215, številka Ljubljana, v sredo 18. septembra. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan aveeer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poStnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če bo trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. DpravniBtvn naj se Dlagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V .LJubljani 18. septembra. V Berolinu sedaj ugibljejo, ali bode car vrnil lanski cesarjev pohod v Peterburg, ali ne. Večkrat se je že napovedaval dan carjevega prihoda, a vselej se je pokazalo, da so se motili. Ko je nastopil sedanji cesar Viljem, mislili so nemški diplomatje, da je prišel pravi čas, da se obnovi staro prijateljstvo z Rusijo. Cesar je hitel v Peterburg. kier je bil seveda prijazno vsprejot. Zaželjene posledice tega poboda so pa izostale. Na politiko ni imel najmanjšega upliva, kakor se je pokazalo. V Rusiji zgubili bo vse zaupanje do Nemčije in vse prizadevanje Nemcev za rusko prijateljstvo je zaman. To se pač dobro vidi iz tega, da car tako dolgo s po* hodom nemškega vladarja odlaša. Trditi ne moremo, da bi car ne pohodil še letos cesarja Viljema, to je pa gotovo, da pohod ne bode imel nobenega političnega pomena, naj bode že tedaj knez Bismarck v Berolinu ali pa ne, temveč bode le akt uljudnosti. Tudi v Berohnu so se že prepričali, da se ne da več pridobiti ruako pri jateljstvo. Zaradi tega pa Nemčija tako išče zavez nikov. Cesar sam je potoval v Anglijo, da bi to državo pridobil proti Rusiji, v Carigradu pa deluje nemška diplomacija, da bi se pridružila Turčija tripelalijanci. Še celo Španijo bi radi pridobili, pa ne gre. Bismarck na stare dni nema več posebne sreče. DoBedaj je bila navada, da je nemški cesar na imendan ruskega carja pri slovesnem obedu napil na zdravje carja ruskega. Letos je pa izostal ta slovesni obed, torej tudi napitnica. To je tem po-menljivejše, ker tudi pri banketu, ki ga je ta dan dal ruski veleposlanik Šuvalov, ni bila zastopana diplomacija nemška. Pri tem obedu bil je jedini pruski gost general "VVerder, bivši vojaški pooblaščenec v Peterburgu. Ta dva dogodka gotovo nesta slučajna, temveč jasno kažeta, kako sta se že odtujili Rusija in Nemčija, da so si v Berolinu že odrekli vsakemu upanju, da bi še kedaj so obnovilo staro prijateljstvo z Rusijo, kateremu jediuo se ima Prusija zahvaliti, da je tako mogočna postala. Sedanji ruski car je trdno preverjen, da bi zveza z Nemčijo Rusom bila le škodljiva in neče ničesar več slišati o njej. Ni čudno torej, da občinstvo v Berolinu že trdno veruje, da se je že sklenila zveza mej Ru- sijo in Francijo. Vsaj so ruski generali letos posebno radi pohajali Francijo in sedaj se nakrat govori, da carjevič pohodi razstavo francosko. Ta vest sicer še ni prav gotova, a vender se jako odločno zatrjuje celo v ruskih listih. „Nordu se tudi peča s to vestjo in je no oporeka. Ta oficijozni list celo pristavlja, da se Rusiji nu more zameriti; če skafte svoje simpatije Franciji sedaj, ko se shajajo vladarji , da s tem pokažejo mejsebojue simpatije. „Nord" celo pravi, da različna vladavina ne more ovirati Rusije, da bi Franciji ne skazala svojih simpatij, kajti vsak narod ima pravico do take vladavine, kakor mu ugaja. Pred nekaterimi meseci so ruski vladni krogi pač drugače sodili o republiki in francoski razstavi. Listi, ki so v zvezi z dvornimi in vladnimi krogi ruskimi, tedaj neso prikrivali nikakor mržuje proti republiki. Naravnost so pa grajali, da se hoče z razstavo slaviti spomin velike francoske revolucije. Ruski veleposlanik se ni udeležil otvorjenja razstave, temveč je celo ostavil Pariz. Sicer se tudi veleposlaniki druzih držav neso udeležili otvorjenja razstave, pa so se vsaj njih tajniki, če tudi ne nh'ci-jalno, a Rusija ni poslala k otvorjenju nobenega diplomatičnega zastopnika. V Rusiji se tedaj niti misliti ni moglo, da bi kak član carske rodbine pohodil razstavo. Sedaj pa niti vladni listi ue taje, da se resno razpravlja o tem, da pojde carjevič sam v Pariz. Gotovo so važni uzroki morali uplivati, da se je tako preme-nilo mnenje ruskih odločilnih krogov glede Francije. Ne mislimo sicer, da se je sklenila že zveza mej Francijo in Rusijo, a vsekako so Rusi že premagali pomisleke proti tej zvezi. Zveze sklepati pa se sedaj ni kazalo, ker bodo še le volitve in je mogoče, da pride do kacih sprememb na Francoskem. Će pa po volitvah zmerni elementi bodisi monarhi stični ali republičanski dobe tako prevago, da se bode mogla osnovati kaka trdna vlada, pa skoro ni dvojbe, da se začno pogajanja zaradi zveze. Seveda z vladami, o katerih se gotovo ve, da bodo vladale le nekaj mesecev ali pa tudi nekaj tednov se zveza sklepati ne more. Od izida volitev je zatorej mnogo zavisno, kako se uravnajo odnošaji mej Francijo in Rusijo. Pa naj se stvari zasučejo kakor koli, toliko je gotovo, da se Rusija več z Nemčijo sprijaznila ne bode. Če s Francijo tudi le zveze ne sklene, bodeta pa vender druga drugi pomagali, kadar pride do evropske vojne, ker k temu ju bode silila lastna korist. To dobro vedo vsi nasprotniki Rusije in Francije in zatorej tudi po listih večkrat primerjajo vojno moč Rusije in Francije z vojno silo tri-pelalijance. Tak je sedanji evropski položaj in ga shodi vladarjev nift spremeniti ne morejo. RuBiji in Franciji ne ugaja nemška hegemonija v Evropi in bodeta gledali, da jej naredita konec, to bodeta tudi dosegli prej ali slej. Nobena evropska vlast ni mogla dolgo ohraniti hegemonije in je tudi Nemčija ne bode, vse umetne zveze jo ne bodo otele osode, ki jo čaka. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 18. septembra. Nemci že prete, da bodo ostavili državni zbor, ako bi se cesar dal kronati za češkega kralja in bi se skušalo obnoviti pravice češke krone. Zaradi tega se jim sedaj pač Se ni treba preveč vznemirjati, ker sedanja vlada se za kronanje ne bode odločila tako hitro. Grof Tauffni Se dosedaj ni nikdar kazal posebne naklonjenosti Čehom. Deželni zbor hrvatski, ki začne zborovauje dne 1. oktobra, bode zboroval do konca leta, torej cele tri mesece, kakor je zakonito določeno. Onim poslancem, ki imajo posestva, bi bilo ugodneje, da bi se deželni zbor sešel nekaj dnij pozneje, da bi bila poprej končana trgatev. %Haiije države. Vsprejeraa kraljice Natalije se ne bodo udeležili regenti, ministri in drugi državni dostojanstveniki srbski. Zmatrali jo bodo le za privatno osobo. Priredile jej bodo lep vsprejem srbske dame. Soproge regentov, ministrov in druzih visocih dostojanstvenikov delajo velike priprave za vsprejem, in bode, kakor je pričakovati, jako lep. Bolgarska vladna stranka je s Stojanovim veliko izgubila. Pokojnik je bil velik sovražnik Rusije in odločen pristaš Stambulova. Njegovo truplo bodo prepeljali v Sofijo, kjer bode slovesen pogreb. Sporazumljenje mej Rusijo in Bolgarijo bode pa sedaj ložje doseči, ko ni več Stojanova. On je s svojim uplivom mnogo oviral Stambulova, da se ni bolj nagibal na rusko stran. Zgubo Stojanova bode najbolj čutil Koburžan, ker bodo nasprotniki njegovi sedaj dobili več poguma. „Obzor" piše o solidarnosti balkanskih narodov tako-le: V vsej zgodovini jugoslovaustva LISTEK Blodne duše. Roman. Češki spisal Vacslav BeneS-Tfebizsky, preložil I. Gornik. 3?r-vl dol. XVIII. (Dalje.) „Gospod oskrbnik!"— Rozhoda stresel je spečega, da je stol zaškripal. »Ustanite! — Dan je že, beli dan! — Pojdimo na tlako!" „Gospod oskrbnik se je naglo prebudil. „Mušketir! — Vohanka!" „V kozolci je, gospod oskrbnik!" „Pristav !« „Postal vam je nezvest!" jČrednik — mlatič — orači--!" „Ne mogo se niti ganiti! — Ali me še poznate, gospod oskrbnik? Tako-le kakih dvajset let se že nisva videla! — Metljar Rozhoda sem!" Oskrbnik je najedenkrat prebledel in se opo-tekel. A takoj se je zavedel. „Česa hočeš od mene?" „Kar si mi vzel ... Ali ne pomniš več?" Rozhoda pristopil je prav k oskrbniku. »Dobro me poglej! Otec Martinov sem. Saj se ga boš spominjal. Takrat poslal si za mojim sinom pse v gozd. In ko so ga ujeli, uisi-li bil ti oni, ki ga je bil ukazal odpeljati v lancih k okrajnemu uradu, da bi mu izprašili suknjo? Potem si uničil njegovo nevesto in jo spravil v grob. Jaz tudi nisem videl sina od takrat, prihajam pa danes s taboj poračunit stvar.* Gospod oskrbnik pa se je v istem trenotku zavedel, da je na zemlji. Metljar Rozhoda imel je danes dvojno silo v desnici. V spomin vračali so se mu minoli časi v najživejših barvah, danes jih v dvajsetih letih prvič ni izganjal iz glave in danes jih v dvajsetih prvič ni dušil v spominu. In letele so mu tudi po glavi divje kakor vihra, razgrajajoč kakor furija in s strašnim sikanjem, kakor tolpa kuščarjev, dokler se ni nasmejal v najstrašnejšem krohotu. „Razsvetimo, seljaci! — Tu niti dobro ne vidimo ! — Naj nas pomnijo v Domašicah! — Naj živi svoboda! Naj pogine tlaka! Vrag vzemi gospode, kakor tega-Ie!" Čez malo Časa vzdignili so se nad dvorom plameni — morebiti prvi v vsem Podlesji za krnet-skega upora. V cerkvenem stolpu zvonili so, a jedva pet minut. Seljaki pognali so zvonikarja, vrvi pri zvonovih odrezali, zvonove iztaknili in iz Domašic priklopilo se jih jim je še sto. Dvorec gorel je s plamenom. Vender se ni ne jedna roka dvignila, da bi gasila. Na pokopališči na levi strani pri vratih stal je mož mahaje z zarjavelo sabljo nad belo glavo in dobro se je čul v praskotu plamena, cviljenji psov in rujovenji živine njegov grmeči glas. „Ustani Marijica! — Ustani 1 Poglej! Gospod oskrbnik slavi svatbo. — Ihuhu! Tvoj otec mu jo je napravil! — Vstani — vstani! Pojdeš mu za spletenko, eh — kaj za nevesto. Će si mu bila takrat dobra, čemu bi mu no bila danes? — Le še tovariši! Naj sveti po celem Podlesji!" poslednja stoletja ni ničesar tako žalostnega, kakor odnošaji mej Bolgari in Srbi in pa, da se prvi popolnoma udajajo tujemu uplivu. To je temna pega t zgodovini slovanskega juga, ki ovira Jugoslovane, da ne narede nobenega koraka dalje. Naši sovražniki si pred vsem prizadevajo, da bi nas sprli, in mi se zato ne spurazumemo, dasi za vse te razpore ni nobenega pravega uzroka. Ni dvojbe, da Bolgare hujakajo od tuje strani, in da bodo še dolgo orodje tujega upliva iu tujih interesov. Mi s tem ne mislimo plemenitega naroda bolgarskega, temveč one mogotce, ki so s silo vzeli oblast v roke in sedaj govore v imenu naroda. Če se je Srbija emancipo-vala tuje politike, zakaj bi se je Bolgarija ne mogla? Balkan Balkancem rekel je Gladstone. Nekateri državniki pa hočejo samostojnost balkanskih narodov rabiti za krinko za svoje hegemonične težnje ter v istini balkanskih narodov se posluževati le kot pripravno orodje za politične in gospodarske interese svoje ter jih spreti z njihovim naravnim zaščitnikom Rusijo. V resnici se sedaj na Balkanu borita mej Babo dve smeri — jedna je narodna, druga protinarodna. Dokler balkanski narodi ne bodo jedini, bode Balkan vedno prizorišče tujih uplivov. Balkanski narodi naj bi si podali roke, Če pride do vojne, se zložni postavili za domovino, svobodo in narodno politiko". — Bukurestski „Romanu!" pa svari Bolgare, da naj nikar ne rušijo solidarnosti balkanskih narodov. Balkanski narodi ne bodo nič dosegli, če neso jedini. Če dva izmej njih nesta jedina, nema nikdar kak drug balkanski narod od tega koristi, nego le tujec. Evropa mora videti, da smo vsi balkanski mali narod jedini v misli. Svobodo in nezavisnost za vsaccga izmej nas! Zakaj bi Bolgari složno ne postopali s Srbi? Vladarja, ki sta se predrznila brate proti bratom vesti v boj, zgubila sta prestola. Ne verujemo, da bi hotel kak reseu državnik v Srbiji ali Bolgariji ti deželi na huškati na boj dnma proti drugi. To bi bil zločin, madež, ki bi vedno kazil njega spomin. Stvar Srbije in Htvar Bolgarije sta pravični in Evropa ne bode ničesar mogla stor ti proti njima, da sta jedini. Nejedini gresta pa uepreračunljivim dogodkom naproti. V jedinosti in le v jedinosti moreta doseči narodne smotre svoje. Turčija pomoožuje v Evropi svoje čete ob bolgarskej in Brbskej meji, v Aziji pa v Armeniji. Turški državniki nemajo zadosti zaupanja, da bi se ohranil mir, zaradi lega se pa hočejo pripraviti za vse slučaje. Volilni shodi na Francoskem se za re-publičane ne vrše" posebno ugodno. V več krajih si republičanski kandidati niti shodov sklicati ne upajo iz strahu pred nasprotniki republike. Kako bodo volitve izpale, se ne more še uič vedeti. Republi-čani se nadejajo, da dobe večino, monarhisti tudi. Najbrž nova zbornica ne bole imela take večine, da bi se mogla sestaviti trdna vlada. Če bodo re pnbličani imeli večino, bode nastal razpor mej oportunisti in radikalci in se nobena vlada obdržati ne bode mogla. Če pa monarhisti dobe večino, bodo se pa jeli mej sabo prepirati, ali naj se obnovi kraljestvo ali cesarstvo. — Boulangistična stranka postavila je v 118 volilnih krajih republičanske, v 141 volilnih okrajih mnnarhistiČne kandidate, v 317 okrajih pa ni postavila kandidatov. Dopisi. S Ptuja 18. septembra. [Izv. dopis.] V četrtek dne 12. septembra t. 1. slavili so Slovenci iz Ptujskega mesta in okraja v starodavnem Ptuji redko slavnost petindvajsetletnice Ptujske čitalnice. Vzlic temu da se je slavnost iz posebnih ozirov v delovnik vršila, sešlo se je vender lepo število go-stov — slaviteljev, večjidel razumnikov vseh stanov od blizu in daleč, prisrčno pozdravljat njo in iskreno Seljaki v vasi utihnili so za hip. Pogledi vseh upirali so se k pokopališču. Stari mož grebet je z obema rokama sneg na grobu, na katerem so bile pohojeue osehle koprive iu vel slak. Jhuhu! — Seljaci, fantje, vriskajte! —Kdaj že niBmo bili tako veseli!" Seljake prehajal je mraz. Videti je bilo, kakor da so za trenotek pozabili, da gori dvorec, da so ga sami zapalili, da so v dvorci gospod oskrbnik in skoro vsa družina zvezani . . . „Marijica spi trdo, niti ne gane se! In moj Murtin Bog ve, kje gnije. Moral bi si pretrgati grlo, da bi oba priklical, a potreboval ga bom šel — Naprej! Dalje tovariši! Kakor vojaci ... Ne pomilujte nikogar! Vas tudi nihče ne pomiluje! — Ne ozirajte se na nikogar! Na vaa se tudi nihče ne ozira! Naprej, seljaci! — Na Kouuovl Tam bomo do jutra! Tam so tudi dobri! . . Ti, dekle, pa tu tiho počivaj. In ti, sin moj, za lesom — z Bogom!" Metljar Rozhoda stal je že čez nekoliko minut v sredi mnogobrojne tolpe upornikov, kakor bi se ne bilo ničesar prigodilo. častitat njej, ki je v burnih časih v sredi mej od politične strasti in oslepljenosti zavoženimi najzagrize-nejšimi nasprotniki vedno s krepko roko kvišku držala narodni prapor, branila in hranila narodove svetinje, gojila in širila narodno zavest, vzbujala narodni ponos, užigala in netila narodno ljubav ! Dasi je bilo slavljeno Četrtstoletje za našo Čitalnico osodepolno in ozbilno, dasi je bila pretekla petindvajsetletna doba njena polna neprestanih bojev, najhujših preganjanj in naj brid kej šega trpljenja ; ven der je vse te in jednake ovire krutega nasilstva in sovražnih spletk srečno in zmagonosno premagala ter stoji dandanes v svojem „Narodnem domu" kot prava trdnjavica z neustrašno in pogumno posadko na sredi ponemčenega in požidovljenega Ptuja. Čitalnica v Ptuji samem ni nobenih tal pridobila, temveč zgubila — če tudi v njej prirejene besede in veselice ne zaostajajo za onimi v kazini, ampak jih v marsičem prekašajo, — sme vender na sedanje svoje uspehe ponosna biti! Omislila si je „Narodni dom", prvi na slovenskem Štajerskem,osnovala „Slovensko pevsko društvo", ustanovila „Posojilno in hranilno društvo", izvila tujcem, posilinemcera in raznim privandravcem za vselej okrajni zastop ter s tem izpodbila in iz-podmaknila tla pogubnemu delovanji zloglasnega nemškega šulverajna, vzbudila v slovenskem kmetu narodni čut in mu ucepila slovensko zavest, o Čemer glasno pričajo brezobzirne borbe za okrajni zastop in jednoglasne izvolitve narodnih zastopnikov v državni in deželni zbor v zadnjem desetletji. Rekel bi, da je previdnost božja vodila in blagoslovila dosedanje čitalnično delovanje v minulih 25 letih, da ni v najhujših Časih, ko je bila tako-rekoč brez strehe in vsakoršnega zavetja, obupala nego v nejednakem boji vstrajala; zato pa je bilo tudi jako umestno, da se je svečanost pričela s slovesno sv. mašo, katero je služil čast. g o. Gro-belnik ob polu jednajsti uri z veliko azistencijo v minoritski cerkvi in pri katerej so pevci izborno peli lepo Miklošičevo mašo. Ob polu dvanajsti uri je bilo v čitalniški dvorani v „Narodnem domu", na katerem so plapolale tri velikanske zastave, slavnostna seja, pri katerej se je nalašč za to slavnost tiskana knjižica: „Zgodovinske črtice o „Narodni čitalnici v Ptuji" mej čitalničarje iu častite goste delila. Pozdravil je s prisrčnimi besedami navzoče čitalnični predsednik gospod dr. Jurtela, zaklical: „Dobro dosti!" dragim gostom iz Maribora, Ormoža, Ljutomera in Hivat-ske, pozdravil iskrene navzoče najstarejše čitalničarje gg. : Meška, dr. Petovarja, Raispa, Planinšeka, Maši in dr., slikal s krepkimi potezami 25letno čitalnično trpljenje in življenje in se konečno z ganljivimi be nedami spominjal umrlih čitalničarjev: dr. Avg. Čučka L.Hermana, dr. Janez Vošnjaka, Raiča,dr. Gregoriča, Urbanca in preblage čitalnične dobrotnice gospe Jurce, ter okončuje svoj govor, navzočim na srce polagal, da bi se v prihodnje vsi brez razločka stanu v bratovski ljubezni Čitalnice oklepali. Ob jedni popoludne je bil v Čitalniški gostilni banket, katerega se je udeležilo 85 osob, po večini častitih duhovnikov. Izmej mnogih naudušenih z burnimi živioklici vsprejetih zdravic in napitnic navedem naj naslednje: — dr. Jurtela dragim gostom in prelepi slogi, ki vlada mej vsemi stanovi na slo- „Zdaj smo že začeli, bati se ne smemo — ne bomo!" Čez polu ure bile so v Domačicah sredi vasi le še tolpe žen, otrok in starcev. „Kaj bo iz tega, moj Bog!" „Mati Božja, Področevska!" „Sortnji dan! — Videli bodete!" „Vaš mož je tudi ž njimi? — Prosila sem otca na kolenih, da bi ne hodil! — Ni in ni sedal pregovoriti!" „Kaj bo iz tega? — Zlo, samo zlo! Polovili jih bodo, obesili, pozaprli, post eljali — to bo iz tega!" govoril je z resnim glasom osemdesetleten Btarec imajoč oči uprte v požar. „Iato bilo je iz tega tudi takrat! — Na vsakem odru stalo je mnogo let nekaj vešal več. Bil sem majhen deček, tako v letih vašega Martina, šli Brno v Rakovnik na semenj. Pri mestu zagledal sem štiri Čudne trame. „To so vešala!" rekel mi je otec. Na jedno iz njih obeBili so pred tridesetimi leti tvojega strica. In stale so ondu vse štiri do Marije Terezije. Pred dvorcem čul se je najedenkrat hrup. „Ali je Živ?" Malo osmojen, zgorela mu je kita!" venskem Štajerskem, — gvardijan Hrtiš pokojnim in živim udom Ptujske čitalnice — dr. Gregoree v izbornem tričetrt ure trajajočem govoru: Slowanstvu, slovenskim čitalnicam in osobito Ptujski čitalnici, — profesor Kunstek narodnim zavodom, slovenskemu časnikarstvu in zjedinjeni Sloveniji. — Kovačec a Hrvatskega slovenski gostoljubnosti in pobratimstvu mej Slovenci in Hrvati — dr. Jurtela prisotnim slo venskim akademikom — župnik Meško sedanjemu čitalničnemu odboru — akademik Korošak dr. Jur-teli in čitalničnemu odboru — učitelj Freuensfeld v prekrasnih besedah Raičevemu duhu — Kovačec, kajdan iz Hrvatske, Ptujski čitalnici proseč jej nebeškega blagoslova. — Dr. Romi I mejsebojni neskaljeni bratovski slotd mej štajerskimi Slovenci, — dr. Jurtela presvetlemu cesarju- Ob 4. uri se je začel koncert, ki je trajal' do 7. ure. Tekmovali so mej seboj: izvrstna Šma-rijska godba, izborni Ljutomerski kvartet: gospodje Herzog, Schneider, Freuensfeld in Sever; gospod nadučitelj Serajnik s svojima sinovoma in z gosp. Weixlerjem so igrali z umetniško dovršenostjo na gostih in violinčelu, priljubljeni Ptujski mešani zbor in moški zbor pod vodstvom g. učitelja Zopfa, pela sta ta dan tako točno in prekrasno, da ni bilo viharnemu rokoplosku ne konca ne kraja ter so se morale vse točke ponavljati. Razen godbe, obsegal je koncertni program sledeče točke: 1. „Jadransko morje" — svirali na goslih in violončelu, g. Serajnik in dr. 2 „Mi uatajamo" — moški zbor. 3. „0 mraku" — Ljuto merski kvartet. 4. „Nazaj v planinski raj" — mešani zbor. 5. „Pri zibeli" — Senčnik in drugovi. 6. „Trobojnici" — moški zbor. 7. „Naše gore" — mešani zbor. 8 „Na planine" — mešani zbor-9. „Mornar" — samospev dr. Bezjak. 10. „Slovo od lastovke" — mešani zbor. 11. „ Opomin k petju* — mešani zbor. 12. „Planinska roža" — Ljutomerski kvartet. 13. „ Nisem Nemec, dekle lepo" — — Ljutomerski kvartet. 14 „Slovanska pesem* — moški zbor — solo gospoda dr. Bezjak in Porekar. Ob 8. uri zvečer se je začel veseli ples, rajalo se je mej izvrstnim sviranjem Šmarijske godbe do ranega jutra; večji del občinstva pa se je zabaval in razveseljeval v prosti zabavi pri točni postrežbi z okusnimi jedili in fino pijačo pozno v noč v čitalniški gostilni. Želimo, da bi ostal ta lep dan vsem udeležencem v prijetnem spojnimi, nas pa spodbujal k nadaljnemu uspešnemu delovanja narodu v čast in korist? Došli so nastopni telegrami: Gorica. — Od daljne meje laške pozdravlja junaško sestro svojo Čitalnica Goriška. Bre žce. — Živela čitalnica! Živeli zbrani udi in gosti! Brežki narodnjaki. Ljubljana. — Živela vrla, danes vesela posadka v narodni trdnjavi! Dr. Gross. Slovenska Bistrica- — Da srečno v vek si zbirališče Krepostnih žen, krepostnih mož; Bog daj ti slavnih del torišče, Da vidla še slavnejših boš! Brumen, Raktelj, Božan, Novak. Celovec. — Srdačni živio kličejo Vam k Vaši slavnosti z Vami za jednake pravice boreči se Celovški Slovenci 1 Trije hlapci prinesli so gospoda oskrbnika, R*s, da je bil Še živ, a še vedno kakor v omed-levici. Le težko dihanje svedočilo je, da mu metljar Rozhoda ni izgnal duše. Krenili so ž njim naravnost na pašnik. Od daleč čul se je temen šum, kakor kedar je velika voda. A za hip ni bilo slišati ničesar več. V vasi v Domašicah bilo je prazno, žene sedele so v izbah s hčerami, brez pogovora, brez nobene besede in rodeči žar od dvorca dajal je njihovim obrazom nepopisen izraz. Podobne so bile žrtvam, ki se plašno stiskajo k zemlji, s krčevito stisnjenimi ustmi upirajo poglede navzgor, ko vidijo na njihove glave leteti nesrečo, kateri se ogniti ne morejo, in ko že slišijo šumenje njenih kril, katere izganjajo na čelo ubožcem težke kaplje studenega potu. Domašinski dvorec naznanjal je s krvavo zarjo na milje daleč, da j j v Podlesji zlo in da bo še huje. Zgorel je popolnoma, ostalo ni inega, nego sdne kamenite stene. Hlapci, katerim se je posrečilo oprostiti vezij, rešili neso razveo oskrbnika skoro ničesar, razven svojih skrinj in perila. (Dalje prih.) Ljutomer. — Cveti krepka sestra, goji in sejaj ljubezen do slovenske domovine kakor dose-daj! Živeli slavnostni udeleženci. Ljutomerska čitalnica. Celje. — Bog ohrani Ptujsko čitalnico še mnogaja leta kot glavno zaslornbo slovanstva Dravskega pobrežja. Miha Vošnjak. Celje. — Vztrajno delo, ki te je dičilo do-zdaj, porok nam je lepše prihodnjosti. Danes ti doni iz rodoljubnih Brc zaslužena slava! Dr. Krašovec. Vransko. — Blagor iu blagoslov izlivaj Bog na tebe, nerazrušljiva trdnjava! Ivan GabrSek. Ljubljana. — Naprej ko dosle zastava Slave! Bog in narod! Dr. Triller, dr. Žttek. Ljubljana. — Povodom praznovanja društvene 251etnice kliče čitalnici Ptujski in njenim slaviteljem od blizu in daleč naudušeni : Živila in živahno vela! Čitalnica Ljubljanska. Žižkov. — Častitam prisrčno k Vašemu petindvajsetletnemu uspešnemu delovanji ter želim, naj ostane Ptuj uzor vsem Štajerskim mestom! Lego. Ljubljana. — Duh Hermana, Raiča nad nami naj plava; Nasprotstva odnese pak jadrna Drava! „Slov. Narod". Maribor. — Slovencem vedno bila si središče, Ostani vztrajno jim naprej svetišča ! Tiskarna sv. Cirila. Spital ob Dravi. — Ćitalničarji, čestilci 25letnice, Slovenci gromovito živeli izpod snežnih planin! Hrašovec. Žužemberk. — Delaj uspešno Še več petindvajset let rodu na čast, domovini v slavo! Dr. Volčič, Ploj. Celje. — (Telegram skažen.) Sestra ob Savinji častita Ptujski poseBtrini k slavnostnemu dnevu, želeč njej, da bode, kakor dozdaj v preteklih neugodnih nam časih, gojila slovensko zavest, živela za naprej, ko gledamo opravičenim upom v boljšo bodočnost, da bode krepka zašlo tuba narodnemu napredku. Bog živi Ptujsko čitalnico 1 Čitalnica Celjska. Čina rije. — Vzbujaj, širi narodno zavest neumorno kot doslej Še nešteta leta v prospeh milega naroda! Bodi nepremagljivi branik sovražnim navalom! Podpis skažen. Iz Ozeljena 14. septembra. [Izv. dop.] Povedal sem že zadnjič, kakšna zmešnjava je bila pri nas pri mladih in pri starih, in da si je marsikatero neušečno moralo od njih požreti; a vender misliti ne smete, da ni bilo pri nas prav nobenega rodoljuba. Pač, saj je znano, da ni stvari tako pokvarjene, da ne bi se nahajalo kaj koristnega v njej. In tako so tudi takrat bili nekateri rodoljubi, ter sprevideli, da tako ne more, in tudi ne sme več dalje biti. V istem času se je v bližnjem Šempasu kaj lepo razcvitalo „ bralno društvo", in v to društvo so sklenili nekoji pristopiti kot udje; ali v sramoto našo moram tudi povedati, da nekaj časa so omahovali, ali bi, ali ne. Velika sreča je bila ta, da smo imeli tedaj v Šempasu kaplana gos p. Josipa Poljšaka vrlega rodoljuba, kajti on nas je apodbadal k temu ter nauduševal za narodno stvar. Tako smo se neko nedeljo, — zbrali nekoji iz naše vasij, ter šli na povabilo društvenega predsednika v Šempas, kjer nas je pri seji društvo vHprejelo kot ude. Od tedaj seje pričelo mej nami drugačno življenje. No seveda, kopriv smo imeli dokaj, ki so nas spekale, kjer so le mogle; a tudi veselja smo uživali! Pridno smo prebirali razne časopise, za koje društvo na leto plačuje nad 40 gld , in poučne knjige, ki jih ima društvena knjižnica nad 400 Ali tudi drugo veselje smo tu uživali; tu smo slišali lepo ubrano petje, katero poučuje še zdaj Josip Žižmond organist, naroduo in cerkveno; in tako smo imeli priliko slišati, in se priučiti mnogo, kar človeku bistri um in blaži srce. No, zasramovanja nam tudi ni manjkalo. Bilo je 1. 1881., ko smo napravili drušveno veselico v proslavo in spomin poroke pokojnega cesarj. Rudolfa in Štefanije. Veselico napravili smo izborno, kar so dopuščale naše moči; občinstva je bilo mnogo domačega, kakor tudi zunanjega. Ob lja7. uri zvečer zagrme topiči v znamenje, da se je veselica pričela. Društveni pevci zapojo cesarsko himno, in — zdajci se začuje spodaj po ulicah nesramno upitje in tulenje divjih lahonskih popevk. In kateri so bili ti diletantje, da so se tako vedli? Naši Ozeljanaki, in Šempaski fantje so bili, kateri bi bili radi nas in društvo naše v žlici vode vtopili; zbrali bo se bili v ta namen v Peliconovi, (v Tuncovi) krčmi, ter zmenili se, da bodo nemir delali. Tako kakor so se ti sponašali, ne bili bi sposobni niti divji Irokezi ! Ali veselica bila se je vršila venderle častno in dostojno. Veselica se je končala v pravo zadovoljuost vseh pričujočih. Tedaj stopi na oder g. B. S. tedaj učitelj v Šempasu, ter povabi uljudno domače, kakor tudi zunajne goste na skupno večerjo v krčmo Blaža Kumarja. Mej tem, ko so se za potrebo okrepčali, se prijazno mej seboj pomenkovajo, prituli po cesti tolpa zgoraj popisauih divjakov, ter kvasijo neko ostudno laško popevko, katere pa oni seveda neso razumeli — ter uganjajo vsakojake „oslarije". Zdajci pridrvi od one tolpe jeden ter začne udrihati po naši mizi rekoč: „Jaz znam: kranjski, nemški, laški, italijanski, furlanski, in madjarski ; a slovenski se nočem učiti." Ravno mi je bila na um prišla, kojo sem mu hotel povedati, pride krčmar ter ga vrže od naše mize. Popred pa še nekako zauičljivo reče: da nam bodo zastavo ukradli, kar so tudi res storili. Kmalu potem pozval je nekatere župan k sebi, ter jim zagrozil se, da ako v 8 dneb ne prineso zastave, da bodo pomnili, s kom imajo opravka. Prinesli so zastavo po noči ter jo nepoškodovano položili pred hišo na pristavi. Ko smo prišli v našo vas, usipale so se psovke na nas, od nekojih naših Ozeljancev. — Mi se niti ne zmenimo za to; ali zaradi tega so bili še bolj besni na nas Ko smo nekega večera peli naše narodne pesmi, so nas iz vseh vogalov s kamenjem posipali; in takih surovostij bilo je mnogo od onega časa pa do danes. V al se lov. Domače stvari. — (Grof Taaffe) ravna se po načelu: „Bella gerant alii, tu, felix Austria nube!" tudi glede svoje obitelji. Ta mesec pomožil bode dve hčeri, dne 21. t. m. grofico Marijo Amalijo z grofom Maksom Coudenhovenom, dne 24. t. m. pa grofico Heleno z baronom Rihardom Malencloit-om. Grof Taaffe ima v svoji obiteljski politiki več uspeha, nego v svoji notranji politiki. — (Deželni preds. baron Winkler) odpeljal se je danes dopoludne z brzovlakom na Dunaj. — (Šola rGlaBbene Matice".) Upiso-valo se bode v šolo „G1. Matice" še v četrtek, 19. t. m. od 10. do 12. ure dopoludne v Šolskih prostorih (Virantova hiša II. nadstropje). Opozarja se na to posebno one, kateri so že bili in žele še ostati gojenci tega zavoda, pa se še neso do sedaj zgla-sili, da omenjeni dan ne zamude tega storiti, ker s tem prouzročijo v razredbi poučnih ur, koja je že brez tega jako težavna in komplikovana, tako velik nered, da bi se zaradi tega ne zamogli več vspre-jeti v šolo. Vodstvo šole. — (Umrl) je na Ptuji 17. t. m. po dolgej mučni bolezni g. Janez Seli8nwetter, c. kr, notar, nekdanji predsednik in podpredsednik Ptujske čitalnice in 25letni njen u i, tast znanega slovenskega pisatelja Frana Hnbada. Lahka mu zemljica in večen spomin 1 — (V bogoslovji Ljubljanskem )3pričel se bode pouk, kakor čitamo v „Slovenci," 1 oktobra. Vseh bogoslovcev bode 103, jeden vsprejetih mora v vojake. — (Na tukajšnjo veliko realko) je doslej upisanih 335 dijakov, ki se dele po razredih tako: I. 109, II. 90, III 50, IV. 32, V. 17, VI. 21. VII. 12. V prve tri razrede se jih bode izvestno še nekoliko oglasilo. Znamenito za realko je pač to, da o novem vodji Junovicsi doslej ni niti duhu ne sluha. Dasi bi bil imel zavod prevzeti že začetkom meseca, vender o njem ni glasu, ne pisma, kakor da je imenovan „in partibus infi-delium", ne pa na realki Ljubljanski. — (Gimnazija v Kranii), ki ima letos samo še četrti razred, šteje samo še o sem dijakov in pet profesorjev. Številke same bo znamenje bližajočega se konca. — ( „ Koroških bukvic") izšla sta 14. in 15. snopič, polna narodnega blaga, raznih pesnic, pravljic in pripovedk. GoBpod izdajatelj toži, da je slaba kupčija. Zato pa prav toplo želimo, da bi se kupčija zboljšala. „Koroške bukvice" imajo tako nizko ceno, snopič po 10 kr., da si jih lahko vsakdo omisli, v njih pa je toliko raznovrstnega gradiva, da bode dovolj mikalnega berila za zimske večere. — (Vreme) je stalno neprijetno, mrzlo. Iz raznih kraje v javlja se, da je slana pala in se je temperatura znižala na 4- 1° R. Vrhovi planin bos snegom pobeljeni in na planinah nad Kamnikom je danes opoludne snežilo. Slana je na mnogih krajih uničila ajdo, ki večinoma še ni odevela. — (Konjska dražba,) V soboto dne 28. septembra t. 1. ob 10. uri dopoludno se bodeta na cesarja Josipa trgu v Ljubljani dva žrebca na javni dražbi prodala — (Razpisana) je učiteljska služba v Zalogu pri Cerkljah. Plača 400 gld., priklada 30 gld. in stanovanje. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Praga 17. septembra. Pri deželnozbor-skih volitvah v treh Praških okrajih zmagali so staročeški kandidatje. V Starem mestu izvoljena sta Staročeh župan Šole z 891 in arhitekt Viehl z 876 glasovi. Mladoeeha Blažek in Vorliček dobila sta 816, oziroma 797 glasov. V Novemmestu izvoljena sta Staročeha Tomek in Touzimskv s 1389 in 1302 glasomi. Mladočeha Julij Gregr in Breznovskv dobila sta 1098 in 1081 glasov. Na Malistrani dobil Staročeh Dittrich 453, Mladočeh Belskv 296 glasov. Odesa 17. septembra. Kraljica Natalija dospela včeraj semkaj na ruski topnjači, ki je imela srbsko zastavo. Vsprejeta je bila z veliko častjo. Jutri ali pa pojutršnjem potovala bode dalje. Dunaj 18. septembra. BWiener Ztg." : Finančni minister imenoval evidenčnega nadzornika Ivana Mačaka v Ljubljani finančnim vi-jim nadzornikom druge vrste v Trstu. Dunaj 18. septembra. „Annee-Verord-nungsblatt" objavlja, da je vojvoda Virtember-ški (vojni poveljnik v Lvovu) premeščen kot poveljnik tretjega voja v Gradec, fzm. baron SchOnfeld (Gradec) kot poveljnik druzega voja na Dunaj, princ Windischgratz, general konjice in poveljnik prvega voja kot poveljnik jednaj-stega voja v Lvov. Fzm. baron Konig imenovan je general, nadzornikom pehote. Premeščen je podmaršal Reinliinder kot poveljnik 10. voja v Przemvsl, podmaršal grof GrOnne kot poveljnik osmega voja v Prago. Podmaršal pl. Krieghammer imenovan je poveljnikom prvega voja v Krakovem. — Povodom predstoječe službene petdesetletnice podelil je cesar v priznanje v vojni in miru odličnega izvrstnega službovanja: veliki križ Leopoldovega reda z vojno dekoracijo viteškega križa fzm. Catty in SchOnfeld; veliki križ Leopoldovega reda fzm. baronu Salis-Soglio, red železne krone prve vrste predsedniku vojaškega nadsodišča, baronu Dčpfnerju ter imenoval podmaršala Cziharza pl. Lauerer trd-njavskira poveljnikom v Krakovem. Budimpešta 18. septembra. Kalnokv zjutraj semkaj došel. Hanover 18. septembra. Vračajoč se od manevrov v Mehle-u dospel ruski prestolonaslednik po noči semkaj in se takoj v Altono odpeljal. Razne vesti. * (Deset urna nevihta.) V Sarajevem in po okolici razsajala je po noči 7. t. m. silna nevihta, in sicer od po noči do 11. ure dopoludne. Mej izredno dolgo trajajočo hudo uro je večkrat močno treščilo v razne Kraje. Posebne škode nevihta ni napravila. * (Dohodki na Eifflovem stolpu) v Parizu vrgli so od dne 15. maja pa do 10. t. m. 4,372 271 3 frankov. * (Požar.) Iz Milana se javlja: Veliki Bar-duccijev mlin v Foggiji pogorel je 14. t. m skoro do tal. Škoda ceni se ua 1,200.000 lir. Tisoč in štiristo delavcev je brez zaslužka. K sreči ni zgorel nobeden človek. Trajni zdravilni vapeli. VaakerSno trganje po hrbta in ndih ter bolečine v členkih vspešuo ozdravi mazanje z Moli ovim „ Francoskim žganjem in soljo". Cena Bteklenici 90 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvor. založnik, na Duuaji, Tuchlaubon 9. V lekarnah po deitril zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno zuamko in podpisom. 4 C55—11) id'Ui---UJtSg- iJUBLJJirai ZFON" za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta g!d. 1.15. Letni izkaz dijaške kuhinje na Ptuji V samostanu <'•<*. irp oo. minoritov asu Aolajkco loto l 89/9 ©• V dobi od 21. septembra 1SH8. leta do 13. julija 1889. leta so nastopni p. n. častiti gg. domoljub.], oziroma slavni zastnpi milodare v človekoljubni namen doposlati blagovolili. Imena p. n. darovateljev so razvrščena po abecednem redu. Bezjak Fran, nčitelj pri Sv. Križi poleg Slatine, 6 gld.; Bratuša Alojzij, benencijat na Ptuji, 10 gld. 50 kr.; Cilen-iek Martin, profesor na rtnji, 10 gjd.; črnko Marka, mestni vikar na Ftnji, 10vgld. f)0 kr.; Ouček Josip dr., advokat na Ptuji, 30 gld.; Uuš Itmn, dencient v VVittmaniistattenu, 5 gld.; Dekaništvo v Gornjem građu, 8 gld. 50 kr.; Družba av. Cirila in Metoda v Ljubljani UO gld.; Eilec Fran, dijak v Mariboru, dO kr.; Gral>ar Miha, župnik v p. pri sv. Ur banu v Slov. goricah, 8 gld.; Gregorec Lavoslav dr., kanonik pri Novi cerkvi in državni poslanec 1«) gld.; Gre-gorič Anton, tajnik Ptujske posojilnice in posestnik, ogld.; Hajduk Anton, dekan v Slov. Bistrici, 3 gld.; JuriČ Jakob, veleposestnik v St. Lovrenci na Dr. polji, !> gld.; Jurtela Fran dr., advokat na Ptuii in deželni poslanec, 20 gld.; Jurca Andrej, veletržec na Ptuji, 5 gld.; Kankler Ivan, nad-učitelj v Ptujski okolici, 10 gld.; Klobučar Anton, c. kr. hi hI n. pristav na Ptuj i, 20 gld.; Koser Fran, veleposestnik v St. Lovrenci v Slov. goricah, 1 gld.; Kunstek Luka, profesor na Ptuji, 20 gld ; Majcen Ferdo, proi'esor na Ptuji, ŽO gld. fiO kr.; Meško Jakob, dub. svetovalec in župnik v t. Lovrenci v Slov. goricah, 10 gld.; Mefiko Martin, župnik v Kapelah pri Radgoni, 5 gld.; Alodrinjak Matija, inf. prost na Ptuji, B gld.; Muršec Josip dr., profesor v p. v Gradci, 5 gld.; Neimenovan 1 gld.; Okrajni zastop Ormoški 25 gld ; Okrajni zastop Ptujski 50 gld.; Osterc Fran, kaplan v Cir-kovcah, 3 gld ; Ploj Jakob dr., advokat na Ptuji, 40 gld.; „Prijatelj mladine* daroval 3 mernike rži in 52 litrov vina; Prus Dragotin dr., zdravnik v Konjicah, 3 gld.; Raisp Ferdo, upokojeni oskrbnik grofa Herberstemskega, 10 gld.; Rath Fran, župnik v Št. Lovrenci na Dr. polji, 1 mernik pšenice; Simonič Fran, kaplan v Zavrću, 5 gld.; Slekovoc Matevž, župnik pri Sv. Marku pod Ptujem, C gld.; Sorič Josip, župnik v Stopercah, 2 gld.; Spmdler Anton, c. kr. zem. knjigovodja v Brežicah, 10 gld.; Stazinski Konrad o, rainorit na Ptuji, 2 gld.; Suher Fran, učitelj na Ptuji, 5 gld.; Šalamon Fran, veroučitelj na Ptuji, 10 gld. 50 kr ; Šuta Rupert, dekan v Zavrču, 10 gld.; Tikvič Ivao, kaplan v VVund-Bchuhu, 3 gld.; Triller Dragctm dr., advokaturski konci-pijeut v Ljubljani, 3 gld.; Trstenjak Jakob, duh svetovalec in župnik pri Sv. Marjeti pod Ptujem, 3 gld.; Zelenik Josip, veleposestnik pri Sv. Urbanu v Slov. goricah, 30 gld.; Zmazek Fran, /.upnik pri Sv. Urbanu v Slov. goricah, 6 gld. 80 kr.; Zupani''* Jakob, kaplan v Št. Lovrenci v Slov. goricah, 5 gld.; Železingor Fran, profesor na Ptuji, 15 gld. Dijaška kuhinja poda ila je ubogim dijakom v dobi od 21. septembra 1888. leta do'13. julija 1889. leta 2989 koailc v vrednosti 448 gld. 35 kr. av. v. Naslednji mesečni izkazi kažejo število kosile in njih vrednoBt v denarjih, kosilce po 15 kr. I. Od 21. do 30. septembra 1888 123 kosile = gld. 18'45 d 31 oktobra „ 405 „ = „ «0-75 „ 30. novembra „ 380 „ = „ 57 — „ 31. decembra „ 289 „= , 4335 „ 81. januvarja 1889 326 „ = „ 48*90 „ 28. tebruvarja „ 231 „ = „ 34-G5 „ 31. marca „ 294 „ = „ 4410 „ 30. aprila j, 220 „ = „ 33 — , 31. maja „ 308 „= , 4G20 „ 30. junija „ 287 „= , 4305 „ 13. julija „__126 w — [ 18-90 Vkup . . Denarno stanje je tedaj a) Prebitek od leta 1887/88...... 135 gld. 23 kr i) Doneski zgoraj navedeni...... 685 „ 80 „ Vkupni dohodki Stroški: a) Stroški za kosilca........ 448 gld. 35 kr. h) Nagrada kuharici in deklama . . . 30 j — „ n. i. ni. s i. IV. m i. v. # i. VI. i. VII. IV i. VIII. g i. IX. n i. X. jt i. XI. n i. 2989 kosile = gld. 448-35 4.> Speb frišen n J 58 ■ mehka, 4 „ | 4j20i Meteorologično poročilo. Ca* opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm 7. zjntraj 2. popol. zvečer 739 2 mm. 736 6 mm. 736*6 mm. 2 6° C 11*8° C 6 2° C si. vzh. jal. sva. si. \ jas. d. jas. d. jas. 0*00 mm. Srednja temperatura 6 9°, za 6 9° pod normalom. HD-u.ii.a.jsisa, "borssa, dnć 18 septembra t jL (Izvirno telografično poročilo.) gld. včeraj 8355 84*55 11010 9955 913 — 306 25 119-70 Papirna ••enta..... arehrna renta..... Zlata renta...... marčna renta .... Akcije narodne banke. . . Kreditne akcije..... London Srebro....... . Napol......... C. kr. cekini .... VnunfiVp marke . . , 4°/0 državne sreike it 1. 1864 Državne srećke iz 1. 1*64 Ogerska zlata renta 4% . . . . »gerska papirna renta l>rt;0 . s",'0 štajerske zemljišč odvp? "blig. . Dnnava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld Zemlj. ob*, avfitr. 4'/,o/0 zlati zast. listi Kreditne srečke.....100 gld h od o Ho v«* srečke..... 10 Akcije anglo-avstr. btvike 120 „ Trammway-društ. velj 170 gld. a v. — danes — gld. 83-60 — „ 84 65 — , 110 65 — , 99-45 — » 913 — — „ 305 — — , 11995 9*49 — i 5-68 - , ftH-471/, — , 250 gld. 132 gld 100 . 174 „ ... 99 ,. ... 94 „ 122 120 182 20 137 231 9-501/, 569 S8-02V, — kr. 65 „ 75 „ 75 ;; 25 „ 4o 50 Fužinsko mleko, smetana in surovo maslo dobiva se vsak dao h veže v prodajalnicah g. Jeana Schrey-a v Gradišči, v Slonovih ulicah, v Židovskih ulicah in na Mestnem trgu. Ti predmeti pošiljajo se po dogovoru naročnikom tudi v hišo. (73rt—2) Prodaja kmetije. Hiša na Dolenjskem, 2V, ure od železnice oddaljena, z 2 oraloma vrta sprav mnof(lm Hadnim drevjem, lO orali nj v. IO orali t**Hvnlkov, i > orali paznikov, lO orali dobro zarttHteuega gozda9 z velikim hlevoin, pripravnim za živinorejo, proda se iz prote roko jako po ceni. Na željo kupi se lahko tudi več ali manj zem'je, nego je zgoraj povedano. — Kaj več se izve v Fr. IVIuller-ja Annon* cen-Bureaa v IJubl|aul. (744—2) Nekaj čisto novega v dijetetiki je naravna, veliko v sebi imajoča, z oblastveno koncesijo z umetno, svobodno ogljenčevo kislino nasičena, na novo v trgovino došla Eostrevniška Rimska slatina pri Ito^ufei. Sreino zjediujenje prirode in umetnosti, nepre-kosljiva dijeteticna pijača, kakeršue še dosedaj ni bilo, ruflmsto-slatinska solna yofla, zdravejša, kakor tako imenovana v sifonih napolnjena, bolj se peneča, nego drage nahajajoče se mineralne vode. Dobiva se v vseb boljših lekarnah, prodajalnicah rud ninskih vod, pri trgovcih in direktno pri oskrbui.šivu Rimske slatine, pošta Rogatec-Slatina (na Štajerskem). (305—21) rJ^ it j o i ; 16. septembra. Pri Malici : Kohn z Dunaja — Fleischer z Dunaja. — Miklitsch iz Ra-dovljic*. — Payer iz Fil'-stenfflda. — Gustin iz Novega Mesta. — Schiffneder iz Gorico. — List iz Lipskega. — Els-baclier iz Laškega trga — Murič iz Zadra — Jerzabek iz Novega Mesta. — Egersdorf iz Varaždina. — Nemec iz Trebnjega. Pri Slonu t Ružič z Reke. — Goldacheider z Dunaja. — Fischb.ich z Dunaja. — Lichtblau z Dunaja. — Thomas z Dunaja. — BretHchneider z Dunaja. — Buchler iz Eslingena — Kramar iz Kavenaburga. — Domladeš iz BiBtrice. — Brož iz Idrije. — Santi iz Trata. Pri Južnem kolodvora : Zu pan iz Kamne gorice. — Lauser iz Za-jrreba. — llaiger z Dunaja. — Streb z Dunaja. — CaBtellanovich iz T:*Bta. Kuverte s firmo ^ priporoča po nizkej ceni I „NARODNA TISKARBA" ■ J v Ljutiljani. Kazenski zakon o hudodelstvih, pregreških in prestopkih z dne 27. maja 1852, št. 117 drž. zakonika z dodanim tiskovnim zakonom z dne 17. decembra 1862, St. G d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi zakoni kazenskopravnega obsega. I. natis. Izdalo društvo „Pravnik" v Ljubljani. Natisnila in založila „Narodna Tiskarna". Dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani izvod trdo v črno platno vezan po 3 gld., s pošto po 15 kr. vež. DOMAČIH ZDRAVIL, kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Izdal in založil Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard Benedičič, nadzdravnik usmiljenih bratov v St. Vidu na Koroškem. Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — Stane 40 kr., po pošti 45 kr. Mat. Gerber v Ljubljani (Josi-p O. <3-er"ber) priporoCa za šolsko leto 1889|90. knjige sa ljudske šole kakor tudi vBakovratno (747—4) šolsko pisalno in risarsko orodje. r/.kuzl o MolNkilt kujiguh dobivajo sc brezplaeno. "96 Izdajatelj in odgovorni ureduik: Dragotin H rib ar. Lastnimi in tisk „Narodne Tiskarne".