Celje - skladišče D-Per 581/1974 S Leto II. — Številka 7 (16) GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA Julij 1974 iz zapisnika zbora delegatov Poročilo Zbor delegatov je na svoji junijski seji, sedmi po vrsti, imenoval vodilne delavce Zdravilišča in skupnih služb, sprejel pravilnik o uporabi sredstev skupne porabe in sklepe za izvajanje sporazuma o delitvi dohodkov in osebnih dohodkov, obravnaval izvajanje plana investicij in odločal o najemanju kreditov. Po predlogu posebne komisije, ki je opravila v sporazumu dogovorjeni postopek za imenovanje vodilnih delavcev, je zbor delegatov s soglasnim sklepom imenoval vodilne delavce Zdravilišča in skupnih služb. Imenovani tovariši so, skupno z vodilnimi delavci TOZD, v tem časopisu predstavljeni. V imenu izvoljenih se je za zaupanje zahvalil glavni direktor tovariš Libnik Lojze in ob tej priliki podal tudi naslednje poročilo o dosedanjem in predvidenem bodočem delu. Tovarišica predsednica, tovarišice in tovariši delegati! V svojem imenu ter v imenu šef zdravnika in vodilnih delavcev SDS, ki ste jih danes imenovali za nadaljnja štiri leta, se komisiji, ki nas je predlagala in vam delegatom TOZD in SDS, ki ste nas postavili, iskreno zahvaljujem za zaupanje, katero nam je bilo s tem izkazano. To zaupanje sprejemamo kot priznanje kolektiva za naše dosedanje delo. Ko ponovno prevzemam to dolžnost, se v celoti zavedam, da je prevzem v drugih okoliščinah kot doslej. Naloge direktorjev se v skladu z novo ustavo ter sklepi zadnjih partijskih republiških kongresov in zveznega spreminjajo. Spreminja pa se tudi funkcija in s tem vloga skupnih služb, ki postaja odgovornejša in tako po vsebini kot po obliki dela zahtevnejša. Zato smo morali te službe temu primerno reorganizirati in kadrovsko okrepiti. Tu nam še ni uspelo v celoti zasesti potrebnih delovnih mest glede na pomanjkanje ustreznih kadrov. Reorganizacijo teh služb pa so poleg že omenjenih družbenopolitičnih nalog zahtevali tudi zaostreni tržni odnosi in povečan obseg dela. Z novo ustavo, katere se je upravičeno prijel naziv delavske ustave, imamo uzakonjen delegatski sistem, s katerim je zasnovana popolna preobrazba naše družbe. Že z ustavnimi amandmaji in nato s samo ustavo so neposrednemu proizvajalcu izročene vse legitimne pravice, da razpolaga z rezultati svojega dela. Prve smele korake k realizaciji ustavnih norm smo že napravili z uvedbo delegatskega sistema in s sklepanjem samoupravnih sporazumov o združevanju. Delavci v zdravilišču smo se v lanskem letu s svobodno izraženo voljo odločili, da bomo od 1. januarja 1.1. naprej delovali kot enotna delovna organizacija, ki jo sestavljajo po interesih ustanovljene združene TOZD. To pa so šele prvi koraki na poti v resnično samoupravno družbo. Da bodo lahko člani kolektiva neposredno na svojih zborih ali posredno preko vas delegatov dejansko opravljali svojo funkcijo, bo moja dolžnost, da bom preko strokovnih služb poskrbel za čim popolnejšo informiranost tako v sončnih, kakor tudi senčnih straneh našega gospodarjenja. Enaka obveznost stoji pred ostalimi vodilnimi delavci, predvsem pred direktorji TOZD. Člani delegacij morate poznati vse probleme, tako v TOZD kot tudi probleme celo- te, ker boste le v tem primeru lahko objektivno odločali. Nato bo moja prvenstvena naloga skrb za dosledno izvrševanje vseh tako sprejetih samoupravnih odločitev. Vsi moramo delati tako, da bomo interese posameznikov, kakor tudi interese posameznih TOZD povezovali v enotnost interesov vsega zdravilišča. To pa bomo dosegli le, če bomo imeli pred seboj temeljni cilj, to je pro-speriteteto Zdravilišča Rogaška Slatina kot celote. Pri usklajevanju večkrat tudi objektivno različnih interesov bomo morali biti razsodni, preudarni, predvsem pa strpni. To je le nekaj nalog predvsem družbenopolitične in strokovno organizacijske narave. Sedaj pa mi dovolite, da se z nekaj stavki zadržim na našem poslovanju v preteklih štirih letih ter na podlagi tega nakažem nekaj najpomembnejših nalog za prihodnje obdobje. (Nadaljevanje na 2. strani) Naš prispevek k stabilizaciji gospodarstva Sindikat Zdravilišče Rogaška Slatina se je obvezal tudi sam vključiti v to akcijo, tako da bi tudi ljudje našega kolektiva prispevali k razvoju finančnega trga pri nas in podprli protiinflacijsko akcijo. Obveznice je izdala federacija v okviru stabilizacijskih prizadevanj, naložbe vanje pa v skladu z načeli ekonomske politike v letu 1974. Obveznice kupujejo vsi uporabniki družbenih sredstev in občani. Prosimo, da se obrnete na sindikalnega funkcionarja v vaši osnovni organizaciji in prispevate svoj delež. Obveznice so izdane v dveh serijah. Prva serija bo v prodaji do 30. junija 1974. Vrednost obveznic bo 100.— N din. Obveznice se obrestujejo po 10°/o obrestni meri, ta je pri vplačilu že obračunana, tako da se vplača 90,90 N din. Obveznice prve serije zapadejo v izplačilo po 1. juliju 1975. Obveznice druge serije bodo v prodaji od 1. julija 1974 do 31. decembra 1974. Obveznice 100.— N din se izplačajo po letu in pol. Vplača se 87,30 N din. Sindikat se obveže, da bo po preteku leta (prva serija), leta in pol (druga serija) denar dvignil pri banki in ga vrnil imetnikom obveznic. Občina Šmarje bo predvidoma sodelovala v tej akciji z 260 milijoni S din, od tega pa Zdravilišče Rogaška Slatina s 60 milijoni S din. (Sredstva bomo krili iz svojega rezervnega sklada). KB VRELCI Poročilo iz zapisnika zbora delegatov (Nadaljevanje s 1. strani) To le toliko, da vas na kratko spomnim na prehojeno pot, na katero smo lahko brez pretiravanja ponosni. Kratek prikaz je potreben tudi zaradi tega, da se prav zavedamo sebe, ki smo tvorci tega, kar imamo. To je še posebej potrebno, ker v obilici vsakodnevnih problemov pozabljamo na uspehe in vedno razpravljamo le o problemih in težavah, ki pa jih v tako heterogeni delovni organizaciji, kot je naša, ne manjka. Pri izvajanju bom kar se da kratek, iz preprostega razloga, ker ste vsi skupaj, ki ste danes tu zbrani, bili v glavnem nosilci in izvajalci naših nalog ter ste tako soudeleženi pri pohvali kakor tudi pri graji za opravljeno delo. Za obdobje zadnjih štirih let je značilna izredna dinamičnost, pa čeprav je dinamičnost v naši delovni organizaciji vseskozi prisotna. Vedeti namreč moramo, da spadamo med tiste delovne organizacije, katerim poslovni predmet narekuje dinamiko, če hočejo slediti času. Z drugimi besedami, če nočemo zaostajati in tako propadati. Poleg tega rednega dela, to je nudenja zdravstvenih, gostinskih in hotelskih uslug in storitev, polnjenja in prodaje mineralne vode in plina C02, skrbi za izgled kraja in rekreacije obiskovalcev ter skrbi za enostavno in razširjeno reprodukcijo, smo v tem obdobju opravili velika dela na organizacijskem področju. Z letom 1970 sta pričeli skupno poslovati obe delovni organizaciji, ki sta poprej skoraj dve desetletji ločeno opravljali gostinske in turistične storitve. Integracija je bila v duhu sedanjega poslovnega časa, ki narekuje močne delovne organizacije, ker so le-te sposobne vključevati se v da- našnje razgibano in zahtevno poslovno življenje. Upravičenost naše integracije pa je še toliko večja, ker vsa zdraviliško turistična dejavnost Rogaške Slatine predstavlja organsko celoto. To sem dolžan povedati zaradi tega, ker se še vedno sliši kakšen osamljen glasek, zakaj je bila integracije potrebna. Ne glede na opravičenost pa se ob vsaki taki reorganiziranosti pojavi kopica problemov, ki jih je potrebno premostiti, pa če začnemo z usklajevanjem osebnih dohodkov, delovnih navad ipd. S skrajno prizadevnostjo vodilnih in drugih strokovnih delavcev ter družbenopolitičnih organizacij zveze komunistov, sindikatov, zveze mladine in zveze borcev ter z razumevanjem velike večine zaposlenih, nam je v kratkem času uspelo odpraviti neskladja in s tem tudi miselno povezati vse zaposlene v nov kolektiv. Tako smo v lanskem letu ob formiranju TOZD z zadovoljstvom ugotavljali, da se, razen redkih izjem, vsi delavci čutijo organsko povezane v Zdravilišču, saj so povsod izražali bojazen o decentralizaciji ter energično zahtevali, da se vzpostavi taka organizacija, ki bo v skladu s popolno družbeno samoupravo preprečevala kakršno koli razbitje Zdravilišča kot celote. To vzdušje pa je tudi osnovni predpogoj za uspehe in poslovanje nasploh v novih pogojih. Za to obdobje je tudi značilno, da smo zopet priča velikim delovnim uspehom na področju širitve naše materialne baze. Naj omenim le najpomembnejše. Pri raziskavi vrelčnega območja smo prišli do izdatnih novih vrelcev mineralne vode in plina, kar nam je omogočilo, da smo v pred- ZBORI DELAVCEV SO OBRAVNAVALI Dne 17. 5. 1974 je zbor delavcev TOZD Polnilnica obravnaval osnutek samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki je bil že pred časom razdeljen delavcem z namenom, da bi ga proučili in podali eventuelne pismene pripombe. Pismenih pripomb na osnutek ni bilo. Na samem zboru pa je bila podana pripomba, da bi se število dni letnega dopusta ne diferenciralo z ozirom na analitično oceno, ampak naj bi bilo iz tega naslova za vse delavce enako. Delavci so se odločili in so glasovali za sporazum v celoti z zgoraj omenjeno pripombo. v: c. lanskem letu zgradili novo sodobno polnilnico mineralne vode in plina C02. Ta nam omogoča podvojeno polnitev. V Ljubljani in Zagrebu smo odprli skladišča za mineralno vodo in s tem pripomogli k bistveno povečani prodaji. Preuredili smo Zagrebški dom v sodoben hotel, restavracije v hotelu Park in Sonce ter opravili še druge pomembne izboljšave v tej dejavnosti. Na novo je urejena etaža v terapiji, nabavljene so nove aparature in je v tem času vpeljana vrsta novih postopkov. Prav tako pa je modernizirana tudi enota, ki skrbi za vzdrževanje stavb in naprav ter za izgled kraja. V lanskem letu pa smo položili tudi temeljni kamen in tako pričeli z gradnjo novega hotela A kategorije, ki je prvi takšen objekt v Rogaški Slatini. Fizični obseg Zdravniški pregledi Fizioterapevtski postopki Nočitve Prodaja pijač Prodaja mineralne vode Prodaja C02 Vseh delavcev je bilo zaposlenih v letu 1969 536, v letu 1973 615, indeks 115. Ti so opravili v letu 1969 1,014.966 in v letu 1973 1,150.310 delovnih ur, indeks 113. Glede na prika- Investicijske naložbe v teh letih so znašale 50,572.590 din. Od tega smo investirali 17 milijonov 616.486 din lastnih sredstev. Za vse dosedanje investicijske naložbe v našem primeru pa je značilno, razen pri vodi in plinu, da se z njimi kapacitete ne širijo, ampak se veča kvaliteta, ki pa je seveda predpogoj za naše uspešno vključevanje v domačo, še posebej pa v mednarodno turistično trgovino. Ne glede na to, da se nam niso širile kapacitete v osnovni dejavnosti, pa smo po vseh dejavnostih povečali fizični obseg poslovanja, ki je, razumljivo, tudi ob skrbnem gospodarjenju osnova povečanemu finančnemu rezultatu. Nekaj najosnovnejših podatkov o našem poslovanju za leto 1969 in 1973. 1969 1973 Indeks 22.377 28.265 126 107.394 158.283 147 200.157 233.138 116 195.624 285.083 146 20,594.674 32,197.88 156 112.832 1,220.839 1082 zan povečan fizični obseg v primerjavi z delovnimi urami vidimo, da je porastla tudi produktivnost dela. Ta fizični obseg pa je dal naslednji finančni rezultat: 1969 1973 Indeks Celotni dohodek Za sklade Podatki sami po sebi pričajo o izredni uspešnosti gospodarjenja. Še posebej smo lahko zadovoljni s takim finančnim rezultatom, ker vemo, kako so naše usluge in storitve podvržene vsakokratnim inflacijskim vplivom. Prav tako pa so tudi naši proizvodi podvrženi kontroli cen. Pri osnovni dejavnosti, to je pri prodaji uslug in storitev, smo skoraj vedno v enoletnem zaostanku, ker moramo že jeseni predhodnega leta skleniti pogodbe za naslednje leto. Tu pa nikoli ne moremo, kljub delni podražitvi, uskladiti cen s predvideno inflacijo, ki je postala Osebni dohodki so bili naslednji: 1969 78,796.042 241 11.105.473 590 pravilo današnjega časa ne samo v našem, ampak tudi v svetovnem gospodarstvu. Pri mineralni vodi je še hujše, ker so cene zamrznjene. Šele letos v aprilu mesecu, to je po štirih letih, smo uspeli doseči povišanje cene za 10 par po litru, medtem ko so stroški na steklenico v tem času porasli za skoraj 20 par. To pomeni, da bi morali ceno povišati še najmanj za 10 par, če bi hoteli doseči vsaj relativno enako akumulativnost kot je bila v letu 1970. V okviru možnosti smo skrbeli tudi za družbeni standard in potrebno rast osebnih dohodkov. 1973 Indeks 32,719.527,83 1,882.852 9,344.253 Povprečni OD 1.060 Najnižji OD 665 V sklad skupne porabe, za individualno stanovanjsko izgradnjo in izobraževanje, ki 22,650.050 240 2.102 198 1.302 195 posredno pomenijo osebne izdatke za delavce in njihov osebni standard, smo prav ta- ko v teh letih namenili velika sredstva. V sklad skupne porabe 2,412.000 din, za individualno stanovanjsko izgradnjo 2,112.000 din, za kadre 1,368.000 dinarjev. Iz teh podatkov vidimo, da je bila skrb za zaposlene vedno prisotna, saj so se osebni dohodki v povprečju povišali v indeksu 195, (v masi 242), da je najnižji OD pora-stel v indeksu 195 in da smo s skladi za individualno izgradnjo v teh letih 139 delavcem pripomogli, da so prišli do stanovanja. Če pogledamo te podatki, si bomo brez dvoma enotni, da ni potrebna neka večja korekcija naše dosedanje politike. Z investicijskimi naložbami moramo nadaljevati. Zavzemati se moramo, da bomo realizirali program, ki so ga organi upravljanja sprejeli v tem obdobju, to je dograditi že začeti hotel Donat, izgraditi cevovod za dovod vode in plina iz Gabernika, modernizirati plinarno in pričeti z brezalkoholnimi pijačami. Potrebno bo usposobiti še etaže v terapiji in nabaviti nov rentgenski aparat. Nabaviti bo potrebno proti koncu te mandatne dobe nove stroje v polnilnici ter pripraviti načrte še za en hotel. Pozabiti pa tudi ne bomo smeli na dotrajano telefonsko J centralo. Pri tem pa moramo vodilni delavci s strokovnimi službami zastaviti vse napore, da pripravimo take programe, ki bodo razumljivi in tehtni, da bo organom upravljanja in vsemu kolektivu povsem jasno, kaj bomo z novimi investicijami dosegli. Še posebej je pri tem pomembno, da smo si na jasnem, kakšna bremena si s tem nalagamo, ko bodočim generacijam pripravljamo solidne j šo materialno bazo. Z dosedanjimi vlaganji smo s pomočjo družbe, ki nas v tem pogledu izdatno podpira, še ostali na nivoju naših zmožnosti. Dokaz za to je, da smo kljub velikim investicijskim vlaganjem sledili vsakoletnemu republiškemu večanju OD. Še celo več, v zadnjem letu nam je celo uspelo popraviti indeks naših OD na republi- j ško povprečje za 7 poenov. V letu 1972 je znašalo republiško povprečje 1935 din, naše pa le 1675 din; v letu 1973 je republiško povprečje 2241 din, naše pa 2102 din, to je indeks 94. Temu sledimo tudi v tem letu, saj bomo po našem programu, ki je seveda odvisen od našega dela, ki daje finančni in fizični rezultat, povečali maso osebnih dohodkov za ca. I 6 milijonov din ali več kot 25 odstotkov. Ob tem pa menim, da bomo morali glede na deficitarnost vseh kadrov osebne dohodke še izboljšati. Zdravilišče je bilo vedno znano po solidnih OD in zato tudi po dobrih kadrih. Iz vam poznanih razlogov smo pred leti v OD zaostali in padli celo pod republiško povprečje. Tu pa se že kažejo posledice v vse večji fluktuaciji sposobnih strokovnih delavcev vseh po- klicev v druge delovne organizacije, ki jim nudijo več. Iz gornjih podatkov je razvidno, da situacijo krepko popravljamo, vendar glede na inflacijska gibanja še vedno premalo uspešno. Prav zaradi tega je naša odgovornost pri prevzemanju novih bremen še toliko večja. Zato lahko tudi danes vidite iz dnevnega reda, da imamo predvideno spremembo plana investicij, ker moramo tehtno preudariti, do kod segajo naše sposobnosti. Prti tem se moramo do popolnosti zavedati starega pravila, da so zadovoljni ljudje osnova vsakega napredka in to naj bo tudi naše vodilo v tej mandatni dobi. Iz drugega dela mojega izvajanja ste lahko razbrali, da so naši programi za naslednja obdobja zopet ambiciozni, vendar menim, da niso prezahtevni, če jih pravilno časovno razporedimo. Pri tem pa je pomembno, da bomo sprejemali naloge enotno kot doslej in se zanje tudi odločno, borili ter si nato v skladu s socialističnimi samoupravnimi normami delili rezultate našega dela. Hvala. PRAVILNIK O UPORABI SREDSTEV SKUPNE PORABE je bil pretekli mesec v razpravi. Pomembne dopolnitve prvotnemu osnutku je predlagal odbor za družbeni standard. Pravilnik določa namen, osnove in merila za delitev in uporabo sredstev sklada skupne porabe, ki so enaki za vse delavce Zdravilišča. Namen uporabe je predvsem: — urejanje stanovanjskih razmer delavcev z gradnjo družbenih stanovanj in kreditiranje gradnje stanovanjskih hiš; — organizacija letovanja in povračilo 'stroškov letnega dopusta; — povračilo stroškov za zdravljenje predvsem v naravnih zdraviliščih; — zadovoljevanje drugih družbenih, kulturnih in organizacijskih potreb, ki združujejo delavce kolektiva. Sredstva se za vsako leto zagotovijo iz dohodka preteklega leta po sprejetem planu uporabe. Izvrševanje — odobravanje koristnikom — je prepuščeno odboru za družbeni standard. Pravilnik je bil soglasno sprejet in se že uporablja. SINDIKALNA LISTA JE V ZDRAVILIŠČU UVELJAVLJENA! To lahko trdimo po sprejetju naslednjih sklepov, ki so rezultat obravnave na zborih delavcev v aprilu, dogovora v komisiji za sporazum naravnih zdravilišč in potrditve republiške komisije za presojo sporazumov: Z veljavnostjo od 1. marca 1974 se delavcem v zdravilišču po novem obračunava: — dodatek za nedeljsko delo v višini 40®/o kalkulativne vrednosti osebnega dohodka za opravljene ure ob nedeljah; — dodatek za nočno delo se poveča na 50%, do sedaj je znašal 25%; — za vsak dan, ko je delavcu odrejen deljen delovnik in ga je delal s prekinitvijo najmanj 2 uri in je vsak del delovnika znašal več kot 2 uri, prejme dodatek 5,80 din; — za skupno delovno dobo prejme delavec dodatek na kulkulativno vrednost osebnega dohodka za opravljene delovne ure po letih službe od 5 do 10 let 2 % od 10 do 15 let 4% od 15 do 20 let 6% od 20 do 25 let 8% od 25 do 30 let 10% nad 30 let 12 % in dodatno še za stalnost — to je v Zdravilišču dosežena službena leta od 5 do 10 let 2 % od 10 do 15 let 3% od 15 do 20 let 4 % nad 20 let 5 % — bolovanje se tudi za prvih 7 dni obračuna po 90 %, doslej je bilo 80%; — nadomestilo za pripravljenost se poveča od 20% na 30%; — nadomestilo za pripravljenost se poveča od 20% na 30%; — dežurstvo in pripravljenost na delovnem mestu se obračunava za delovna mesta zdravnik in medicinska sestra v višini 80 %, za delovna mesta sobarice 60 % in za ostala delovna mesta v nočnem času 80% in do 22. ure 60% kalkulativne vrednosti osebnega dohodka za ure dežurstva; — dnevnice se obračunavajo od 1. junija 1974 dalje za odsotnost od 8 do 12 ur 80 dinarjev in nad 12 ur 120 dinarjev. Hotelski račun lahko znaša največ 130 din, brez računa pa se za prenočevanje obračuna 60 din; — dnevnice za potovanje v inozemstvo se obračunavajo po republiškem predpisu od uveljavitve tega predpisa; — po dodatku za ločeno življenje odloča DS TOZD in SDS, s tem, da lahko znaša največ 1000 din; — o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela odloča DS TOZD in SDS ob pogojih, da povračilo zahteva delavec in da je naselje kjer delavec (Konec na 7. strani) Tudi SDS skupne službe je potrdila samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu Dne 22. 5. 1974 je zbor delavcev SDS Skupne službe obravnaval vsebino samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Zbor je vodil glavni direktor tov. Lojze Libnik in po izčrpni obrazložitvi vsebine sporazuma pozval navzoče, da podajo svoje pripombe. Bistveni predlogi delavcev so bili naslednji: Interna kvalifikacija za polkvalificirane delavce naj se prizna za dobo 2 let, za kvalificirane delavce pa za dobo 5 let. Delavci v ekonomsko finančnem sektorju naj bi delali daljši kot poln delovni čas v obdobju od 1. januarja do 10. marca, s tem da delavnik ne presega 17. ure. Delovni čas je možno razporediti med 6. in 15. uro, vendar naj bo razporeditev enaka za vse sektorje. Osnove in merila za letni dopust naj se ugotavljajo s 1. januarjem v tekočem letu. Pri tem se izravnalne točke, ki so bile pridobljene s sklepom DS z dne 25. 6. 1973, ne upoštevajo! Delavski svet s planom določi, kdaj lahko delavci koristijo redni letni dopust. Predlog plana pripravijo vodje delovnih skupin. Odločbe o trajanju letnega dopusta morajo biti vročene delavcem do 31. marca. Delavec ima pravico koristiti 1 dan dopusta po lastni potrebi, o tem pa mora obvestiti vodstvo, in sicer 1 dan prej, preden ga koristi. Delavci so se s predlaganimi spremembami samoupravnega sporazuma strinjali, odprto je ostalo le vprašanje nadomestila za krajše odsotnosti z dela. O. L. VRELCI VRELCI Imenovali smo vodilne delavce naše delovne skupnosti Lojze LIBNIK — glavni direktor, rojen 9. 9. 1920, pravnik s priznano visoko strokovno izobrazbo v upravni službi ter več kot 10 letne delovne izkušnje na vodilnih. delovnih mestih. Od leta 1944 je član ZK in aktiven družbeno-politični delavec. V zdravilišču je zaposlen od 1951. leta. Prof. dr. dr. Herbert ZA-VERŠNIK — šef zdravnik, rojen 16. 2. 1918, zdravnik s specialističnim izpitom iz ga-stroenterologije. Leta 1963 je položil doktorat medicinske znanosti, leta 1967 je bil habilitiran za docenta, leta 1972 pa je pridobil habilitacijo za izrednega profesorja interne medicine. V zdravilišču je zaposlen od 1. 3. 1969. mgr. Vojko OZIM — direktor Centra za razvoj in znanstveno raziskovanje mineralnih vod, rojen 28. 3. 1922, diplomirani inženir kemije z magisterijem iz ke- mijske tehnologije s področja mineralnih vod in prijavljeno doktorsko disertacijo. Ima 30 letne delovne izkušnje, od tega več kot 6 let na raziskovalnem delu s področja mineralnih vod. V zdravilišču je zaposlen od 1. 1. 1972. Vlado KERN — direktor splošno kadrovskega sektorja, rojen 11. 12. 1920, prav- nik z več kot 10 letnimi delovnimi izkušnjami na vodilnem delovnem mestu. V zdravilišču je zaposlen od leta 1956. član ZK in aktiven družbeno politični delavec, letos je bil ponovno izvoljen za predsednika občinske skupščine Šmarje pri Jelšah. Anton TEPEŠ, dipl. oec. — direktor ekonomsko-finanč-nega sektorja, rojen 7. 1. 1925, diplomirani ekonomist in absolvent podiplomskega študija marketinga, v zdravilišču zaposlen od leta 1949, od tega od leta 1952 na vodilnem delovnem mestu v ekonomsko-finančni službi. Jožko LOJEN — direktor komercialnega sektorja, rojen 1. 2. 1927, ekonomski tehnik z več kot 10 letnimi delovnimi izkušnjami na vodilnih delovnih mestih, je Tone NAPAST — vodja prodaje zdraviliških storitev, rojen 27. 6. 1944, ekonomist turistične smeri, v zdravilišču zaposlen od leta 1966, od tega 4 leta kot upravnik hotelov. Stane ČUJEŽ — direktor TOZD zdraviliška dejavnost, rojen 14. 3. 1921, ima višjo strokovno izobrazbo uprav-no-pravne smeri ter več kot 20 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih. V zdravilišču je zaposlen od leta 1941. Martin KENE — direktor hotelov, rojen 7. 6. 1924, ima končano višjo ekonomsko-komercialno šolo turistične smeri ter več kot 5 let de- lovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih. V zdravilišču je zaposlen od leta 1955. Lojze METELKO — direktor TOZD vzdrževalna dejavnost, rojen 7. 7. 1923, ima končano višjo pravno ; šolo v Mariboru in več kot j 10 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih. V zdravilišču je zaposlen od leta 1951. Janko NARAT — upravnik parkov, rojen 14. 5. 1923, visoko kvalificiran vrtnar z več kot 4 letnimi delovnimi izkušnjami na vodilnem delovnem mestu. V zdravilišču je zaposlen od leta 1964. Franc OGRIZEK — direktor TOZD polnilnica, rojen 23. 9. 1923, visoko kvalifici- ran delavec kovinske stroke z več kot 15 letnimi izkušnjami na vodilnih delovnih mestih pri polnitvi slatin. V zdravilišču je zaposlen od leta 1945. Vandalizem Pojav v Rog. Slatini je moupravna družba učinko-zelo podoben temu pojmu vita sredstva proti razbi-iz zgodovine. Ali ima sa- jačem? Vandalizem je pojem, ki označuje surovo uničevanje vsega, kar je človekova roka ustvarila na polju kulture, umetnosti in ostalih dobrin, ki delajo življenje človeka ugodnejše. Povzročitelji vandalizma so povsod isti. Utelešeni so pri nevzgojenem človeku, ki čuti bes in mržnjo do vsega, kar je lepo, urejeno in kar zahteva družbeno prilagojeno vedenje. Globlji vzrok leži v psihi storilca takšnih dejanj. Vsled lastne nesposobnosti po koristnem ustvarjanju ali pa za normalno uveljavitev v družbi mu poraja kompleks manjvrednosti. Takšno stanje skuša kompenzirati na način, ki pa ga družba odklanja in obsoja. Znano je, da so takšne osebe strahopetci. V akcijo gredo pretežno le takrat, ko so pod vplivom svojega zaveznika, tj. alkohola. Ali lahko na podlagi škodljivih dogodkov in poškodb v naših lokalih sklepamo na takšno stanje? Bodimo praktični in si jih ponovno pokličimo v spomin: napisne in reklamne table, cestne svetilke, šipe kletnih prostorov so tarča šolarjeve frače. Cvetlični nasadi in zelenice so pohojene, cvetice potrgane in že po nekaj metrih zavržene. Fasade so počečkane s samostalniki in risbami, ki blodijo po možganih njihovih avtorjev. Zvrnjenje posode za odpadke v parkih so »zelo junaško opravilo«. Trganje plakatov še pred prireditvijo, na katero vabijo, mora biti poseben užitek. To so dejanja mladoletnih vandalov. Stopnjujejo se z leti storilcev: prevrnjene mize in stoli in klopi v parkih, metanje kamenčkov skozi odprta in razsvetljena okna, lomljenje klopi ob sprehajalnih poteh, metanje steklenic in kozarcev v stene v lokalih, namerno razbitje straniščnih školjk in ogledal, ruvanje električnih stikal, nenormalno ponesnaženje straniščnih prostorov, poškodovanje oblazinjenih sedežev in naslonjal z ostrimi rezili, vžiganje luknjic s cigaretnimi ogorki v zavese in v namizne prte, vdiranje zaklenjenih vrat, snetje vrat s tečajev, opravljanje velike potrebe na hotelskih terasah in na senčnih straneh hotela, povzročanje pretepov, izzivanj, nasilnih dejanj zoper mirne obiskovalce, razbijanje steklenine, inventarja in miz po pobočju Belle-vuea, rezanje avtomobilskih gum, poškodovanje .... uničenje ....... Ta- in pribora, metanje stolov ko bi lahko naštevali še in še. Več kot stotrideset let sta kipa Hygiee in Aescu-lapa svojstveno krasila in majestetično simbolizirala ob vhodu v pokrito sprehajališče. Objestna vandalska roka ju je pred nekaj tedni za vedno uničila. Moderni vandali nam povzročajo vsako leto ogromno materialno in moralno škodo. Pred organi milice in pred sodnikom pa bojazljivo in na vse možne lažnive načine skušajo zavračati očitano jim krivdo za odgovornost. Zatrjujejo, lažejo, tudi jokajo, samo da bi odvrnili od sebe sum in ga skušajo prevaliti na sovandala. Kje so zdravila za takšno stanje? Starši, šola in okolica z mladinsko organizacijo lahko vršijo odločilno prevencijo. Fizkul-turna in kulturno prosvetna aktivnost sta lahko učinkovito sredstvo proti temu. Ostrejša kaznovalna politika sodnikov in sodišč bi lahko odločujoče stopila na prste prestopnikom. S svojim početjem nam povzročajo vsako leto večmilijonske škode. Vprašajmo se, kako bi ravnal steklar, gradbenik, konfekci-onar v Rogaški Slatini, ko bi zjutraj našel razbite šipe na svojih delavnicah, poškodovane delovne stroje ali kaj podobnega? Prav gotovo bi takoj alarmiral milico, preiskovalce itd. Nastal bi svojevrsten preplah. Kako pa mi? Apatično. Neprizadeto. Nič novega. Zavrtimo telefon v delavnico in stereotipno naročimo: »Odpeljite polomljene stole in popravite šipe. Čistilka pa naj pobriše krvave madeže.« SČ. VRELCI VRELCI 21. KONGRES GESEM-UNESEM NA BLEDU Od 15. do 19. maja letos je bil na Bledu 21. kongres evropskega združenja proizvajalcev mineralnih vod GE-SEM (Gruppement europeen des sources d’eaux minera-les), ki so ga ustanovili leta 1953 zaradi zaščite skupnih interesov te industrije. Ustanovni člani evropskega združenja so bila nacionalna združenja proizvajalcev mineralnih vod v Franciji, Belgiji, Zah. Nemčiji in v Švici, nekaj kasneje so pristopila tudi združenja iz Italije, Španije ter Avstrije, do-čim je bila Jugoslavija sprejeta šele v letu 1972. Države, ki so članice Skupnega evropskega tržišča, so se zaradi zastopanja svojih specifičnih poslovnih interesov v mednacionalnih svetih te organizacije v Bruslju formalno združile še posebej v grupaciji UNESEM (Unio euro-peenne des sources d’eaux minerales). Osnovna vprašanja, ki jih obravnavajo na kongresih GESEM—UNESEM izhajajo iz določb ustanovne listine GESEM, ki med drugim navaja: Zaskrbljujoče je, da je pri splošnem porastu proizvodnje mineralnih vod v Evropi v 1. 1973, edino v SFRJ njena proizvodnja nazadovala. Aktualni problemi grupacije GESEM-UNESEM, ki so jih obravnavali na 21. kongresu na Bledu, so bili: 1. Obravnava predloga enotnih predpisov (norm) o naravnih mineralnih vodah, ki bi naj postali osnova za vsklaj evanj e ustreznih zakonskih določil v državah, katerih združenja so članice GESEM-UNESEM (»Evropske regionalne norme o naravnih mineralnih vodah«), 2. Obravnava predlogov o vsklajevanju predpisov glede brezalkoholnih pijač. ». . . Zagotavljanje skupnih interesov industrije mineralnih vod v okviru njene proizvodnje, prodaje in interesov, ki se na to nanašajo. Svobodna izmenjava znanstvenih, ekonomskih in tehničnih informacij ter izkušenj. Vzdrževanje lojalne konkurence ter vsklaj evanj e mnenj v mednarodnih organizacijah, katerih naloge se tičejo tudi interesnega področja GESEM ... « V preteklih dvajsetih letih so bili uspešni napori predvsem na področju temeljnega medsebojnega spoznavanja, ki naj poveča zaupanje in solidarnost med vsemi članicami GESEM-UNESEM. Proizvodnja mineralne vode njenih članic se je povečala v tem času že na okoli 7.000 milijonov litrov v letu 1973, pri čemer znaša stopnja porasta samo v zadnjih 4 letih cca 48 % ali 12 % povprečno letno. V letu 1973 so članice GESEM-UNESEM proizvedle sledeče količine mineralnih vod, z navedbo °/o porasta proizvodnje na-pram letu 1972: 3. Obravnava predlogov o poenotenju embalaže za mineralne vode in brezalkoholne pijače. 4. Poenotenje prometnega davka na miriSralne vode in brezalkoholne pijače v evropskih državah. 5. Stanje in nadaljnje razvojne možnosti industrije mineralnih vod v letu 1973 v državah, ki so zastopane v grupaciji GESEM-UNESEM. Podrobno poročilo na podlagi stenografskih beležk o obravnavi navedenih vprašanj je bilo objavljeno v Biltenu štev. 12, ki ga izdaja in razpošilja svojim članicam Poslovno združenje proizvajalcev mineralnih vod Jugo- slavije. Omejili bi se zato v tem informativnem prikazu le na obravnavana vprašanja glede enotnih norm za mineralne vode in na problematiko mednarodne menjave (uvoz-izvoz) mineralnih vod. Težave pri zasnovi enotnih norm za mineralne vode so bile predvsem glede same definicije, kaj so kriteriji za mineralne vode v primeri z navadno (pitno) vodo, tj. po čem se mineralne vode bistveno razlikujejo od navadnih vod. V tem pogledu se obstoječi predpisi v Zah. Nemčiji, Avstriji, Švici in Jugoslaviji bistveno razlikujejo od predpisov Francije, Španije in Portugalske. Bočim »germanska« definicija za mineralne vode upošteva predvsem kemijske karakteristike vode (min. 1 g/l mineralizacije), se »romanska« definicija zanje bistveno ne meni in smatra vse tiste vode, ki »so zdravju koristne« kot prave mineralne vode, četudi so po svojem sestavu kot »oligomineralne vode« enake navadnim pitnim vodam. Problem je seveda v tem, da je kemijske karakteristike mineralnih vod sorazmerno lahko ugotavljati z analizami, dočim je dokazovanje »zdravju koristnih lastnosti« oligomineralnih vod v splošnem zelo težavno. Na 21. kongresu GESEM-UNESEM sprejete norme so zato predvsem (komercialni) kompromis, ki naj vsem članom evropskega združenja zagotovi »status quo«, čeprav vsebujejo tudi važna navodila za obvezno in pre-ciznejše označevanje mineralnih vod glede na vsebnost CO2 plina, razne postopke deferizacije itd. Zato se bodo morali tudi obstoječi jugoslovanski predpisi o mineralnih vodah bistveno spremeniti in prilagoditi sprejetim skupnim normam, če bomo hoteli naše mineralne vode še tudi v bodoče izvažati. Prav glede mednarodne trgovine z mineralnimi vodami pa so na kongresu ugotovili nenormalno situacijo, ker je v splošnem še vedno na zelo nizki stopnji. Celo največji izvoznik, Francija, izvaža le 8 % svoje proizvodnje, oz. samo 4%, če upoštevamo zgolj evropsko tržišče. V tem pogledu je tudi jugoslovanski izvoz mineralnih vod nenormalno nizek, saj je v letu 1973 znašal samo cca 7,5 milijonov litrov ali okoli 1,6 % celotne proizvodnje. Radenska, kot največ ji izvoznik s 74% vseh izvoznih količin, izvaža letno komaj svojo 6-dnevno proizvodnjo. Na kongresu se je zato jasno pokazalo, da bi lahko učinkovitejše poslovno sodelovanje med jugoslovanskimi, posebno pa še med slovenskima proizvajalcema mineralnih vod, bistveno prispevalo k boljšim poslovnim uspehom te važne in še vedno perspektivne gospodarske panoge in to na domačem, kot tudi na inozemskih tržiščih. Maribor, 14. 6. 1974 Mgr. VOJKO OZIM Gostinske uzance v praksi Ali hotel lahko enostransko odpove potrjeno rezervacijo? Praviloma ne. V izjemnih primerih ob nastopu višje sile (požar, poplave, nalezljive bolezni in pod.) pa hotel to lahko stori. Hotelsko vodstvo pa se mora potruditi, da v takšnih primerih zagotovi gostom sobe v drugih hotelih ali v zasebnih hišah. Ali lahko naročnik (gost ali agencija) odpove rezervirano sobo in v kakšnih rokih? Da. Določilo iz posebnih uzanc veleva, da je odpoved možna 7 dni pred dogovorjenim dnem, če je hotel sezonskega značaja. V drugih hotelih je ta rok 3 dni. Pri skupinah do 30 oseb je odpovedni rok 15 dni, če je sezonski hotel, ozir. 7 dni v drugih hotelih. Ta določba velja, seveda, če s pogodbo niso bili določeni drugačni roki. SČ. A. Članice Skupnega evropskega trga (UNESEM) 1. Francija 3,087.000.000 litrov, oz. porast 2. Italija 1,344.000.000 litrov, oz. porast 3. Zah. Nemčija 1,150.000.000 litrov, oz. porast 4. Belgija 266.000.000 litrov, oz. porast B. Ostale članice (GESEM) + 13,8 % + 12,0 °/o + 19,7'% + 13,6 % 5. Jugoslavija 6. Španija 7. Švica 8. Avstrija 9. Portugalska 485.000. 000 litrov, oz. porast 366,700.000 litrov, oz. porast 176.000. 000 litrov, oz. porast 97,000.000 litrov, oz. porast — 3,0% + 20,8 % + 11,6 % + 45,0 % 79,000.000 litrov, oz. porast + 24,0 % Iz zapisnika sej odbora za družbeni standard z dne 20.5.1974 in 10.6.1974 Na zadnji seji odbora za družbeni standard dne 25/4 1974 je bil tov. Padan Bla-goje zadolžen za organizacijo nakupa kamp prikolic, nabavo baldahinov in izbora campov ter za razgovore o pogojih campiranja, tov. He-rič Franc pa za iskanje možnosti letovanja v počitniških domovih. V zvezi s tem sta podala na odboru poročilo o opravljenem delu. Odbor je na podlagi podanega poročila sprejel soglasno sklep, da se prikolice postavijo v kamp MED VE J A, ker je to eden naj cenejših kampov, plaža zelo ugodna, urejen športni park in tudi oddaljenost kraja je najugodnejša. Da pri nadaljnji organizaciji in nabavi še nekaterih stvari za camp prikolice ne bi bilo potrebno sklicevati celotnega odbora, je bila imenovana ožja komisija iz članov odbora, da pripravi vse potrebno za nadaljnjo organizacijo letovanja in ko bo dokončno vse pripravljeno, se delo komisije da v potrditev odboru. Možnosti letovanja v počitniških domovih bi bile, seveda kolikor še bo na razpo- lago prostora glede na pozen čas prijave, v Crikvenici, na Rabu, v Portorožu in Puli; cena oskrbnega dne znaša od 80.— do 100.— dinarjev dnevno po osebi. Dne 10/6 1974 je komisija podala poročilo odboru o delu v zvezi z ostalimi pripravami letovanja v kamp prikolicah, za kar je bila zadolžena. kot sledi: Pogodba za kampiranje v Medveji je sklenjena za čas od 1. 6. do 31. 10. 1974. Cena znaša za ta čas 16.000.— dinarjev. V glavni sezoni, to je v juliju in avgustu, se določi cena za bivanje v eni camp prikolici 330.— din, izven sezone to je junija, septembra in oktobra pa po osebah. Prikolico lahko v tem času koristita najmanj 2 osebi. Tov. Petan Irena v splošno kadrovskem sektorju bo vodila evidenco o koristenju letnih dopustov v kamp prikolicah in obvestila vse zainteresirane, ki so se prijavili za to vrsto koristenja letnih dopustov, kdaj lahko nastopijo dopust. Pri izplačilu regresa se vsem zainteresiranim, ki bo- do koristili letni dopust v kamp prikolicah, odtegne od zneska regresa znesek za prikolico to je 330.— din, koristnikom v glavni sezoni in ostalim po osebah izven sezone. Z oskrbnikom za čuvanje naših prikolic v kampu je sklenjena pogodba, mesečna nagrada znaša 600.— dinarjev. Oskrbnik ima nalogo hraniti ključe prikolic, jih po potrebi zunaj očistiti, nabavljati plin in opraviti ostala potrebna dela. Izplačilo nadomestil za letni dopust bo izvršeno v mesecu juniju za stalno zaposlene ter otroke in vajence, za sezonske delavce pa v mesecu oktobru t. 1. Odbor je v skladu s Pravilnikom o uporabi sredstev sklada skupne porabe pripravil razpise posojil za individualno stanovanjsko izgradnjo v letu 1974, posojil za gradnjo vodovodnih pri- Inventar za prikolice: porcelan in pribor izda skladišče hotelskega sektorja; ostalo črno posodo, odeje in zglavnike je nabaviti nove. Letovanje v prikolicah se prične z 10. 6. 1974. V glavni sezoni, to je v juliju in avgustu so prikolice že zasedene, v mesecu septembru in oktobru pa je na voljo še nekaj prostih prikolic. Iz sredstev predvidenih v programu skupne porabe za leto 1974 se določijo naslednji zneski nadomestil za letni dopust: 800,— din 400,— din 160,— din 800.— din ključkov v letu 1974 in za zdravljenje članov delovne skupnosti Zdravilišča Rogaška Slatina. Razpisi so razobešeni na oglasnih deskah in v vodstvih TOZD. Vsebujejo vse določbe, ki so potrebne, da lahko interesent uveljavi pravico do posojil oz. do nadomestila za zdravljenje. Z. E. — stalno zaposlenim — sezonsko zaposlenim — staršem, ki prejemajo pri nas otroški dodatek — vajencem Poročilo iz zapisnika zbora delegatov (Nadaljevanje s 3. strani) stanuje, oddaljeno več kot 6 kilometrov od Rogaške Slatine. Povračilo se obračunava po tarifi javnega prevoznega sredstva, kjer pa tega ni, pa po 0,40 din za kilometer. K tem stroškom prispeva delavec 20 dinarjev. Delavec predloži pismen obračun stroškov za vse dneve, ko je bil na delu. Vodstva TOZD bodo za ta obračun preskrbela enoten obrazec. Povračila se lahko izplačajo po sprejemu sklepa DS od 1. julija 1974 dalje. Če pa znaša tako izplačilo za en mesec več kot 100 din, se lahko po sklepu DS obračuna tudi za nazaj do 1. marca 1974; — vajenci prejmejo od 1. marca 1974 dalje mesečne nagrade v zneskih za prvi letnik 500 din, drugi letnik 650 din, tretji letnik 900 din in enkratne nagrade za prav dober uspeh ob zaključku letnika 200 din ter za odličen uspeh 300 din; — odpravnine se po uveljavitvi teh sklepov izplačujejo: za 25 let delovne dobe dvakratni znesek republiškega poprečnega osebnega dohodka — v letu 1974 znaša to 4482 din, za več kot 25 let delovne dobe trikratni znesek — v letu 1974 znaša 6723 din; — organizacija letovanja in odločanja o povračilu stroškov za letni dopust je prepuščeno odboru za družbeni standard; ■— odločitev o načinu izplačila nagrad o delovnih jubilejih bo sprejeta po širši razpravi do konca leta. Dodatno k planiranemu znesku 150.000 din predlaga Zbor delegatov, da za ta namen zmanjšamo obseg drugih planiranih izplačil in uporabimo planirano rezervo, planiran znesek za kredite za popravilo stanovanjskih hiš in znesek od vračila kreditov. S tem bi namreč omogočili izplačilo teh nagrad vsem delavcem, ki so v Zdravilišču več kot 15 let, z obveznostjo, da se v naslednjem letu izplača tudi tistim delavcem, ki imajo od 10 do 15 let. Delavcev, ki imajo nad 20 let delovne dobe v Zdravilišču, je 62 in bi po tem predlogu prejeli 2,5-kratni znesek republiškega poprečnega osebnega dohodka. Z delovno dobo od 15 do 20 let jih je 89 in od 10 do 15 let je 112 delavcev, vsem tem pa po predlogu pripada znesek republiškega poprečnega osebnega dohodka. POROČILO O IZVAJANJU PLANIRANIH INVESTICIJ Izgradnja hotela Donat poteka po predvidenem časovnem planu. Obračunsko pa so ugotovljena dodatna in večja dela ter s tem nova predračunska vrednost ca. osemdeset milijonov dinarjev. Razlika od prvotne vrednosti bo krita iz beneficiranih obresti in dodatnega kredita pri Ljubljanski banki. Za izgradnjo cevovoda je v teku dogovor z Ljubljansko banko in Skladom Borisa Kidriča o kreditiranju. Za razširitev in izvedbo nove tehnologije v plinarni je dogovorjen komercialni kredit dobavitelja opreme iz Nemčije, banko pa smo prosili za garancijo, ki je ob takem kreditiranju potrebna. Za dogovorjen nakup stanovanj je odobren kredit pri Ljubljanski banki v znesku 1,500.000 din. Zbor delegatov je potrdil poročilo, ki sta ga na seji podala člana investicijske grupe ter pooblastil grupo, da z delom nadaljuje. Sprejel je sklep o najetju kreditov za hotel Donat, cevovod, plinarno in za izgradnjo stanovanj. RAZNO V nadaljevanju je zbor delegatov razpravljal in sprejel sklepe — o nakupu obveznic za posojilo federaciji iz sredstev rezervnega sklada za 600.000 dinarjev; — o imenovanju stalne komisije za obravnavo inventurnih razlik; — o članstvu v Društvu vrtnarjev Slovenije; — o pritožbi delavca Dragu-tina Broza; — o pooblastilu za podpisovanje za Zdravilišče in načinu vrednotenja v evidenci deviznih sredstev; — o oceni vlaganja v stanovanjsko izgradnjo v naslednjih letih; — o dodatni oceni delovnih mest. Predsednica Zbora delegatov VRELCI VRELCI Zahtevamo kot samoupravljavci in kot občani OBJAVLJAMO PISMO, KI SMO GA DNE 29. 5. 1974 POSLALI PREDSEDNIKU IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH IN ORGANOM ZA NOTRANJE ZADEVE PRI SOB ŠMARJE PRI JELŠAH. Pri oceni stopnje zaščite javnega reda in miru moramo izhajati iz nekaterih maksim, ki jih območje pogojuje, da bi lahko zadovoljili zahtevam za opravljanje gospodarske dejavnosti — zdraviliškega turizma. Vsakemu laiku je razumljivo, da sta javni red in mir ter zaščita nočnega počitka v zdraviliščih na vrhu lestvice teh zahtev. Ne bi se spuščali v analize ostalih, ker nas že to področje uvršča skoraj na dno te lestvice. Povzročitelji, ki pogojujejo takšno stopnjo, so objektivnega, še bolj pa subjektivnega značaja. Ustavili bi se ob slednjih. Že nekaj let ugotavljamo, da je vedno več mlajše generacije delavskega življa različnih jugoslovanskih narodov, ki dela v Rogaški Slatini pa tudi v sosednjih krajih. S plesnimi prireditvami nudimo zelo vabljivo zabavo temu sloju mladine. Do sem je vse prav, če se zabava razvija in vrši v okviru etike in pravil družabnosti. Nekateri objestni skrajneži pa so na teh prireditvah nasilni, razbij aški, poravnavajo medsebojne račune, nasilno snubijo, izzivajo mirne obiskovalce, se pretepajo in uničujejo inventar, groze ovaditeljem in se jim tudi fizično maščujejo, kradejo avtomobilske dele, vpijejo in kričijo na celotnem zdraviliškem območju in na sploh njihova dejanja spominjajo na razmere izza časov divjega zahoda. Ob dnevih pred prazniki in na same praznike vnašajo v takšne prireditve opisane uprizoritve, tako da mirne občane odvračajo od namere za obisk. Za mnogokatere tujce predstavlja bivanje v Rogaški Slatini miniaturno okno za pogled na jugoslovansko stvarnost. Sem prihajajo pod različnimi vtisi, ki jih črpajo v tujini iz nam naklonjenih pa tudi nenaklonjenih virov informacij. Takšni dogodki jih nujno navedejo na skupno oceno, ki zelo škoduje dobremu slovesu, ki ga Jugoslavija sicer uživa v svetu. Ali konkretno, kričanju in divjanju z motornimi vozili pozno v noč, mnogokrat celo v parku, ne napravi nihče sankcioniranega zaključka. Nekateri skrajneži, ki so prejšnji večer uprizorili na javnem mestu grobe kršitve in težko telesno poškodovale druge osebe ali pa uničile pri tem družbeno lastnino, se naslednji dan in še potem nemoteno sprehajajo v lokalih in ponovno povzročajo kršitve javnega reda. Nihče jih ne pozove na zagovor in na kaznovanje. Intervencije milice so čestokrat zgolj simbolične in ne privedejo do željenega rezultata. Moške osebe, ki hočejo braniti svoje spremljevalke, so tarča osebnih napadov. Naše delavke v gostinstvu so ob tem nemočne, čestokrat osamljene in v nočnih urah in v kritičnih položajih prepuščene same sebi. Posamezniki jih terorizirajo, ne plačajo zapitkov in povzročene škode. Ob tem pa vprašanje: ali res ne moremo z ukrepi, ki VRELCI — interno glasilo delovne skupnosti zdravilišča Rogaška Slatina. Glasilo izhaja mesečno v nakladi GOO izvodov in ga dobijo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Stane Cujež. Tisk in klišeji: CGP Mariborski tisk. jih ima na voljo naša skupnost, zagotoviti spoštovanje osebnosti, javnega reda in na sploh normalnih razmer. To zahtevamo z vso odločnostjo, saj gre za ugled kraja, v prvi vrsti pa naše socialistične skupnosti. Zahtevamo učinkovite u-krepe organov milice in or- ganov za kaznovanje. Zahtevamo zagotovitev zaščite naših obiskovalcev, naših delavcev in onemogočanje bohotenja tistih elementov, ki ne spoštujejo javnega reda. Organi za notranje zadeve so ga znali vzpostaviti v mnogih še bolj problematičnih krajih. SČ. ( j(lll