške starosti, namreč od l!l d<> lio let, toda sporaoaum glede konškripcije industrije ni bil všt*č senatni zbornici. Določba glede kon-(škripcije industrije ima po Ford je za Willkieja Henry Ford bo oddal pri no-vemberskih volitvah republi-kanskemu predsedniške m u kandidatu Weiidelln L. Will-kieju svoj glas. Ford je prepričan, da bo Willkie tisto storil, kar je obljubil storiti, t«*r da je vse, kar je obljubil ,tud zmožen storiti. V nekem pismu je označil Ford Willkieia kot moža, ki i • ? | dobro ve, česa je dežela naj- . » . . . |owl j potrebna, lučaju, ako je ,, , - , • , , , . , . „ . i.. ' r ord je podpiral leta za ohramho dežele neobhodno t .. , ' ., . , Ilerocrta lloovra, leta UUh pa i držav, ki že odnekdaj v za trdnjave demokrat ! s t ranke. Rooseveltov nasprotnik poražen Senator Henry Foimta".. Ashury>t iz Arizone, ki ' - <> ločno nasprotoval mar ikal-rem u Roosi*veltovemu • gu, je skušal biti ponovn.t miniran, pa ga je porazi -< n i k K r lies t \V. McFarla i i. potrebno in ako ni nobenega drugega izhoda. Fpati pa je, toril za odpravo nezaposel-nosti. Ta obtožba pada nazaj na tiste, ki so jo dvignili, .laz veni, da je storil vse, kar je mogel, ter je v teh svojih prizadevanjih ustanovil tudi CCC taborišča. — V teh taboriščih so mladi ljudi, ki bi se sicer klatil: po ulicah velemest ter prej ali slej zapadli zločinu. V CCC ta boriščih so z vsem preskrbljeni, se marsičesa mrliče ter s svojim zaslužkom podpirajo svoje sta riše. razstavišču Svetovne razstave v Xew Yorku. Na razstavi ŠČ11 je zaposlenih približno šti-ritisoč delavcev. Nekatere so že odpustili, vkratkem bodo pa \si na vrsti. Da se jim nekoliko olajša i-skanje dela, je bila razstavišču ustanovljene delavska posredovalnica, ki upa že vsaj IttMK) delavcem preskrbeti delo. * * Nogometašev oče usmrčen v majni Iz Scrantona, Pa., poročajo, da se je v majni pri bližnjem H ugliest owiiu smrtno ponesrečil Charles Cherundolo, oče nogometaša Ohucka Chernu-lola. Hodečega po rovu je g:i dohitela kara premoga in ga grozno razmesarila. "Coughlin O. K., La Guardia N. G." Roberto Farinacei, bivši generalni tajnik fašistične stranke, je v Rimu na vse mogoče načine proslavljal znanega a-meriškega radio pri«liga rja Charles Cough lina, češ. da i/iiorno pojmuje fašistične principe, ne\vyorškega župana La Gaurdia je pa imenoval odpadnika. — Rev. Coughlin, — je re-k«*l Pariiiawi, — se je odločno zoperstavil židovs*ki tlemokrat-ski propagandi v Združenih državah. Proti njemu so seveda vsi Angležem naklonjeni-Amerikanci p o d vodstvom "Roosevlta in odpadnika PRIPRAVE ZA NAPAD NA EGIPT Maršal Kotlolfo Graziani, ki poveljuje italjanski armadi v Libiji, je idbral armado 260 ti soč vojakov, s katerimi namerava napasti Egipt in prodreti do Sueškega kanala. Poročilo iz Rima pravi, da i-taljanski aeroplani (bombardirajo angleška vojaška središča ter s tem pripravljajo armadi napad. Angleška in egiptska armada ste pripravljeni, da se z Italjani spustita v 'boj. Gro-menje toy>ov se že sliši, kar naznanja bližajoči se napad. Egipt je mobiliziral svojo armado in je pripravljen Italiji napovedati vojno, ako ga naipade. Kvekerja so zaprli Iz Francije poročajo, da so obsodili 11a 'pet let ječe Gerar-da Vklala, ki pravi, da je sin ameriških sltarišev in i>o i>re-pričanju kveker. Vi«lal ni hotel stopiti v francosko armado ter je prkligoval paeifizem. Pri obravnavi je rekel, da kot kveker ne sme nositi orožja. Poleg tega je tudi vegete-ranec in kot tak sovraži prelivanje k n i. Varšavski župan usmrčen British Press Association f>oroča, da so Nemci dne 1 septembra usmrtili v koncentracijskem taborišču Dahaa 47 letnega varšavskega župana Štefaaa Stai-zinskega. LONDON SE MORA PODATI, — PRAVIJO ITALJANI Radio poročilo iz Berlina naznanja, da je do sedaj bilo v Londonu ubitih 4000 oseb; bombardiranje pa bo vbodoče še mnogo hujše, vsled česar se bo moral London podati ali pa bo porušen do tal. Iz Rima pa pravi poročilo po radio, da se bo mogla Anglija proti nemškim napadom zdr- govoril v Amarillo, Texas, o tretjem predsedniškem terminu. Zaenkrat je samo rekel: — Pri vprašanju tretjega termina ne gre samo za ponovno izvolitev predsednika Roose-vclta, pač pii za močno politično skupino, katero je treba zdrobiti. Kot znano, je "Willkie proti Fishc\emu amciidmcu t u k Burke Wadswort'hovi predlogi, naj iti bil vpoklic rekrutov odgoden za šestdeset dni. Ko je Kisli, ki je tudi repub-likane:*, to zvedel, — je rekel: — Nič zato, če Willkie ne so-irlaša z menoj. To me l»o Še bolj podžgalo v mojih prizadevanjih da bo amendment uveljavljen. AVillkie je nato odvrnil: — Oba imava neoporečno pravi- „ T .. 1 io" I žati samo še dva tedna, rella La Guardia. . . , . — Sliši se celo, da je neki nakar bo kapitulirala, visoki cerkveni dostojanstvo-1 Ameriški poročevalci v nik v Združenih državah sku London pravijo, da ško- šal"preprečiti Cougblinu govo riti 7>o radio. Toda Cougblin se ni vdal. On pravi, da je borba za resnico krščansko načelo. Zastave noče pozdravljati Letos je v Carnegiejevi visoki šoli v Carnegie, Pa., vsem u-čenceni in (profesorjevem zapovedano pozdravljati ameriško zastavo. (>4 letni profesor zgodovine, Walter B. Starrett je temu nasprotoval. Ker ni s svojimi protesti ničesar opravil, je odstopil. — Pozdravljanje zastave, — je rekel, — je duševna priprava na vojno. da in izgube življenja še niso tako velike, ako se računa obsežnost Londona, ki je mnogo večji kot mesto New York s okolico in ima preko 7 milijonov prebivalcev. Pomisliti je treba, da se udele žuje napeda na Londor> več sto letal dnevno. eo povedati Fish in jaz. svoje nmenje— Flynnova izjava (ilede koiitroverze med republikanskim kongresnik o 1 Fishom in Willkiejcm je rekel Edward J. Flyun, predsednik demokratskega narodnega od bora: — <'e bo AVillkie izvoljen, bo imel z republikanci \clike težave. Zc zdaj ga nočejo poslušati. Registracija Do 12. septembra se je v newyorskih poštnih uradih registriralo G8 tisoč 803 inozem-cev. Tozadevno poročilo je po ' poeštni mojster Albert Goldman. Feldmaršal Brauchitsch pri armadi Nemški vrhovni poveljnik feldinaršiil Walter von Brauchitsch se nahaja nekje na francoski obali, kjer nadzira vojaštvo "111 strategične kraje. V iiHkom pristanišču .j«1 tudi nadziral nemške bojne ladje, ki so pripravljene na vpad v Anglijo. Zračni minister feldmaršal Hermanu Goering pa je že nekaj dni na nekem letališču v Franciji, od koder vodi zračne napade na Anglijo. Republikanci se nadajo izdatnih prispevkov V Albany, N. V., zborujejo voditelji republikanske stranke. Navzoč je tudi Ernst T. Weir, znani pittsburški jeklar ski magnat in finančni načelnik republikanskega narodnega odbora. — A' našo kampanjsko blagajno, — je rekel Weir, — bomo dobili letos toliko prostovoljnih pri-pevkov kot jih nismo še nikdar prej. Obrnemo se na slehernega, ki je za AYi1' kieja in McXaryja, in reči moram, da je med njimi tudi dosti demokratov. Precej prispevkov smo dobili tudi iz južnih kan. ki mi rodni konvenciji - 1-š.il doseči predsedniško n naci jo. Wkj časnikar je r«-k< 1 Willkieju, da j»* Ford zanj. F r dovo pomoč visoko cenim, »• odvrnil republikanski pn-.! sodniški kandidat. Pri tem n.-.j-brž ni pomislil, da Ford« vi «!<■-la\ci ne bodo nikdar volili tistega, ki ga bo volil Ford. Frank (iaiuiett je nekoliko preveč zinil, ko je dejal, da morajo republikanci v prvi vr i i skrbeti, da se bo dežela bila Xew Deala. Willkieju, ki je odobril sk<»-ro ves RooSeVeltov program, ta Gannettova izjava uikak<>< ni bila po všeč L — S tem ne mislim. da ! čjo' Xe\v Deala in tretji termin je treba odpraviti. Willkie bo kmalu odpottiv. 1 j proti Zapadli kjer namera-. ! govoriti v raznih \«-likih me-; stili, pa tudi med vožnjo, n.i raznih železniških križi- -iii. !»■» imel par manjših govorov. Zdi se, da delavstvo ni Will kieju posebno naklonjeno. L-malo delavskih organizacij ga je oficijelno priporočilo. \'-!i d-tega je bil zelo vesel, ko so 11 1 povedali, da ga je priporočil hi. A. Klin gor, zasti pn i k j tovščine kotla r je v v ('in»-ina-'ti. Kralj Karol na Portugalskem Porki kralj Karol in Magila Lupe-scii zapustila hotel in se ponoči s posebnim vlakom <»dpeljala na Portugalsko. Iz hotela sta odšla skozi \rata za si 11-žiačad. Najprej se je na železniško postajo z avtomobilom pripeljal Karol, kmalu za njim pa Magula. Vlak je tedaj pozno ponoči takoj odpeljal s postaje. M .Jjš^&isš^&iiiŠmmM nGLXS K A * D D 27' — Heir STorl v "GLAS NARODA 99 (TOICK OF THE PEOPLE) Owned and PublUbed by Slovenie PabUshlnf Company, (A Corporation). Frank Bakaer, President; J. Lopah«. Sec. — Place of businees of the eorpeMtlon and ...........of above officers: 210 WEST 18th STREET, NEW YORK. N. T. 47th Year "Glaa Naroda" la lamed every day except Sunday« and holidays Sabecrtptioo Yearly AdrertleemeDt on Agreement. Ea celo leto velja llat ca Ameriko In Kanado 96—; «a pol leta $3 —; m Četrt leta fl.BO. — Za New York aa celo leto $7.—; sa pol leta $3.60. Za lnozematvo za celo leto f7.—; sa pol leta «3.50. "GLAS NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEllSl NEDELJ IN PRAZNIKOV "GLAS NARODA." 21C WEST lltk STREET, NEW YORK, Telephone: CHeleea S—1242 N. Y. POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI UST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Casopi* mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA« Iz Slovenije STRELA VŽGALA TOVARNO NA KOLIČEVEM. l[>ne ,'». julija popoldne oh 5. je nastala nad Količevim in vso daljno okolico strahovita nevihta, med katero je hudo treskalo. Strela je udarila tudi v severovzhodni del Bounce ve tovarne na Količeveni in sicer v velikanska skladišča, v katerih ima tovarna spravljene velrko surovin za izdelavo papirja. MMiiurnnnnowmi^iim^^ POMOČ EVROPI Dežeh.n, ki jih je ipodjarinil Hitler, preti pomanjkanje Nesrvno prebivalstvo sc (slehernemu sinili v srce in marsikdo bi hil pripravljen pomagati, predvsem ipa Amerika, čije dobrodelnost v takih slučajih je znana. Amerirkauci hi se radi zabeli za sirote na Poljskem, Norveškem, v Franciji ter v deželah tib Rokav.^keni prelivu, / nič s pomočjo in sicer rz enostavnega razloga, ker bi ne dospela na določeno mesto. Berlin je namreč naročil francoski vladi v Vichy, da mu mora poslati 58 odstotkov živil in surovin iz okupiranega o/.eudja in tla mora dobiti Nemčija 58 odstotkov vseh živil, ki j!!, bo Francija rni|>ortirala iz Lnozeiustva, Hitler je zakrivil veliko nerodnoi-'t, ker je to javno povedal, kajti svet >edaj ve, kar je rprvj le slutil, da namreč živež namenjen francoskim sirotam, 'porabljen za nemško qrmado. Gaston Henry Have je ibil zato poslan kot francoski poslanik v Ameriko, ettJi demokratskih zmagali v Maine je bilo izvoljenih 'pet demokratskih kandida tov od Jamesa Buchanana do Woodrowa Wilsona. Pred ornimi leti je država Maine izvolila meseca septembra demokrata za governerja, novembra je bil pa izvoljen za predsednika Roosevelt. Leta 1!'.'{(» pa to pravilo ni več Obveljalo. Država Maine je izvolila republikance, predsednik Roosevelt je pa dobil tako večino kot Ac noben »predsedniški kandidat pred njim. lTpati je, da se bo letos zgodilo nekaj sličnega. PREMOG IN PETROLEJ IZ RASTLIN Carnegie je v teh no logični zavod v Pittsburghu je naznanil, da so raziskovalci zavoda slednjič iznašli, kako je mogoče v dveh urah iz trave, listja, lesa, koruznih strokov in drugih lastlin napraviti premog ali gorljivo olje. O tej najnovejši iznajdbi je Ameriški kemični družbi poročal «lr. Ernst Beri, ki je član Carnegie je vega zavoda. Kemiki morejo iz rastlin in apnenca (poljubno napraviti s pomočjo velike vročine olje, ali premog. Ravno tako morejo tudi napraviti asfalt ali pa koks, ki ga rabijo velike je-klarne. Po noveli načinu je mogoče pridelovati olje ali premog mnogo cenejše, kot ipa po načinu, ki je v splošni vporabi v Evropi. Po mnenju znanstvenikov, ki so iznašli novi način pridelovanja, bodo največji stroški pri dovažanju surovin s farni. Vsaka rastlina, ki raste na farmi, je dobra za izdelovanje olja nI I premoga. V laboratoriju v Pittsburghu je bil na ta način narejen mehki »premog v eni uri. Sedaj delajo poskuse za pridelovanje trdega premoga Ta proces je seveda v razvoju in je še drag. Znanstveniki pa so prepričani, da bodo z nadaljnimi poskusi stroški tako znižani, da bo mogoče pridelovati zlasti »Ije na trgovski podlagi. To je zato posebno velike važnosti, ker olje v mnogih industrijah izključno uporabljajo že povsod in bodo njegovi naravni viri v doglednem času izčrpani. Takoj, ko je strela udarila v skladišče, se je na strehi poka-zal velik dim, iz katerega .-o v nekaj trenutkih sikali prvi zublji plamena. Tovarna je deloma ustavila obrat in večina delavcev je hitela reševat. Tovarna sama razpolaga z dvema motornima brizgal nama in iz-vežbanimi gasilci, ki ro skušali sami zadušiti požar. Ker pa je pihal hud veter in je bilo o-strešje zelo izsušeno, je ogenj že v nekaj nyinutnli pobegel tudi na sosednja skladišča in >i-cer najprej na skladišči-, ki je dolgo okrog UMI m. Iz tega skladišča se je ogenj razširil na sosednji lopi, ki sta doliri <>() in 80 m. Vsaka izmed teh lop je široka okrog 40 in ima po sredi velik prehod, tla lahko z vozovi zapeljejo vanje in na kladajo ter razkladajo surovi ne, ki *o uainenji ne za izdelavo papirja. V vseh lopah, ki 5ih je zajel požar v kakih 10 ntinutab, je bilo okrog 2 milijona kilogramov surovine za izdelavo papirja, preti vse m lesovine, celuloze in papirnih odpadkov. ki s«- zopet predelujejo v.papir. V izn dno kratkem času je pričelo tako goreti, da je plamen >ikal 40 m visoko in so ga lahko videli tudi v Domžalah, nad plamenom pa je bi I ogromen steber dima, ki ira je bilo videti Hudi do ljubljanskega gradu. 'Z vseh krajev so pričeli prihajati na pomoč gasilci, ki >o se udeležili reševalnih del. Prihiteli so gasilci iz Domžal, Sto ba pri Domžalah, Štude pri Domfealah. iz Hoiica, Vira, Ra domelj, Mengša. Loke Ihana, iz ,)ai*š je prihitela industrijska gasilna brauiha, iz Kamnika so prihiteli gasilci z eno motorko, iz Ljubljane pa so prišli poklicni gasilci z dvema motornima brizgalnama. Prihiteli so tudi gasilci iz Spodnje Šiške. Tz Doba gasilci ni-o mogli takoj pribiteti, ker je tudi tam udarila strela v gospodarsko poslopje pri Veharju ter so imeli opraska doma. Okrog pol 9. pa so prišli tudi gasilci iz Doba, ki so opravili tam svoj posel in pogasili požar na ^o-]>o-darskem poslopju omenjenega posestnika. Ves ta čas sta delovali že n Motorni brizgal ni samega podjetja ki je storilo vse, da požar zaduši ali vaj omeji. Požar je bil raj ni mogoče zanu-liti. <)-groninc lope, ki so bile vse iz lesa, zgrajene v glavnem iz lesenega ostrešja, prelAtega deloma s pločevino, deloma z opeko, so zagorele na mah, poti lopami pa so bile velikanske skladovnice, visoke 8—10 m, naložene z lepenko, papirnimi odpadki in lesovino, kar vse je zagorelo, kakor da bi polil z oljem, kar je popolnoma ra-izuml jivo, >aj je pri veliki vročini nastopila tako«vana suha destilacija, Gasilci -t) vložili ves svoj trud in pokazali vso svojo požrtvovalnost, da preprečijo Še večjo nesrečo. l(i mo ornih črpalk je črpalo iz kanalov okrog tovarne, ki so napolnjeni z votlo. Vseh Ki črpalk je delalo skoraj neprestano z majhnimi presledki do 8. z v« čer, nakar se je izvršila reorganizacija gašenja v toliko, tla so brizgal ne gasile požar v dveh skupinah po štiri motor-ke. (Slavni požar je bil s tem zadušen. Od lop seveda ni nL-česar več oetalo. strehe >o se se«ul< šile in gasilci so proti večeru pričeli razkopavati skladovnice in bale pa o i mili odpadkov, lepenke in papirne lesovine. 'Zanimivo je, da o tovarni--ki tie avci že takoj ol» zač. tkn IX»žara rešili velike zaloge ko-lofoni'e, ki je nujno potrebna pri takšnem obratu in ki jo sedaj zaradi blokade sploh ni mogoče dobiti. Sreča v nesreči je tudi, tla je tovarna kot taka s svojimi o-l.ratnimi prostori o-tala vsa popolnoma nepoškodovana, tako. tla zaradi ti ga lahko v gla-vnenf bo obratovala naprej. PESMARICA "Glasbene Matice** Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesini za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pe>mi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenie Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Peter Zgaga IZ NAŠ K XASKLBIXE Rojakinja Marie Polpet se-pravljivost! je že dolgo odpravljala v New-«*bleke nič ne ■Bream™ afiacuin^iDrnBsan"! nas® W nsasa sta se neprestano prepirala. Nedaleč o«I gostilne je Kolar naenkrat postal na.-ilnejši tel se je zakadi v Trglavčnika. Ta je -bil mlajši in UHH*nejši, pa je Kt>larja nekajkrat vrgel na tla. To pa je s um 1 njega ta ko razjezilo, tla se je naenkrat v njt govili rokah zasvetil nož. Kolar je zamahnil z nožem pro-ti Tiglavčniku ter ga zadel v vrat. Ostrina je prerezala žilo odvodnico in naenkrat je švignil iz rane močan curek krvi. Trglavčnik »• nahaja ter se je ]>otlal v beg ]irnti domu. Bežal pa je -amo kakih .'»O korakov, potem pa .it« t»nia-gal ter se '/gradil na tla. Ko so prihiteli ljudje do njeira. je York v namenu, tla -i ogleda svetovni* razstavo. Ker njen mož .John dela ipri železnici, ji ni bilo treba dati za vožnjo niti centa. Zato se ni peljala samo v New York, ampak je šla tudi malo po Pennsylvaniji in Ohio pogledat. Mlada ženska i ma vsepovsod dt»ti zananstva in prijateljic I bogi .John je ves olnipan stopical okrog hiše in že ni več pnaral in mogel odgovarjati na vprašanja, kje ji- in kdaj se t »o vrnila. • No, slednjič jo j«* pa vseeno pričakal. Vrnila se je vsa spremenjena: v novi, najmodernejši obleki, za katero je dala v New ^ oi'ku šot dolarjev in osem indevetdeset centov; lase je ;-Imela navite po najnovejši mo dnjo obleko pokazala. Sta kmalu zaratli izkrvavitve;/Viiit, da takih hlač še niste vi- umi' dal za kako I. Kolar je preplašen gle-jible. Same špice. Pa še drage vojim nas]»rotnikom. niso. Dolar oscinindcvetdeset je om;ibujoč bežal Ter i-e '*entov. zgrudil, p«»tem ]»a se je skrivaj Takrat je pa John vzrojil: splazil doiiutv. kjer tra na>Ii •— To je pa že od -ile taka za-oro/niki ter ga aretirali in iz-, roeili sodišču. n««...—mr-nrnmiM,—. .,.,„ 'JBfBI iškoda gie v milijone, skladišča z blagom vred pa so bila zavarovana. UBOJ ZARADI VŽIGAL NIKA. \ go~tiliii Mohorko v Zgornji Polskavi sta popivala de lavca, -M»-lctnJ Ferdinand Kolar in Franc Trglavčnik. Oba sta doma iz Zgornje Polrfkave ter sta bila prijatelja. Nihče, ki ju je popoldne videl v gtis'iil ni. nt* bi mogel clutiti, tla >i Itosta čez malo ča-a ]>ostala smrtna sovražnika. Vzrok -pora m-, ti njinui je jmstal star vžigalnik, katerega je Kolar posodil Tiglavčniku, tla si je pri žgal ž njim cigareto. Trglavčnik je potem spravil vžigalnik v žep in ko je Kolar zahteval svojo last nazaj, se mil je Trglavčnik samo na-mejal ter vžigalnika ni hotel vrniti. Kolarja je to razjezil ti, ponovno je zahteva! vžigalnik. Trglavčnik pase 11KU je -amo smejal. Iz tega je nastal prepir, ki zaratli za v ži tega alkohola zavzemal vetlno resnejšo t»bli-kti. Nazadnje sta re jezna po la iz gostilne, šla ]>a sta sku- ffl >1 takšnega obega, tla si ga sko-ipaj proti domu. Med potjo DARILNE POŠILJAT VE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO 100 200 300 3410 I INN) 2000 DIN.--- DIN.--- DIN.--- DIN.--- DIN.--- DIN.--- $ 2.25 $ 4.20 $ 6.— $ 9.75 $19.— $37.— V DINARJIH V LIBAH 100 LIR — — — $ 5.80 200 LIK — — — $11.2f 300 LIR — — — $16.65 500 LIR--— $27.50 1000 LIR —--$54.— 2000 LIR---$107.— Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati Vsled razmer v Evropi ni mogofe v Jugoslavijo In Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo v dinarjih oz. tirali. Isto velja tudi za vse druge evropske države. SLOVENIC PUBLISHING CO. : POTNIŠKI ODDELEK : :: 216 West 18th Street. New York E PREDSEDNIK ROOSEVELT PRI OTVORITVI NOVEGA NARODNEGA PARKA Bankhead bolan V Baltimore, Md., je resno bolan William B. Bankhead, speaker poslanske zbomiee. ZdrawnLki so ugotovili vnetje žhneev. Zdravnik dr. George W. Calver je .rekel: — Gotspod Bankhead se pod nolbennn pogojem ne sme takoj 'vrniti v Washington in pričeti z de lom. Potreben je -pardnevnega popolnega počitka. Taylor pri Rooseveltu Myron C. Taylor, Rooisevel-tov osebni zastopnik pri Vatikanu, je v Hvde Parku, N. Y., tri ure poročal predsedniku o svojem delovanjem v Rimu. Rooseveltu je izročil pisano, v katerem mu papež Pij XII. zatrjuje, da si Vati-kaai iia vso moč prizadeva čimprej uveljaviti mir. Prizor v Newfound Gap, v gorali North Caroline, kjer je predsednik Roosevelt ob priliki otvoritve velifeega narodnega parka imel važen govor o obrambi dežele. Isti dau je bil tudi prisoten pri o-tvoritvi novega nasipa blizu parka rat I i las ne, če že ht>češ imeti nafrfrane. Da bi .pa nosila hlače skoro po dva dolarja? Nak, tega tpa že ne! Kar slekla jili Jmš in sicer takoj. Takt* je pa razgrajal, da so prijateljice v strahu hiše po tegnile. Se onkraj ce-tc so rlišale njegovo divjanje: No, kaj sen i rekel * Ne da bi opravljal, toda .-plo-t^nti znano je. tla ima Anton <>< virek. eden prvih naseljen-eev v naši naselbini, precej od-11 k" i i o soprogo. Vsakt» besetlo, ki jt> reče, mu pregrrze, no, pa ji ni treba mnogt» grizti, kajti naš Anton jt- doma zelo redko beseden človek. Sicer je pa silno mehkega srea. Dva drinka in ti ve žal-besedi, ga spravita v jok. V družbi pa ve'el, da ion ga ni para, seveda ni žene zraven. Ko je šel nedavno na sejo, mu je zahičila preti odhodom: — Le glej, tla bt>š ob dvanaj-strh doma. — Kako naj bom tloma t>b tivanaj>tili, za božjo voljo, ko bomo vendar račune pregledovali. Draga moja, ti še ne veš, kaj se pravi račune pregledovati. Vsak cent mora št ima t i in če ne št ima, moraš iz svojega plačati ali te pa >e zašijejo povrhu. <'e bo vse šlo posreči, 3>omo komaj opolnoči <;t»tovi. Besede "vsak cent iz svojega plačati'' in "zaišijejo" so ji šle jmj glavi, in je odločila: — Dot •ro, naj bo. Toda, če te do ene ne bo, boni prišla pote i.i potem bt>š vitlel vraga in pol. Računi so bili že ob devetih zvečer zaključeni In >o bili vsi v najlepšem redu Nato se je začela prosta zabava s petjem brez plesa. Anton je jel in pil, tla je bil ob dvanajstih že ves hripav. Potem si je pa z ljri-ilovcem zdravil grlo prav do |K)ld vt*h. Malo preti drugo uro se je priplazil v stanovanje. Priplazil. pravim, kajti noge ga niso več držale. Ko se je hotel skobacati v posteljo, se je žena i zbudila, na >teni je pa vtlarila ura t Ive. —- Tak ob dveh se pride, po šasi ! — je planila nanj. — Tak ob d veli >e pride! Da te h* s ran i ni! — Saj še ni t Ive. — je za-jeeal Anton, — ena je. — Mar misliš, da sem gluha ' Ravnokar je udarila ura ti ve! teh njenih besedah se je pa v žalosti in obupu razlilo ubogemu Antonu mehko srce. — Vidiš, kako si krivična! — ji je očital. — Vsem drugim l>olj verjameš kakor meni! Sta renin školpu na steni bolj verjameš, kot pa meni, tvojemu zakonskemu možu. Pečlarju in vdovcu Rjaveti je letos trta za hišo zelo dobro obrodila. — Letos, ga pa bo, kaj ne, Rjaveč? <— ga ogovarjajo milno hot leči sosedje. — Ja, letos ga pa bo, hvala Bogu, — odgovarja Rjaveč in mlaska z jezikom. — Koliko pa misliš, da ga boš naprešal ? — so ga vprašali. — Takole sem prerajtal, — je odvrnil, — do tristo galon in en kvari. — Temn pa en kvart? — so se čudili. — I, tla bom kakšnemu človeku postregel, ko me bo dbi-skal. .- ti t m '■.Sr n0 LI S NABOD — New Tori Saturday, September 14, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY ALPHONSE DAUDET: Kar nas je priteklo noč vrgel mistral na korziško obalo, mi dopustite, da vam pripovedujem strašno pomorsko /goi-bo, o kateri *se ribiči v teb krajin zelo pogosto razgovarjajo v svojih večernih počitkih. Jiilo je to pred dvemi ali tremi ;eti. Po naključju sem prUe> do zelo zanimivih podatkov. Vozil sem «-ie po sardlnskcin morju v družbi osmih pomorskih carinikov. Precej sluhn vožnja za uovinea. V celem 11 Me*ecu nismo imeli mti en lep dan. Vzhodni veter je b'.l vati nami in morje sc ni hote;.. rinili t i. »Nekega večera, ko .smo ravno bežali jii mi burjo, r-itio z našo barko zašli v rokav Bonifacija. Mnogoštevilni otok*, ki se širijo tam okoli, niso ni"i najmanj zanimivi; sani" gole prazne, velike fkale, kjer vrvi-jo ptice, kjer je mnogo nizkega g inovjaj in kjer kos! lesa gnije jo v blatu. Toda pri moji veri da so te nevarne skal za zatočišče pripravnejše kot pa kabina za spanje na *tari, poi odkriti barki, na katero pljuskajo valovi, kot »stari, navajen; gostje. komu j ,su\o se izkrcali, že so pričeli mornarji pripravljali ogenj, da bi hi skuhali "Villa-baisseo/' neko vrsto ribje juhe. proslavljeno narodno proven-^alsko jed. Poveljnik hulje pa me je poklical k sebi, mi pokazal prcrator, precej majhen, to-da obdan z belim oj njegovo nizko ograjo, zarjavela železna vrata, ki »so se s težavo odpirala, tiho in samotno kapelico in stotine črnih, med travo skritih križev. Nikjer venca, nikjer »spomenika. Oh, ubogi, zapuščeni pokojniki, kako hladno jim mora biti v teh grobovih, v katere jih j<* zakopala usoda. IZa hip smo *e ustavili in pokleknili. Poveljnik je glasno molil. Ogromni galt4>i, edini 6t čuvarji tega groblja, so krožili nad nami in mešali svoje krike z šumenjem morja. Po molitvi smo se žalostni vrnili na oni del dtoka, kjer je bila vtoidrana naša barka. Za naše odsotnosti niso ostali mornarji pre križa ni h lok. Našli 811 lo velik ogenj v zavetju velike skale in ob ognju lonec iz katerega je kaj ugodno dišalo. Sedli siito okoli ognja, obrnili noge proti plamenu in kmalu potem je imel vsakdo izmed nas na kolenih glineno »skodelico, v njej dva kosa črnega kruha, nanlazana z mezgo. Večerja je bila tiha, vsi smo bili lačni in mokri in grobi je je ležalo v taki bližini. Ko rino izpraznili skodelice, smo zapalili pipice in se pričeli, popolnoma naravno, razgovaljati o "Se-millantee." IT oda kako se je vse to dogodilo, — -em vprašal poveljnika ki je z glavo med dlanmi zamišljeno gledal v ogenj. '"Kako se je to dogodilo?" je globoko vzdihnil Lionetti. 44Ttga nil i če na svetu ne bi mogel reči. Vse kar vemo, je to: na "Semillaiitee" so bile čete, katere so bile namenjene na Klim; ladja je odšla zvečer iz Toulona, vreme je bilo slabo in ponoči je še bolj ]>okvarilo. Pihalo in tulilo je tako. da kaj takega tam še nir»o videli. Valovi so bili ogronfni. Ob zori se je burja malo pomirila, toda morje je bilo še vedno vznemirjeno, mogla je ležala na njem in sicer tako. da se ni sve-tiljka videla niti na štiri korake. A ve*te, kako nevarne so te megle. Toda zdi se mi, da je zjutraj <4Stinillantee" izgubila krmilo, ker se vsled megle same ladja ne bi mogla potopiti in je ne bi zavozil kapetan med to »kalovje. Bil je to izkušen kapetan, katerega smo vwi poznali. Tri leta je poveljeval carinski ladji na Korziki in to obalo je poznal bolj kot jaz, ki ne vem za noben drug kraj na svetu, kot za to obalo. 44Ob kateii uri lilislite, da se je potopila "Semillantee 44Moralo je biti poldne da, gospod, ravno opoldne. — Zares, zaradi megle je bilo opoldne mračno tako kot v kovaškem mehu. Neki obalni carinik mi je pravil, da je ti-tega ilne šel okoli pol dvanajste uro iz svoje hišice, da bi popravil zastavice, burja pa je bila tako silovita, da mu je odnesla kapo in bi še njetga. če se ne bi po vseli štirih opustil za kapo. Cariniki niso bogati, kape pa so drage. Nato je dvignil glavo in zdelo se mu je, da vidi v bližini veliko jadrnico, ki jo veter vodi proti Lavezzom. ha-dja je drvela tako hitro, da je carini*k ni mogel dobro pogledati. Po vsem tem sodeč, je bila to Semillantee", kajti pol ure zatem je ovčar s tega otoka videl, kako se je. — Ali, ta ovčar, o katerem govorimo, se nahaja tu, on nam bo pripovedoval o tem. — Dober večer, PalomJbo. Pojdi sem in ogrej »se malo. Kaj ne bojiš?" Plašljivo se nam je ta človek približal, s kapuco na glavi. Prej je hodil okoli ognja in smatral sem, da je član posadki*, ker nisem vede!, da -tanu-je ovčar na'»em otoku. Bil je star, na poi slaboumen, x neko čudno boleznijo, od katere >o mu zatekle ustnice. Orožen pogled! Zelo težko smo mu razložili- za kaj gre. Tedaj je starec s prstom dvignil svojo bolno listnico in rekel, da je tistega dne, ravno o-koli poldneva, iz svoje koče slišal strašne udarce ob skale. Ker je i>ii tedaj ves oltok preplavljen, ni mogel iz koče in šele naslednjega dne je videl, ko je odprl svoja vrata, da je obala pokrita z ostanki ladje in mrliči, ki jih je morje tja vrglo. Preplašen je pobegnil k svojentu čolnu, da bi šel v Bo-nifacijo po ljudi. k Ivčar »se je utrudil, ker y mnogo govoril, potem se je vse-del, poveljnik pa je zopet iz-pregovoril: "Da. gospod, ta nesrečni -talec nam je prijavil. Bil je sko-ro nor od strahu; in od tedaj ni pri njeni nekaj v redu; vsaj ni čudno. Pomislite! Še-t sto mrliče v, leži na \icsku med razbitimi jambori, drogovi in razee-frnnimi jadri. Nesr#čna 44So-inillantee". Morje jo je z enim udarcem razbilo in razmetalo tako, da si je ovčar Pa'ombe n njenih ostankov lahko napravil ograjo okoli svoje koče. Vsi ljudje so liili grozno razmrcvar-jeni in izkaženi — strašen pogled je bil na ta trupla, nametana ena na drugo. Kapetan je bil v svečani uniformi, duhovnik s štolo okoli vratu, v nekem koftu med dvema stenama so našli majhnega mornarčka z očmi, odprtimi, in polnimi groze — mislili smo, da je še živ. Toda prevarali smo se. Sojeno je bilo, da se nihče ne bo rešil." Poveljnik je utihnil. ^'Pozor, Nardi," je vzkliknil, "ogenj bo ugasnil." Nardi je vrgel tri, štiri polena na žerjavico. Takoj se je dvignil vi*ok plamen. Lionetti pa je nadaljeval: **Najbolj žalostno šele pride. Ti i tedne pred nesrečo se je na isti način in skoro na istem kraju ponesrečila majhna kor-vetna ladja, ki je bila namenjena na Krim tedaj nam je u-spelo rešfti posadko in dvajset vojakov, ki so bili na krovu. Kako v »strašnem položaju so bili ti vojaki, si lahko za-nJi-slite. Prepeljali >1110 jih v Bonifiicijo, dva dni so bili pri nas na postaji finančne straže. Ko so se posušili in okrepili, smo jim želeli srečno pot, vrnili so >e v Toulon, odkoder so jih čez nekaj časa zopet poslali na Krim — pogodite na kateri ladji. — Na "{Seniillan-teeT\ Tu na tun kraju smo našli vso dvajseterico med ostalimi mrliči. Jaz sam sem pokopal desetnika, z drobnimi brčicami, pariškega hlomlina. ki sem ga preje gostil pri sebi. Srce mi je pokalo, ko *em ga našel na tem kraju. Ob, Santa Marija"! sNato je ves ganjen dobri T.io-lietti ii&resel pepel iz pipiice, se zavil v -voj plašč in nam zaželel lahko noč. Mornarji so še nekaj časa šepetali med seboj. Potem so poča*i ugasnili svoje pipe. eno za drugo. Nihče ni več izpregovoril. Stari ovčar je odšel. Edinole jaz sem ostal buden med posadko, ki je spala. + V«is pod vtisom žalostnega dogodka, ki so mi ga pripovedovali, sem skušal v tnirdih obnoviti -lik o razbite ladje — in zgodbo njenega propada, katerega priče so. bili le sivi galebi. Izncnadilo me je par podrobnosti; kapetan v sv< rani uniformi, duhovnikova štoia. 20 vojakov in vse to mi je pripomoglo do tega, da sem pogodil potankosti drame. Videl sem fregato, kako je ponoči odplu-la iz Toulona. Počasi se je pomikala iz luke. Morje je bilo razburkano, veter je strašno zavijal; toda kapetan je bil hrabelr mornar in na ladji se ni nihče vznemiril. 'Zjutraj se je pojavila na morju n Segla. Pričenjal -c je nemir. Na krovu je vsa posadka. Kapdtan ni niti za hip zapusti! poveljniškega mostu. V srednjem delu ladje, kjer so bili zaprti vojaki, je temno in vroče. Nekaj bolnih mož leži na telečnjakih. Ladja se ziblje in komaj se je mogoče držati na nogah. Vojaki sedijo na tleh, držijo se za klopi in se kliče pogovarjajo, kajti hrup je strahovit. Bojazen jih lirične stiskati okoli srca . . . Kaj pripoveduje vojaško spremstvo ladje in njen desetnik — Pari-žan — katerega jezik ne more mirovati. Ladje se tako pogostokrat potapljajo v teli predelih. Desitnikove opazke jih plašijo tako. da so vsi prestrašeni. 44Kadar se ladja potopi. — to je strahovito zabavno takrat, kadar se potopi ladja! Hladna kopel j in rešeni ste vse- Gen. Weygand sin Maksmilijana (Nadaljevanje nn 4. str.) Za ljubitelje leposlovja CYKLANSM. Spisal Janko Kersnik.: (136 tsrani.) Kersnik je pisal -Jurčičevem duhu. Svoj slog je znai tako prilagoditi Jurčičevemu, da je po Jurčičevi smrti uspešno završil njegove nekončane romane. "Cykla* men" je ena njegovih najboljših povesti. Cena......................$1.00 MOLOH. Spisal Janko Kač. (198 strani.) Pisatelj je segel v dobo, ko so lačele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje in jih uničevalo. Strašno maščeva-* nje razočarane matere. Cena......................$1.00 wmmm MED PADABJI TJ* ZDRAVNIKI. Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom 44Grunt." Cena...................... 85c. IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tavčar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50 KLEOPATRA. Spisal Rider Hagard. 283 strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Rimski vladar je iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena......................$1.45 KRIŠTOF DEMAČ. Spisal Jack London. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestavljena v vse kulturne jezike-Cena......................$1.00 Slovenlc Publishing Neniški in za njimi češki listi so prošle dni objavili senzaci-o milno vest, da je francoski general Weygand po poreklu sin ineihiškega cesarja in da >e jx> njegovih žilah pretaka kri avstrijskih Halidburžanov. ILouis Maxime Wcygaiul je po zatrjevanju lieimških listov postranski sin mehiškega cesarja Maksmilijana. ki je bil I. 1S()7 ustreljen v Queretaru. Njegova mati je baje Neinika iz Posarja, Te reza Wcygando-va, ki je živela v Bnislju. kjer se ji je tudi rodil sin Louis. Z 20. letom je nvladi Weygand lasi belgijski državljan, stopi! v službo francoske vojske in ker je bil inozemec, -i je lahko izbral vi sto orožja. Odločil se je hi I za kon jenico in ko je dobil častniški patent, je -prejel tudi francosko državljanstvo. Kot poročnik je služil pri 30. dragoifskem polku, odkoder so <*a zaradi izrednih jahalskih spodobnosti premestili v slavno vojaško šolo v Sauniurju. Tu je dosegel čin podpolkovnika ter .prejel ukaz. da mora iti na vi-oko vojaško šolo v Pariz. Ta ukaz je baje presenetil vse njegove tovariše, pripisovali pa so ga generalu .Toffreu. ki j«' postal pozoren na Weyirando-ve sposobnosti. Po dovršen in študijah na vojaški vi-oki šoli je Weygand 'ta dognala, da je ruska vojska v stanu, da mobilizira v naj-Urjšem času in da se Francija v vsem lahko zanese na svojega zaveznika. Ob izbruhu svetovne vojne je poveljeval Weygand 5. francoskemu huzarske-liiu polku v Nancvju. Odllikoval se je kot poveljnik polka v prvih bojih, za kar ga je general Joffrc J ako j prideli! generalnemu štabu. Po bilki na Marni, kjer je Weygand zopet dokazal svojo izredno strateško spo-ohnost. j«- bil imenovan za načelnika generalnega štaba. Ko je general Focli za Joffreom prevzel vrhovno poveljstvo francoske vojske, si je prid; žal Midi Weyganda. dasi ji-.me«! franco-kimi častniki vladala velika nejevolja zaradi te nenavadne kariere Wevgan-dove, ki je preskočil celo vrsto Štabnih častnikov, starejših po činu in po službi. NAPAD NA ANGLEŠKI OTOK PRED 162 LETI. Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN-POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno ■V pričakovanju v-ega sveta ali in kdaj se bo sprostil siloviti nemški napad na Anglijo, je morda vrtdno omeniti zanimivo epizoIOJA ORPHAN WALTZ ....... ....... .35 7. DEKIJ£ NA VRTU OJ, MARlfKA. PEG MAJ.... .35 8. ŽIDANA MARELA (polka) VESELI BRATCI (mazurka) .35 SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ DEKLE NA VRTU loku izkrcali sovražniki, za kratek čas sicer toda izkrcali -o se. Sloviti ameriški tfii-ar Paul Jones, sin nekega 'škotskega o-brtnika, ki >e je izselil v Ameriko, j<* aprila meseca leta 177^ pokupil zavzeti angleško obrežno moto Wliitehaven. Pri-plul je ponoči svojo ladjo •'Kanirer" pred in sto. Xa la- je bilo l\2 irn>arj»-v. -ninih. v neštetih I m > j i 11 preizkušenih bojevnikov. .I«»ne-ii in njihovim voiakcmi" s<- je res posrečilo. da so zavzeii ni»*-?no trdnjavo potem, ko >o imeli hud boj r posadko. Tu j«' razdejal vsa topove, (tlavni cilj Jonesovega napada j«' bil. <-se-tnikova liči na Klenku. Pri Juvanovili -r» kuhali žiranje in je upravljal kot« 1 M tek in brat. Ker je imel med delom neki o-pravek na Vačah, je zaprosil sestro Micko, da bi popazila nn ogenj in na kote . ki j»* bil na-idešr-en v prvebni kuhinji za liišo. Micka je prevzela skrb nad kotlom. M« d delom pa ji je postalo slabo. Br ez irla^u se je nezavestna zvalila na goreč kup in je tamkaj ostala negibna. Micka bi bila gotovo zgorela. če ne bi bil tedaj po naključju prišel do kotla sosedov fantek. Ta je videl, da je bila Micka vsa goreča. Začel je kričati na pomoč in prihiteli so domači in sosedovi. Do smrti so se pre«strašili nad groznim prizorom. ko je ležala Micka v osrn jn. Potecmili šo jo iz ognja, jo pogasili in prenesli v hišo. Micka je obzira na po vsem telesu. zla-ti po trebuhu :n hrbtu. Poklicani zdravnik je storil, kar se je dalo. Stanje pom-srečenike je nevarno, vendar kaže, da ho morebiti le metala pri življenju. Podobna nesreča se je dogodila v družini pismonoše Jožeta Tiča. Enoletni sinček Janezek je bil nekaj bolan. Ker ga je tresel mraz. ga je mati položila na peč. Fantiček pa ie začel, ko je bil sam, laziti po peči, in je zašel v kot, kjer je bilo zelo vroče. Pri Tičevih so namreč prav tedaj imeli peko. Mali Janezek je začel zaradi bolečin od vročine ohupno klicati na pomoč. Ko je pritekla m aH i, je bil sinko že ves opečen. Poklicali so zdravnika in po njegovem nasvetn so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. kjer je nekaj ur kaeneje umrl. C SB IA10DP-Jew Jorfi Saturday, September 14. 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) D AIL* Ttiumim V V METEZU vmmni ODKOD IME LONDON? —: Roman. — Spisala: M ARIJA KMETOVA. :— ■ 4*Pa bi e mu noč in dan smejala, in lep, samo njegove zobe poglej, ko se kar i>kiijo od beline in ^ploli — škoda zanj, da ima tako leno ženo." 44Tako, tako — tak misliš, da je ona vzrok?" i "'Kdo pa? Poveod je ona vzrok. O, in sploh, Tina ni kar tako in boš videla, da se stvar z Gornikom ne bo končala kar brez vsega.'' "'Kh, pa bodi ž<% vendar mora biti to strašno, če te lastni mož prodaja drugemu, da dolbi denar za pijačo." *4 Koga — moža?'' "Nu da — moža." 44Beži, beži, to bi bilo še straš.nojše!" 44 Jaz <=i pa kar iriMim, da bi bilo to pri Tini mogoče." k4Xe — ne — io ni je otlločno odvrnila Meta. i4 41V je re> ali nt — meni se Tone smili, ki .ft1 vretlen boljše Jene. — Pa čakaj no, kako je pa bilo s nlx.j, ti si mu pa kar ušla ali ne?" • "Jaz? Strnadu?" ► "Komlu pa?" 144Ne govoriva o tem, pogovor o tej zatlevi me -pravi vedno v slabo voljo. Pili fiva!" "Kakšna ^i! Saj .je že vse minilo. A jaz sem radovedna, če prav vem." 1 *4Nikar, Poldi, ti tem — sicer pa — saj jo že vseeno.' 44Torej, da jo hotel ves tvoj denar in imel druge!" 'Meta ni odgovorila, le prikimala jo. i«4No, torej jo res. Ti si pa dejala: ~toj! — In dobro da je bilo vso premoženje prepisano nate. Pi obrisana ptiea fci, Mtfa, kdo bi ti prisodil, ko izgledaš kakor samo nedolžno jagnje. Ti, ti! — Ah, zdaj pa moram oditi — joj, koliko je že ura? Brž, brž —" *4Pride Ivan T" *4 Ah, ne — a mož me čaka ..." w',Te ž? dobro, že razumom." Mota je vstala in jo opremila do vrat. A Poldi se jo okrenila in dejala: <4Pa molči, veš. o Tini in Gorniku — in pa, kaj me no bi jmstila zapeljati z avtom domov? Pa pojdi še ti! Ne?" 44Ne, ne — z avtom so že utegneš odpeljati, saj mi je vseeno — in če ti jo to v veselje ..." ' I 44Da. — hvala — pa pridi kaj — o in hiteti moram — laliko noč!" I In odšla jo v meglici, a Mota so jo mukoma -esedla v naslanjač. in podprla glavo z rokami in jo nekaj časa topo zrla v preprogo. Potem pa jo zavzdihnila in zamahnila z roko: "Ta neumna Poldi! Pride in mi kvais tu o Tini in Gorniku in Mlakarju — in o Strnadu!" Vzravnala so je v naslanjaču, naslonila glavo daleč nazaj, prekrižala roko pod brado in t?e zagledala v luč. Neskončno utrujenost je začutila v vseli udih, v glavi pa so po bliskovo hitele misli: "Denar, denar, kaj mi je zdaj ta denar? Kaj v-o to razkošje, vsa ta vila, avtomobil, prijazni obrazi, hinavke, laskave besede, besede v tisočerih lažeh? Kaj mi jo v^e to? Sredi prijateljev, sredi množico vseh pozemskih dobrot sem vendar čisto sama, ■sama. Dom, imam i nvendar nimam nobeno duše, ki bi se potopila v mojo. In vendar sem človek, kri in meso in srce in duša. Veselje, f.alost, trpljenje, smeh, jok — vwo poznam, vse kot vsi drugi — in vendar — ne smem biti kakor dragi. Zakaj, zakaj vse io?" Sklonila se je skrila obraz v dlaneh. "Zakaj? Zakaj je bil Stmad nvoj mož? — I^o zaradi denarja jo bil prišel — meno io pahnil od srbo. O tisti strašni, strašni, grozni časi! Zakaj 1=0111 morala videti prevaro, zakaj sem jo videla? Saj som bila sklonil hihet, a več nisem mogla, nisem in nisem. In kdo me jo bil potihnil v vrvež in m -Šanieo prepovedanih potov? Kaj nisem bila ime-'a trdne volje živeti kot pogona žena, ljubeča žožna za moža in dom? Vse, vse sem hotela — a 011 ni hotel — le denar, zlato — prekleto zlato! Zakaj sem videla, da 1110 ni ljubil, da je imel ženske? In zakaj moj pono-. tla sem mu odrekla posestvo, denar? Ali — in potem vso tisto blato, ki ga jo bil zalučal vame, da sem ostrmela, onemela in že sama verjela, da je le podlo-t v meni. In vendar je bil on pdičel! Pred cvetom pa som bila kriva jaz — in on — še danes je či^t, jo spoštovan, je obče čislani gospod notar dr. Stmad! Haliaha! — in jaz — vlačuga." Stresla se je v notranji grozi, a obra-z se je skrotovičil v trpkem nasmehu. "Vlačuga — lepo, zelo lepo." Počasi je dvignila glavo in zaprla oči; topo je udarja la kri v sencih in v uše-ih je šu^telo in zvenelo. Pogledala je ;n se nasmehnila. "Ko bi kdo videl moje misli? Ktlo bi jim verjel? Tina, Gornik, Mlakar, Poldi — vsi — vsi — kako se to grete, meša. m**ša — in to bodi življenje? To? Ah!" Poskočila jo, služkinja je stala pri vratih in ji pomolila vizitko. "Dr. Pire," je brala brez misli, se pogladila po laseh in dejala glasno: "Doktor? Pire? Kaj hoče? P07.110 je že . . • V*tem hipu pa >c se že odprla vrata. 44Klanjam se. Motim T" Meta se jo vzravnala in za-čodeno pogledala, a koj se jo iztreznila in že je bila vsakdanja maska na njenem obrazu, ko je dejala: I "Prosim, gosped doktor. Tzvolite sesti!" I £>odel je v naslonjač. Meta je počasi sedla na zofo in ponudila Pircu cigarete Medlo so vtfvalovali modričasti kolo-barčki cigaretnega dima in Pire je dejal zamišljeno: "Lep je vaš dom." ' . "Ba že," je od\rnila Meta in prenVišljala je, kaj bi še dejala, a nikake misli ni bilo in najrajše bi bila sama. Izpod čel je pogledala Pirca in lice se ji je -zmračilo, ko je zrla v njegov medli, prenasičeni obraz. Okrutne, cdnične poteze so krivi'e ustnice navzdol, v očeh je bila zloba, prezir do vsega, visoko čelo se je gnbančilo v množico rezkih brazd in roke so bile stare, zaspane, vseh naslad site. Visoko, koščeno telo je štrlelo v naslanjaču kakor kup neokle&eenih vej in vse kretnje so bile počasne. (Nakialjevanje prihodnjič.) Nekoč so v duplini nad temi vrati stali kipi kralja Luda 111 obeli njegovih sinov. PROPAD "SEMILLANTEE" (Nadaljevanje s 3. strani.) VLOMILEC KLIČE POLICIJO. Izvor imena angleške prestolnice je učenjakom že stoletja dajal misliti. Današnje ime izvira od rimskega 44Londi-nium", toda to ne pove še ničesar. Strokovnjaki t?o danes V policijski >tražilici večjega le prepričani, da izvira ime že me-ta v Avstraliji se jo ponoči iz predrinu-ke dobe in da jej nenadno oglasil telefon. Ko je keltsko. služibujcči -uradnik prislonil Tacitove 111 Ptolomejeve kro- slušalko k ušesu, jo slišal v nike omenjajo Londinium ali Lundiuium ž/ kot veliko, cve-oče mesto. Zanimivo pa je, da najstarejša britanska kronika iz <>. stoldsja po našem štetju tega mesta ne navaja, čeprav omenja Gildas Modri, pisec to kronike, bogate trgovinske ladjo, ki so že tedaj vozile po Temzi. Približno ob istem času navaja neki drugi kronist iz Južnega "Walesa, da je na Angleškem n*? n«(\st, mod njimi jo tudi "Cair Lonein" kar bi lahko bilo London. Kronist omenja tudi mo-to Trinovantum, kjer je Julij Cezar leta 47. pred našim štet jem premagal Brite. O postanku imena London govori pra-tara legenda.' Po tej legendi je neki Enojev potomec. Brutus, prišel na otok z imenom Albion, kjer jo hotel ustanoviti novo Trojo. Ta Troja je morda pozneje omenjeno mesto Trinovantum. kjer je Julij Cezar dosegel svojo zmago. Cezarjev nasprotnik je bil tedaj britski kralj Kasibelavnus. Toga jo nekega dno vrgel njegov brat Lutl. Lud jo po Cezarju razdejano mo,-to Trinovantum znova zgradil in ga jo potom imenoval Kaerlund. Ta Kaerlund jo po kronistih izvor london-ke City. Ko so pozneje Angli in Saksi vdrli na Angleško. so mesto imenovali T/nn-dain ali Londrvs. O stari le-ov-ndi okrog Luda. ustanovitelja Londona, govorijo šo danes stara mestna vrata Ludgate IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teb kritičnih časih je vsakemu titatelju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki ga posije m o našim naročnikom po najnižji eeni. — Naročite ga še danes! svoje največje presenečenje glas, ki je velel: "Jaz e-em vin niilee in bil bi vam zelo hvaležen, če bi prišli kolikor mogoče hitro sem, ter 1110 aretirali. Sem v baru toni in tem, kamor sem vlomil." No da bi čas izgubljali, so nekateri policisti skočili tja in ko so prišli v lokal, so zagledali moža, ki ie s samokresom v roki strahova 1 dragega moža. Ta drugi možje imel roke dvign ione in jo bil vlomilec sam. Možak jo imel nenavadno smolo. Baš, ko jo hotel navijati blagajno. jo prišel lastnik bara, ki ga je s samokresom v roki pri- ga; nato vas pripeljejo v Bonifaciju, tja k onemu Lionettiju, kjer smo zadnjic jedli." iln vojaško spremstvo se je začelo smejati. Hipoma je nekdo kriknil. — Kaj je? Kaj so je dogodilo? "Kiiiulo se je odtrgalo " je odgovoril ves premočen mornar in stekel v srednji del. "Srečno pot!" je vzkliknil brigadir, toda nihče se mu ni več smejal. (Na krovu je zavladal noreti. Moida je taka, da eden no vidi drugega. Mornarji tekajo som in tja. Krmila ni več! Nemogoče jo voditi ladjo! "Sf.mil-lantee" je izročena vetrom! na milost in nemilost. — Tedaj jo je videl carinik, kako jo letela mimo njega, okoli pol dvanajste uro. Izgledalo jo. tla prednji drl ladje hi jejo topovski streli. — Nesreča! Pogin Vso jo končano, breznatlno ladja Jc*i k obali. — Kapetan je odšel v kabino in se čez nekaj hipov vrnil nazaj na poveljniški most v svečani uniformi. — liti molitve za umirajoče. | Tako som prebedel vso noč (Hipoma se je zaslišal močan in se razgovarjal z dušo ladjo, udarne, on sam krik, en samjki je deset let ž<- ležala na mor-klic jo planil v meglo, roke sojskem dnu. — Burja je ugašala grabile v ziak. prsti so mrzlič- plamen v taboru; slišal .-fin, no i-kali trdnega mesta, groza kako .-e je naša barka zibala ob je gleda'a iz oči, mimo katerih je kt.t bli>k šinila smrt. Gospod, usmili >c nas! podnožju -kal in kako je škripala vrv. s katero je bila zasidrana. silil da jo sam poklical polici- ie hotel nmreti. jo. Kot visok vsega jo morali J smolasti vlomi'ec iz svojega žepa plačati tudi pristojbino za uporabo telefona. NAGRADA ČEDNOSTI ZA PISMONOŠO. Ramunska akademija pode- pragu so je pojavil duhovnik s V sredini ladje so se vojaki molče .gledali, polni smrtnega strahu. — Bolniki so skušali vstati — mali desetnik se je prenehal smejati. < 'oz nekaj časa -o so odprla vrata in na Nova zaloga... 111 tudi nekaj novih knjig in pisateljev SLOVENSKE KNJIGE CIGANKA Povest o tulaill cisunki, ki so j<> hoteli prodati, j-a je I>ot»egnila. cena 75c DAMA S KAMELJAMI Spisal ALEKSANDER Dl.MAS I*i>atelj sam prnvi, i]a je knjiga uganka. Strmiš valijo kot v zastor, ki zakriva oder, kji-r se I m 1 ijrral kos življenja. In v tem slavnem romanu se res inra velik kos z®-lo zanimivega življenja. cena $1.75 a UkTIH COIOII MAM Of ALi TMI WOULD luje v-nko leto tako zvano "nagrado četlnosti" v znesku 100 tisoč lojev. Ta nagrada prod-avlja obresti iz zapuščine pokojnega hukareštanskoga trgovca Mavrognenija in prejemajo naj jo družinski očetje, ki morejo dokazati, tla so živeli v težkih razmerah dostojno življenje, vzredili večjo število otrok in jih materialno ter kulturno spravili na višjo stopnjo, nego so si jo mogli privoščiti isami. . Tjotos je nagrada pripad a 74 lrtnemu pismonoši Vasilu Jo-nitzi, očetu sedmih otrok, med katerimi šteje najnVlajŠi 14 let. naj-tarojši pa je inženir pri pošti. Stari Jonitza io 32 lort točno in vestno opravljal svojo službo v mestne središču. Ko obnovite naročnino, pošljite še posebej 25 centov za priročni zemljevid, ki je nujno potreben, ako hočete natančno slediti današnjemu razvoju vojne. to'o. "Pokleknite, fan'tje!" 1 Vsi so ubogali. Z mrtvim glasom je pričel duhovnik mo- Velikost 9H z 14 H inčev 48 velikih strani; 32 harvanih zemljevidov tujih držav in 9 zemljevidov Zdr. držav in zastav vodilnih drŽav ; 45 svetovnih slik popolnoma o- znapenih ; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže celi svet In tndi: RAZPEI.1TEV POI-TSKE MEl» NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKIjJOČITEV čehoslova- ŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA Cena 25 centov Poči J i te sroto v znamkah po 3 oz. po 2 cents. Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite s atlasom in ko ga izpolnite in pošljete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujočih se d rta v, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni. NaroČite Atlas pri: GLAS NARODA " 21« WEST 18th STREET NEW YORK. N. L ZAKLAD V KLETI. 'Pri neki liiši v Varšavi so delavci popravljali vodovodno cev v kleti in so pri t m odkrili pločevinasto škatlo z Iišpom v vrednosti 30.000 zlotov. . iMod vojno na Poljskem jo lastnica lii-e zakopala to dragocenosti v klet in je svoji hišni povethda kraj. Hišna jo prišla v klet baš v trenutku, ko so delavci odprli škatlo. Hoteli so si dragocenosti de1 iti ž njo pod pogojem, da bi nikomur no pripovedovala o stvari. Hišna je na it o na videz pri slain, a takoj obvestila la-tnico. Kor delavci najdbo niso hoteli izročiti, je poskrbela policija, tla so jo stvar uredila. . ZGODOVINSKI ROMANI SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA Henrika Sienkiewicza PO POSEBNI CENI KRIŽARJI I. in II. zvezek, broš. ... $3.75 MALI VITEZ Vezano $3.25 POTOP L in II. zvezek, broš. .. $3.50 QUO VADIŠ I. in II. zvezek, broš. . . . $3.— ZA KRUHOM Broširano . . . 25c Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.— (Poštnino plačamo mi.) Slovenie Publishing Company 216 W. 18lh Street New York HUBERT Spisal Paul Keller. llotrrnii iz luvskejra življenja. cena 3 L— J ARI JUNAKI Spisal KADO MIHMK Knjiga vsebuje 12 kratkih. suu-Niih i* »ve* t i in Im» vsakemu v veliko razvedrilu in zabavo. cena $1.— jernač zmagovac Spisal sloviti poljski pisatelj HKNKIK SIENKIKWICZ Kakor vsi njegovi romani, je tudi ta zelo zanimiv. rokovnjacl izpod trate Spisal Kazimir I'rzrrwa-Trtnnjfr. Zelo zanimiva i*»vest o divjem lovcu (irouUovukein. _cena 75c i samostanski Ilovec Spisal L. (»anghofer. tlaiiirlioferjH prištevajo med najboljše Kodolme i»l- «1 telje. — SanuMtanskl lnrw Je niij-iM.lj mojstersko nje(;<»%-o delo. cena $1.50 I SODNIKOVI Spisal JOSir STRITAR 5tar«»stm uaših pisateljev in pravzaprav pravilne »1<»- ▼enM'ine v t'-m svojtn romanu živo in zaiiiiuivo popisuje življenje na deželi. cena $1.75 SREČANJE Z NEPOZNANIM Spisal MIRKO JAVORMK 1'isatelj v knjigi i»ove isto, kot l«ive naslov: ^r»V*al se je z lj'1-duii. m»*«l katerimi so nekateri ž.- mrtvi, «lrujri živi. Njihova usoda je hila zanimiva, pri Uekn* lerih t tuli tragiena. I're«l vs^ni pa jmi»i.-nJo reituično življenje INtsaineznib. cena $ I.— cena si.— kraj umira Spisal JOŽKO JI/RAČ Mladi koroški Slovenec zelo jasno in zanimivo jN.pisuje življenje kmetov iL rudarjev. cena si — KAKOR HRASTI V VIHARJU Spisal Straehwitz. Zelo zanimiva jM»vest Iz do-ma6'ga življenja. cena 75c MOJE ŽIVLJENJE Spisal IVAN CANKAR Najboljši slovenski priinivedn'k in pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi prijnjveduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja. cena 75 C. NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK SIENKIEWICZ Pisatelj popisuje sijajno zmago poljskega kralja Jana Sohieske* ea nad Turki pri Uotinu in a tem osvobojenje Poljske. S to zmago je bila končana turška sila, i>t»d katero so toliko trpeli tudi slovenski kraji. cena $ I.— OTROCI SOLNCA Spisal IVAN PREGELJ Poznani slovenski pisatelj popl-guje čudovit svet meti žarkostjo južnega solnca in senco hladne severne noči. cena $ 1.— ROŠLIN in VERJANKO Spisal JANKO KERSNIK Kersnik, ki je poleg Josipa Jurčiča na5 najboljši prii>o-vedalnl pisatelj, v tem romanu popisuje življenje in dogodke na gradu Dvor v dolini Krke na Dolenjskem. Roman je zelo zanimiv od začetka do konca. cena $ 1.— V ZARJE VIDOVE Spisal OTON ZIPANflČ Najboljši in še živeči slovenski (M-snik p-xla.ia s to zltirko zo|»et nekaj umotvorov. IVsml so |MMfvečeue njegovi ženi Ani. cena SI.— V LIBIJSKI PUŠČAVI Spisal A. Conan Doyle. Zelo zanimiv roman. »Vgar dejanje m* dogaja v Ugiptu. v deželi bajnega Nila. cena 50c ZADNJI VAL Spisal IVO &ORIJ Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjijri podaja zelo zanimive podatke o svojih doživljajih v Rogaški Slatini. cena $ 1 .- ZNANCI Spisal RADO Ml'RNIK Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjl-go saiu označuje kot "Povesti in orisi." cena $1.25 ZIMA MED GOZDOVI Spisal Pavel Keller. V tem romanu Keller v svetlih barvah riše dogodke na kmetih in posebno v gozdovih. cena $1.25 žito poganja Spisal Ren« Bazin. Francoski roman zelo napete vsebine. cena 75c ZADNJI MOHIKANEC Spisal J. F. Cooper. I>ejanje w vrši v letu 1757, ko so še Imlijanel kraljevali v lepi Mohan-k dolini v Vraju, ki olisefca sedanji državi New York In Vermont. cena $1.— Naročite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Poštnino plačamo mi. Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti y tem času dokladek.