Slovenske narodne vraže in prazne vere, primerjane drugim slovanskim in neslovanskim. S p isal J. N a v r a til ') J. d el; 8 dalje iz „Letopisa" 1 8 8 7 . str. 8 8 — 107; (začetek 1 . 1 8 8 5 , str. 117). » sščfe J u r j e v o. jjpfcv. Jurij, Jurje.v dan ali Jurjovo (28. ali pa 24. aprila"): Stsl. lOrtiii (Jurij); bolg. Gjurgjev (Ion, Georgij; rus. Jm U Georgi j. Egor (izr. Jogdr); m rus. Jurij; hrv. Jura,j, Juro, Jurjovo, Gjurgjovo; srb. t)oi>i,o (Djordje), po navadi L pa pišejo z latinico: Gjorgje, Gjorgjijo, Gjuro, Gjuragj, s Gjurgja . . Gjurgjev dan (dana,k); č. Jiff, Jiflk ; na Mo­ ravskem tudi: „svateho Ju ra “ ali „.Jurka“ ; č.-sloven. Juraj (»sv. Ju raja1 1 ); p. Jerzy. Sv. Jurij, iz Kapadocije v Aziji doma, bivši vitez, (ki ga časti vztočna in zapadna cerkev), sluje po vsem krščanskem svetu, sosobno pa med Slovani. Na Ruskem vidiš njegovo podobo sredi cesarskega grba. Po narodni veri ruski je sv. Jurij tudi ruskem u cesarstvu glavni „zaščitnik“ (patrbn). Puški pregovor pravi, da čim cesar („car“) v kadijo stopi, čaka, ga pri tej priči uže sv. Jurij v njej. (Gl. Hanuš: „B. Kal.“ 140). ‘j N ovi dobrovoljni so tru d n ik i: gg. B ile Ivan, duhoven v pok. v N o­ tranjski B is tr ic i; E ller Fr., učitelj na Zili pri B eljaku; K upljen Ant, , d eležnik v Č rnom lju; L apajne Ivan, ravnatelj m ešč. Solo in c. kr. okrajni šolsk i n ad ­ zornik na K rškem ; R avnikar Jernej in R om ih Tom , m eščan sk e šole u čitelja o n d i; dr. S im on ič Fran, vseučilišn i sk rip tor na D unaju; Šašolj Ivan, župni upravitelj v A d lešičih . Vsem bodi p ristojn a očitn a hvala! 'P Š tajerski Slovenci onkraj D rave praznujejo sv. Ju rija (po rim sk. brevirju in „Mait,. R o m .“) ‘ 28. ap rila; a v s i drugi S loven ci in Slovani zapadno cerkve ‘ 2 1 . ap rila; — Slovani grško-vztočn e cerk ve (pravoslavni ali staroverei z zjcdinjonci vred) pa ‘ 28. aprila po starem koledarju, to j e 5 m aja m eseca po našem . J. N avratil: Slovonsko narodne vražo in prazne vore. Znana je po vseh krščanskih deželah legenda, kako je sv. Jurij končal strahovitega zmaja in rešil s tem junaštvom kraljevo hčer (Ajo) grozovite sm rti.1 ) Zato se zove ta krščanski junak tudi . . . „krščanski Perzej“ (Perseus). Sodimo, da so uprav tega poganskega junaka bajeslovno junaštvo kristijani s časom začeli malo drugače pritikati svojemu vitezu; kajti pred dvanajstim vekom bila je ona legenda o sv. Juriju še povse neznana. Res pogrešaš na prvih podobah njegovih one grde pošasti.2 ) Serb.-lužička narodna pesem o rešeni „ cesaričini “ imenuje pa sv. Jurija celo Boga: „Luby božo z nebes, luby svjaty Jurjo!“ („11 Kal. 1 1 137). Slovenske vraže. Okoli Notranjske Bistrice pojejo pastirji spomladi na paši to čudno pesmico: „Jurij po potoku tuli Z b elim hlebcem . Če ga poje, D oim i ne sm 6 ; č e ga dom u prinese, H išo vso raznese." Kaj znači V tej pesmici „beli hlebec1 ', tega pa, ne zna zdaj živ krst. (Zapisal vč. g. Ivan Bilc). Staj.-slovenske gospodinje zgodaj na, Jurjevo trobijo v rogove, da bi odgnale čarovnice („coprnice“). Nekatere gospo­ dinje hodijo na Jurjevo po piskre za, kravje mleko ; čarovnice pa, po one, v katere tulijo, kedar se sklicujejo. („Črtice“ (15). V Ivankovcih (v Ljutomerskih goricah) pokajo pastirji „pred Jurjovim večer" (zvečer) z biči zato, da preganjajo čarovnice3 ), ki vjutro na „Jurjovo“ (in na mlado nedeljo) vla­ čijo ruho po rosi, ako je že rosa; potem pa ,dojijo* svoje krave. Po katerih gospodarjev posestvih da čarovnica ruho vlači, od tistih vseh krav ima v tistem letu ,hasek1 , akoravno samo svojo kravo doji. ,0b Jurjovem' teče tudi iz tiste rosnate ruho mleko nam esto rose. Zapis. g. dr, Fran Simonič, bivši petošolec 1865/66. 0 pdkanju z biči povedali smo uže 1 . 1885. (182), da se po praznoverskih mislih z „besi“ (zlomi duhi) vred tudi čarovnice boje vsakega velikega ropota, tedaj i pokanja z biči, ki se vrši' pri Slovanih in Germanih tudi o „binkoštih“. 0 tem na drobno v naslednjem predelu. ’) P ri M oravcih in L užičan ih izp rem en ila se je ta k raljičin a s časom v cesaričino. '* ) Dr. Jov. Ev. S ta d ler: „V ollstiind. H eilig en -L ex ik .“ II (18(>1), 385. — Sedanjo pripovedko (p o k ristja n jen o ) o sv. Juriju, kraljevi hčeri in zm aju v vezani b esedi, kakor jo popevajo Boli Kranjci v A d lešičih , razg la sil jo po „ S lovan u “ 1 . 1887. (str. ' 87) dični dom orodec Iv. Šašelj. a) P rim . „ č r tic o “ 64 in (55, kjer čitam o o takem pokanju tudi „ zgodaj na Jurjevo"). 134 J. N avratil: S loven sk e narodno vražo in prazne vero. Med koroškimi Slovenci, vsaj na Z ili ') pri Beljaku, trobijo na večer pred sv. Jurijem dečki s kozjimi rogovi in zvonijo („cingljajo“) z živinskimi zvonci po vasi od hiše do hiše-). Naj- umnejši in zgovornejši udari s paclio na hišne duri in pravi: „Sv. Jurij ,potrka' na duri, Eno hlačo hlačnico Im a zeleno, ono rum eno." In ko vse, kar hodi in lazi pri hiši, priporoči Bogu v varstvo, molijo dečki skupaj „Očenaš“ in ,.Češčena-si-Marijo“. Gospodinji; jim dajejo za to ljubav jajec in zabele. (Zapisal g. Fr. Eller). V Lesah (v Rožu) pojo to pesmico, pa le šaljivo tako: „S veti M arka, Marka Koj prod durm i ,darka, d arka1; S veti ,S en t-Jn rij‘, Jurij P a potrka ž 6 na duri, d u r i: E no hlačo .m a zole- zelon<3 Dno pa rum e- rum en 6 itd. (Zapis. K. Pečnik). Prim. tudi „Sloven* Glasnik'1 1 . 1858., I. str, 158 ali pa „Letopis“ 1 . 1877.; 222. Glede sv. Jurija (in binkošti) zvedel sem, da so slični običaji kakor pri štaj. Slovencih v navadi tudi na Kranjskem: pri Krškem, Kostanjevici in Trebnjem. V Krški okolici hodijo po noči pred sv. Jurijem popevat. Med drugim pojejo, proseč dani, tudi to kitico (pripevek): Mati žc po lojtrici lezejo, N am ,g v išn o ‘ Špeha režejo; Oče že s klju čk om rožljajo, N am gotovo vin ca dajo. (Zapis. g. Iv. Lapajne.) To zanimljivo poročilo dopolnil je g. Jern. Ravnikar ta k o : „Pozno v noč pred sv. Jurijem ali po polunoči pridejo neznani moški (pevci) iz bližnje okolice na Krško ter pred hišami (okni) prepevajo razne pesmi sv. Juriju na, čast, najbrže iz tega na­ mena, ker se vse veseli nove ozelenele vigredi (spomladi). Gospodarji jim dajo vina, gospodinje pa jajec. Domtl potem napravijo „ocvrto je d “ (iz masla, moke in jajec); po gostem primešajo tudi raznih zelišč ter použijejo vse to pri čaši vina,, ki so ga dobili na dar. Ljudje mislijo, da jih ta jed občuva, („obvaruje“) raznih bolezni. Ker priobčena nam pesem o sv. Juriju nima ničesar praznoverskega, v sebi, nego je bolj ') M aria Gail. 2) Iz istega, a m enda uže zabljonega uzroka, ki sm o ga im eli v m islih str. 133 pri Staj.-slovenskih gosp od in jah in h lap cih ali p a stirjih . J. N a v ra til: S lovensko narodne vraže in prazne vere. 135 zgodovinska nego bajeslovna, zato smo jo namenili neki drugi knjigi. Okoli Adlešič hodijo Beli Kranjci na Jurjevo po nekaterih vaseh isto tako še dan danes ,popevat1 , pa le tedaj, kedar je o Jurjevem uže kaj zelenja. Po dva ali več „deča,kov“ vzame malega dečka, ovijejo v zelenje ter vodijo od hiše do hiše, češ: „Jurija vodijo". Pri tem popevajo: „D ošel je došel zeleni Juraj, D onesel je pedenj dugo travico, L akat dugo m ladico." Pri vsaki hiši dobijo potlej kaj v dar: novcev, jajec itd. (Zapis. vč. g. Ivan Šašelj.) V Tribučah popevajo z istim običajem, kakor v Fučkovcili to pesm ico: Došel je, došel sv Juraj, D a se dom a najde. D onesel je pedenj dugo travico, Dajte m u žita, L akat d u go m ladico. Da se dom a pita, D ajte m u, dajte, D ajte m u groš, Jur’ja darovajte. D a m u') dojde još D ajte m u pogače, D reta mi je v Ljubljani D a m u noge poskoče. S ilo m i je v M etliki. Dajte m u vina, D otle m i to zberem o, D a m u ne bo zim a. Coklo si razderem o. D ajte m u pleče, lla j, haj! — — Da vam kaj ne reče. Bo li skoro k a j ? D ajte m u hajde (ajde), (Z apisal isti.) Zarad štaj.-slovenskega narodnega običaja Jurjevskega, tem u podobnega (a z drugačnim petjem), čitaj zanimljivi popis v „ črticah “, 63—65. — Ondi se čita tudi to, kako rad žene (štaj.) Slovenec ta dan na pašo, in kako pastirji in pastirice opletajo z zelenjem sebe in živino ter prepevajo vsi veseli.2 ) V Ljutomeru („Lotm ergu“) opletajo , tako same krave. Zname nita je tudi pesem, ki se nahaja ondi (63) ter začenja s temi besedam i: H udi, b u d i3) sv. Juri 'No po sv e tu ta k 1 zak u ri, K aj1 ) so vnem e zem ljo koža, Z im a nam se že p revn oža.” itd. Sploh imajo izmed vseh Slovencev: štajerski največ vraž „o sv. Juriju“ ; n. p r.: Pred sv. Jurijem se mora prvi metulj ') „Da v a m dojde još" — čita š v „L etop.“ 1. 1879., 218 v hrvatski (uprav „čak avsk o-k ajk avsk il‘) posm i, ki jo tej ja k o podobna. 1 „P ra v n o “ prazno voro sm eli bi pa m orda im en ovati šta j .-sloven sk o narodno m nenje, da se s m o (vsak o loto) d o sv. Jurija pasti tudi po tujem svetu. (P oved al g. R ad oslav P ip u š). — Isto velja tudi za dobo ,,po M arti­ novem " („ č r tic e “ , 95). s) To je : H odi, hodi . . . — P is . 4j Ka a l i kaj tu = da. — P i s. 136 J. N avratil: Slovensko narodne vraže in prazne vero. rumenjak (Colias Rhamni) uloviti in kravam dati; potem dade veliko in dobrega mleka. Pred .Trnjevim (in Križevim) daje so kravam tako zvano „ lizanje" še pred solncem, da bolje dojb in jim ne more coper (čara) škodovati. Kdor pred Jurijem gada ali m odrasa dobi, mora mu jezik iztrgati in ga dati v ,kostno držalo1 , pa bo vsakega lohko prekosil. Kdor vidi pred Jurjevim kačo, bodo skrbljiv; kdor pa ,slepca1 , bode len. Kurijo „na Jurjevo“ tudi kres, ter mu .pripisujejo1 veliko moč; itd. itd. (Čitaj „Črtice" 64—65). Glede koroških Slovencev zvedeli smo samo še to : „Sent- Jurij ima za km eta velik pomen pri sejanju (setvi), pri paši živine in pri drugih delih. Kmetje, gledajo namreč, da so^ vsa dela natanko zvršujejo p r e d Sent-Jurjem ali pa po Šent­ jurju. “ (Zapis. K. Pečnik). Hrvatskih Slovencev (kajkavcev) Jurjevski običaji ozi­ roma vraže in prazne vere strinjajo se jako s štaj.-slovenskimi. One v Varaždinu in njegovi okolici navadne, popisal je vrli naš rojak M . Valjavec v „ Arkivn za povjetnicu jugoslavensku" (knj. VII.; 256—257) jako mično v hrvatskem, lahko razumljivem književnem jeziku, (pustivši nalašč nekoliko kajkavskih besedic v njem) in to 1 . 1863. tako: „0 Gjurgjevu danu. Taj se dan raduju pastiri i pastiri- čice, jer na taj dan davaju gospodari pastiroin jaja i m asti; njekoji masti, a. drugi pako jaja,. Pastiri se slože, te svaki dade svoje, što je dobio, pa to skupa peku na, paši i goste se. Posije toga pletu vienee te jih medu govedi na rogove, kad kudi tjeraju, a. to onim, kojih gospodari sn jim što dali. Dobro si pako zapamte, koji jim ništa nedadoše, te j tor | njihovi go­ vedi m etnu lupinje od jajah. Pred Gjurgjevim danom stavljaju šipak i trnje na vrata od štale i kude i na plotove1 ), da ondje, gdje je takov trn, nede modi nikakova grdoba, niti ne,prijatelj, niti .coprnica1 dodi. Njekoji i stalna, vrata škrope. Po njekojih mjestih |krajih| sprovadjaju taj da,n u veselju; oni obuku-) kojega čovjeka v svakojako zeleno šibje, te hode š njim okolo uz pratnju muzike. Š njim hode dva ili. tri ljudi [moški], dva, imaju ,tlaut,u‘; a jedan 1 nihanj. Svi tri igraj u,8 ) a ona,j pleše držeči u ruci zastavu; izrazuju, da, je ved zima prošla." „Na Gjurgjevsku nod hode coprnice okolo po kudah i štalah i „hasen“ l) od m arhe [živine] jem lju; podoje • najmre krave, pa tim mliekom svoje krave mažu, da tako više dobe. ') P rim . „ t r n j a v k e , najrajši tako zvani š č i p k o v e c na vrata, ki držč v dvor. Tako v S red išču na Š tajersk em .1 1 („C rtice“ 6 6 ). *) Oblečejo. " ) P o navadi znači H rvatom ,,igrati1 1 to, kar nam ,,plesat,i11; tukaj pa „ sv ir a tia . l) , , H asek1 1 vele štaj. S loven ci. (»Č rtice1 1 65). J. N avratil : S loven sk e narodne vraže in prazne vere. Ovu noc je, pogibeljno okolo hodati, j er na svakom „križanju“ sastanu se navadno coprnice, i ako koj straži pri svojoj marhi, jako ga izbiju. Obraniti jih se je moči, ako se on večer strielja s onim prahom, koji je na uskrs blagoslovljen, i kako se da- leko glas i/. ove puške čuje, tako daleko neimaju coprnice moči; ili ako se iz trnja križ na vrata pribije. Ženske njekoje pak imajn takovo korenje, koje nakoplju, te ga dadu na Be­ nediktovo blagosloviti (kako se svako ljeto vidi pri kapucinih), i s tim kade m arhu.1) Svjetuje se, da se onu večer pred ,Jur- jevim danom 1 svaki čovjek kod kude drži, jer imaju ovu noc coprnice osobitu mod i primaju druge coprnice v svoje „kolo“. Coprnice dodju po noči onomu, koj ima dobre krave, pa iztešu ljesne stupove i svoje kravo s onim trešcem nakade. Pred Jurjevim danom nijedna zmija [kača| nije otrovna2 ), pak ako se koj oj jezik izpukne, veli se, da je taj za oso bito vračtvo [zdravilo]. Na Jurjev dan ,hrvaju‘ se puži i m ravlje; ako puž nadvlada mravlje, onda bude velika suša, a ako mravlje puža, onda bude velika mokrina,.“ Okoli Karlovca8 ) prinese na Jurjev dan zvečer kakšen moškiiz hoste („šum e“) dve „povisoke brezice“, pa „jilx“ po­ sadi kvelikim dvornim vratom t. j. priveže vsako za en podboj („stup“) in to: na dobo do „Ivanja“. Uže na, večer pred .Jur­ jevim zbere se pa po več mladeničev; jeden nosi na glavi „povelik koš1 1 , opleten s cveticami („nakičen cvietjem “ ), a drugi ga spremljajo pevajoč nekako pesem 1 ). Vsaka gospodinja po­ dari mu nekoliko jajec [kakor slovenska gospodinja na Krškem]. Prodno gredo krave vjutro na pašo, prekriži jih gospodinja, da jim ne naškodi ,coprnica1 . — Na Jurjevo — tako pripove­ duje ondot km et („seljak“) zbero se vsi v o lk i („svi vunci1 1 ) na jedno mesto in čakajo sv. Jurija. Ta prijaše na ognjenem kozlu („vatrenom jarcu 1 1 ) ter odkaže vsakemu, kde mu bode „lovu loviti in kaj vse delati. („Arhiv“ VIL; 239). — Sv. Jurij je tedaj po narodnem praznoverju i volčji („vučji“) pastir. Prim. tudi „Arkiv“ Vil.; 222—224 poročilo iz Ivanid-grada. Da „ladajo“ (ali „ladekajo“) — kakor piše Vuk v rječn. 320 — „kršdanske djevojke1 1 ® ) okolo Karlovca o Jurjevem, omenili smo uže v „Letop. < 1 1 . 1887, 123; a zdaj ne več. ‘) Štaj. S loven ci ,k a d ijo 1 krave z b la goslovljen im k ad ilom , ktero je b ilo n a god sv. treh kraljev ali pa: sv. B enedikta b lagoslovljen o. („Č rtice“ 65). *) T ildi štaj.-sloven sk a ,prazna vera‘. („ č r tic e “ 04). : l) Po tej ok olici im ela je kajk avščin a 1 . še ,prevngo' m im o što - knvščin e in čakavščine. („A rkiv“ V II.; 246); pa jo im a brez dvojbe še zd aj; kajti narod no zap u šča m aterinega je z ik a tako naglo, k akor bi radi gg, učitelji, ki m orajo u čiti zdaj „ što k a v sk i“. 4) P oročevalec V. L orkovič voli, da ni im el še prilike prepisati to postni . . . , — „nu drugi p u t“ . J) L adavice; Vuk ondi, ali Ladokarice (,,A rkiv“ VII.; 837). IviS J. N avratil : S loven sk e narodne vraže in prazne vero, Mnogi Hrvati (po Hrvatskem) kurijo o Jurjevem tudi kres, a ne „na Jurjevo", kakor staj. Slovenci, nego dni dan pred Jurjevim („u oči Gjurgjeva dne"2 ), sosebno okoli Za­ greba8 ); tako tudi po Slavoniji — vsaj v Lonji (v Posavini), kder plešejo pod milim nebom tudi „kolo“ okoli kresa (»kresnice"), moški in ženske skupaj, vso drago noč in na ves glas vesele pesmi popevajoč, dočim jim svira glasba ali vsaj priprosti meh („gajde“). Krščanski vpliv vidi se pa tamo pri poganskem „kolu“ v tem, da, čim se prikaže krasna zora,1 ) zakriče vsi možaki („m užaci“) v slavo božjo trik rat: „Amen!“ — („Arkiv“ VII.; 280 287). V Slavoniji se, nekateri na Jurjevo („Gjurgjevo“) pred solneem prvič kopljejo v novem letu. Pred Jurjevim se človek n e sme kopati, zato ker je vso zimo vrag ali hudič („djavo“) v vodi, ter bi utegnil koga potegniti va-njo, da bi utonil. - Sploh se misli, da vsakega, utopljenca ali topljenika („utop- n ika“) vrag zveže na dnu vode. — Ne samo na naše, nego i na staroversko Jurjevo vzame nektera starka („mnoga baka“) metlo in gleda, da udari ž njo (molčč Boga) sosedine krave po vimenu, a potčm svoje, zato da bi sosedinih krav mleko prišlo k njenim kravam. Iz istega uzroka goni tega dne vsaka dobra gospodinja svoje krave skozi vso vas („do izvan sela“) na pašo, samo da ji ne bi katera soseda prevzela mleka. (L. Ilic I . 1846.; 126 -127). Vedeževalke in vedeževalci („vrača,re i vrači“) nabirajo na Jurjev („Gjurgjev“) dan pred solneem vsakoterih zeli („sva- kojake trave"), s katerim i zdravijo in čarajo („leče i bajaju"). Po njihovih mislih imajo „trave“ na Jurjevo največjo Jak o st" (moč); čim jih pa solnce obsije („sunce ograni"), gube svojo moč. — Predno se odžene živina na pašo, gospodar vse ,staje 1 obide ter njih in živino s ^kraljevsko („vodokrst.no“) vodo ,poškropi1 , in to, moleč Boga, zato da ji ne bodo mogli vse leto naškoditi volki. Tudi po slavon. narodni veri je sv. Jurij volčji pastir, ki odkazuje volkom ,hrano 1 na vse leto. (Isti, 127 -128, kder se to dokazuje z narodnimi bajeslovnimi, ozi­ roma pr.aznoverskimi pripovedkami, ki pa pridejo na vrsto stoprav v predelu o „volčjem pastirju"). Po mnogih krajih slavonskih hodijo dan pred sv. Jurijem žene v hosto („šum o“) ovcam in drugi živini trave brat. V Oigleniku ,igrajo1 same žene i „kolo", kedar se vrnejo v selo, in dele kolače deklinam („djevojkam“), ki jih pozdravijo („do- 2 ) Vuk. rjefin. 308 p. b. „krijes“ ; Jos. S tarž: ,,K roaten“ („V olk. O sterr “ X. 2; str. 122). !l) ,,0 b z o r “ 24. travnja (apr.) 1. 1886. ■ ‘z P rim . „L etop .“ 1 1885 ; 145. Ondi čitaS (po A fanasjovu), da je bila ,,b ogin ja Zora" — m ati S o l n c u . D rugače uči K rek iiO l1 in 8 1 3 \ J. N a v r a til: Sloven sk o narodne vraže in prazne vere. 139 čekaju“) tudi s takim plesom. Nabrana trava daje se živini na Jurjevo vjutro. (L. Ilič 129). Ondi čitaš tudi Jurjevsko pesem („ikavsko“), ki se začenja ta k o : „M ajka A n tu ') s m likom zak lin ja la .1 1 Ne omenja pa Ilič ni z besedico, da bi Slavonci na Jur­ jevo opletali koga z zelenjem, kakor nekod Slovenci, kar uže vemo. Srbi. (V izvirnem jeziku). „Na Gjurgjev dan, prije nego svane2 ), nema toga momka ni djevojlce, (pa i mnoge nevjeste), koji se neče okupati u rijeci, potoku, čatrnji: ; ) itd., ali napose4 ) momci, a napose djevojke. Pošto sunce ograneB ), idu momci i djevojlce, nekad obaška"), a nekad ukupno, pa se po livadama onako obučeni po travi valjaju, a dje nema livade, po kakvoj doli­ nici, i svaki za sebe pjeva: „Gjurjev danče i zelena travo." („Srbadija“, u Beču 1876; str. 25). Pred no poskačejo mladeniči (po nekaterih srbskih krajih) v vodo, opašejo si okoli ledij zelenih vrbovih mladik. — Celo jako mala dečica morajo se kopati ta dan, ker mislijo roditelji, da- ni bolj ega za z d r a v je . (Prim. v ,,Letop.“ 1 . 1887.; 218). Tedaj je uzrok Jurjevskem u kopanju, sploh isti kot bo­ žičnemu7 ), kresnemu in velikonočnemu"). — Kopanje izpreme- nilo se je s časom v valjanje po rosi ali pa v umivanje (ose- dobi največ „pred solncem 1 1 ali vsaj „zarana 8 itd.). Vsi na­ rodni običaji Jurjevski pa kažejo, da se praznuje o tej dobi pri Slovanih, a posebno pri Jugoslovanih še zdaj stari spomladni praznik ali svetek. To nam pravi omenjena, belokranjska (Adle- šička) pesem, ki veli: V eseli se zem lja ,B osna' ravna, Koja jesi na ('lasu od davna, Vsu* k rščansk u vjeru razpoznala. E to tebi lip o prenialiro P rem aliče, dan te Jurjev išče. Kaj če tebi Jurjev dan d on esti? T ihe rose, dubrave zelen e itd. čudno, kako se s to pesmijo strinja, srbska narodna pesmica: *) A ntona; — ‘) predno se zdani, t,. j. o zori; prim . Alan. 1., 706; — 3) vod n jak (C isterne); — ‘) posebe (posebej); — J) izide, za sije; — to, kar ..n a p o se1 1 (4). ’) To je o sv. 3 kraljih (tretjem božiču), bodi si vjutro ,,pred so ln ce m 1 1 , ali pa u že zvečer pred tem dnevom . („ L eto p .< 1 188G; 99). Z vedel sem lani v L ip ik u (v Slavoniji), da o tej dobi tud i S lavon ci, ž iv eči ob Savi, prebijajo, a k o je voda „sm rzla“ , celč led, sam o da se m orejo o k op ati, m isleč, da o sta ­ nejo potlej vse leto zdravi. 8) „Letop.1 1 1887; 113 in 131, 140 J. N avratil : S loven sk e m irodne vraže in prazno vere. Veseli so zem ljo B osno ravna! E to tebi ljeta i prolječa 1 G juigjeva bijeloga dana, Koji nosi ugodne darove : Tije (sie) rose, zeleno dubrave itd. (Nikola Pegovic: „Zivot i običaji Srba-graničara“. II Za­ grebu, 1887; 117). Tako i srbska narodna pesem opeva sv. Jurija zato, ker prinaša v dar spomladno cvetje („proljetnje evijede“); a srbska poslovica veli: ,,Zelen junak na z e le n u konju," t. j. na b e le m konju.1 ) Lepa narodna pesmn istrska, (ki jo je bil mnogozaslužni domorodec vč. g. Jak. Volčič najprej pod napisom „Sv. Junij i devet sinov m ati“ razglasil v „Sloven. Glasniku" 1 . 1859.; str. 109,-) — pravi izrecno, da je sv. Jurij prišel k devet sinov materi v „crnu goru" . . . na, b ti le m konju. A uprav zato, ker je sv. Jurij po narodni veri imel be­ lega konja, kakor.šnega je imel tudi staropaganskih Slovanov solnčni bog „Svetovit“, sodijo nekateri učenjaki, da je bil sv. Jurij postavljen na, istega, poganskega boga mesto zato, da bi se novi kristijani lažje privadili krščanskem u svetniku/1 ) Drugih misli j je pa tir. Greg. Krek, ki izvaja v II. iztl. svoje knjige: „Einleitg. in die slav. Lit.-Gesch. 1887; 396 i. d. ime „Svetovit'i> “ glede prve polovice . . iz nsveti. “ prvotnega pomena: jak, velik („stark, gross“ ), po Miklošičevi razlagi prve polovice osebnega imena, „Sv^toph.ki.“ ; glede d r u g e polo­ vice (vit,i>) pa iz korenike ve, staroind. v a = tiare, welien, veja,ti, iz katere je tudi stsl. vtstrr. Kreku je tedaj ose- dobi. Sv^tovit/i. = Svt^tovčti. t. j. božanstvo čistega, jasnega ali vedrega, zrak a1 ), a n e : solnčni bog. Po mnogih krajih srbskih (v Srbiji) valjajo se same „selske devojke" uže trni petek p r e d „sv. Gjorgjem" za rana po rosi; poprej si pa natrgajo „kopitnjaka“r ') in „zdravca“,u) ki drže oba, valjaje se, v rokah, zato da bi bile vse leto zdrave, in tla bi se vdale še isto leto. Povedal 6 . avg. 1. 1887. g. Ivo ') Po starem n&rodnem ,,k a len d a rn “ (bivših) „S rb a-graničara'1 računa sc pa „prolotje“ (spom lad) od ,,sv. T ripe“ (Trifuna) t. j . od 1. (13.) februvarja ali pa od „M učonika“ t. j. od !). (21.) m arca do „G jurgjeva dana“, t. j. 23. aprila (5. m aja po novem ). N. B ogovič 28. Od ,,sv. G jurgja“ počenja so jim tedaj uže ,,lo to “ in traje do ,,D im itrova d an a“ t. j. 26. o k t. (7. nov.), ki jo starovercem svotok. ' l i N a kratko pretisk al „K ros“ 1 8 8 6 ; str. 2 1 4 — 215. 3) M. S ila v ,,K resu" 1 886; str. 215 in M. N apotnik ondi 1 886; str. 45 4) ,,T heom orphose dor roinen, heitern L u ft.“ s) T o T ušku : ,,R asti.“ II. izd. ; 134 : Virh ali k opitnik (asarum curo- paouin, ourop. H asolwuvz). ") l ‘o Sulk. „Jugosluv. im oniku bilju." zovejo so vsaj štiri različno cvetice „zd ravu c“. J N avratil : S loven sk e narodno vraže in prazne vere. 141 Popovič, ondaj bivši stotnik („kapetan1 1 ) v Belem gradu; a na ves glas zasmejala se je nato m lada gospa njegova, ki se je rodila v glavnem m estu Belem gradu, pa ni slišala nikdar poprej praviti o tem čudnem in po njenih mislih jako smešnem običaju „ s e l s k e m “. Priduševati moral se ji je soprog, rekši, da je živel 011 za mladih nog „na selu“ ter videl to večkrat sam s svojimi očmi, ■ — predno je verjela.1 ) |V Hercegovini, in to, baš v glavnem mestu Mosta,ru kopajo se pa in valjajo „djevojke“ na „veliki iztočni peta,k“ 3 ) vjutro po travi: kopajo se zato, da bi bile lepe; a po travi se valjajo zato, da bi se vdale še to leto. Povedal 8 . avg. 1887 trgovec mostarski. Pero S. | Poseben običaj imajo srbske ženske („Žene i djevojke“) zvečer pred „sv. Gjorgjem“ : hodijo namreč k najbližjemu mlinu po „omaje“ t. j. vode, katera ,prši‘ z mlinskega kolesa ter se kopljejo drugo jutro v njej na vrtu, „da se od njih sva,ko zlo i nevaljalština3 ) otrese in odpadne, kao omaja od kola.“ Poprej (čez noč) devajo pa v njo vsakoterih zeli, a sosebno „selenaV ) Vuk. „rječn.“ 151; ali pa Vuk.: „Život“ itd. 28. N. Begovic, 116 priobčuje pa, da se nekatere srbske ženske drugi dan za rana z „omajo“ samo umivajo, mažejo kravam „sise“, natrgajo „vratiča“ r > ), „odoljana“ G ), „miloduva“. 7) i. dr. ter dalajo „napoj“ kravam. O m raku („u prozorje“) streljajo |m oški| s puškami čez „blago“ (živino) „zbog svake nečisti i zla čovjeka1 1 . - V Šegestinu okolo Zrinja kurijo tudi Jurjevski kres iz same slame in praproti („bujadi“) pa plešejo in pre- skačejo |ogenj |, kakor mnogi Slovenci o „Kresu“ ali Ivanja. Isto tako palijo ličje („lile“ ) kakor Srbi v Srbiji o svojem „Ivanj- danu“ in tekajo z gorečem ličjem, dokler ne zgori.M ) ‘) Tako i m eni neka D unajska Slovenka ni h tela verjet,i, da se na­ h a ja res m ed narodom sloven sk im neka vraža, ki sem jo bil zvedel na D unaju po n ekakem kostanjarju sloven sk em m alo poprej. M islila jo, da je preneum na, torej izm išljena. A kako se začudi, ko iz zved ljivosti razgnem knjigo, p olno n em šk ih vraž, in najdem v njoj ter ji p okažem pri tej priči isto vražo „črno na b elem “ . — (Je so tedaj pam otnem u ali .izob ražen em u 1 človek u kakova vraža zdi „proncum na“, zat.o naj 110 m isli ni pet, ni šest, d a jo . . izm išljena. 2) V B osni (a brez dvojbe tu d i v H ercegovini) prvi petek po veliki noči ,,L otop .“ 1887. str. 158. ' ■ ' ) M alopridnost (ničem urnost, n ap ak a; N ichtsvviirdigkeit). ‘) ,,Solon", lig u stieu m levistieu m L. ali lovistieum officinalo Dr. Bill, 6 . izd. (\Vien), Liebstflckol, nsl. „ lu štek '‘ ali ,,luštrek", m erd a tudi lev stek ( ? ) — P ri T ušku pogrešaš to rastlino v ,,K asti." in v „ B o t.“ J ) Tudi nsl. „vratič“ (tanacetum crispum Ij. ali — vulgare, Ramfarn. Oig. (Gutrm.), Vuk, ") Odoljan ali odoljon po Šul. valeriana, Baldrian; nsl. (Tuš.) špajka. Miloduv ali m iloduh = „solen“ (4). " ) Prim . Staj.-slovenski način z gorečo slamo na drogih o našem Ivanju. „Letop.“ 1887; 106. 142 J. N avratil : Sloven sk o narodno vraže in prazne vere. Vredno je spomina, da Srbi ne vodijo „zelenega Jurija“ (kakor nekateri Slovenci in Hrvati), nego nekod . . „ koprive beru, pa nakite se, a i ožare jedan drugoga, da zdravi budil.“ (Okoli Petrinje. N. Kegovie, 116). Tudi hiše in cerkev lišpajo („kite“) srbske deklice in „m lade“ še pred zoro z zelenim perjem in s cvetlicami („ listom i cvij edem “) ali pa z zelenimi vejicami („zelenijem grančicam a1 1 ), ki jih potlej spravijo ter križajo, t. j. prekrižujejo ž njimi o hudem vrem enu oblak, go­ voreč: „Rastupi se“ (razdeli se)! — Gospodarji streljajo preko hiše in blaga (živine). O „doručku“ (zajutrku), kedar pride blago s paše, dajd mu soli. A gospodar zopet — obrnen proti solnčnemu vzhodu streh' s puško „ preko blaga “. N. Beg, 1 2 0 in 1 2 1 . Vse troje: koprive, sol in streljanje pomaga po starih vražah „od vještic 1 1 in „coprnjic“, l) kakor jim pravijo nekod tudi Srbi, nekdanji ,graničarji1 . a ) „Srbi-graničari“ streljajo pa na „Gjurgjev d an “ pred soln- cem („prije sunca“) preko blaga tudi s svinčenim zrnjem („sa olovom“), misleč, da bode potlej blago zdravo in da „ tje ra 3 ) od njega puška — vuka i ajduka . 1 1 (Ondi.) Ta — da rečem tako — „vojaško-lovski“ uzrok je vsa- kako mlajši od našega. Da delajo raznega- imena čarovnice o Jurjevem veliko preglavico i Bogovičevim Srbom, posebno zarad krav, in kako si znajo pomagati, čitaš v njegovi zanimljivi knjigi na več mestih. Nate vam tu samo še en ženski in moški nAčin v izvirnem jeziku: „U oči šv. Gjurgja, ‘) da ,coprnjica‘ kravi ne naškodi i ne uzme varenike,B ) radi se ovo: Planinka zaveže v dvije krpe soli, bijeloga lu k a,( i) m aslenjače7 ) i vratiča travo.H ) Kroz ova dva zavežljaja propuste krave, i im se so | sol | dado u veče(r) i u jutro na sv. Gjurgja. Od bijeloga luka bjoži vještica i poprnjica; od maslenjače je varenika. mas(t)nija, a vratič varc- niku povrača.“ (Beg. 120). ‘) Prim. Grohm. 139 (1019); „Lotop.“ 1885; 1 7 5 — 170 in (zarad stre­ ljanja) tu zgoraj. a) P obrali so m en da te n ed om ače ,,cop rn jico“ od sosed ov .,kajkavc.ev“ , sam o da so jih n ek olik o o m e šč a li; prom onivši n v nj. R azlikuje so pa srb „cop rn jical' od „vjeStice“ . P rim . pri N. Bog. 117, 118 in 119. R azlaga so ondi beseda „cop rn jica“ z besedo ,,ča ra ta n ica “, ki je pogrešaš pri Vuku s „ čin ilieo “ vred. To pa n iso še vsa ju goslovan sk a im ona čarovn icam , o katerih k an im o govoriti šo v posebnem predelu. a) T. j. tora, tira, podi (hoče reči: zadene ali zgodi). l) T. j. dan poprej; — 3 ) varonika tu = (sladko) m lek o ; — " ) česna; — ') Morda Schm alzblum e, Snmpf-Dottorblumo, caltha palustris, kalužnica (Tuš. „Rastl.“ ); nsl. tudi Jurjevka; Cig. — ") gl. str. 1 4 1 ; 5. op. „vratič“ zove so srbski tudi ,;povratič“. J. N a v r a til: S loven sk e narodne vraže in prazne vere. 14,H „Da coprnjica ne naškodi strni, to gospodar u oči sv. Gjurgja, prije nego sunce počine (zajelo), oblazi (obhaja) svoja žita, pa sa četiri kraja učupa (odtrga) po nekolika struka (bilek) strn i.1) Ove rukoveti nosi u anibar -), i tamo sve zaključa. 1 1 (N. Beg. 121).“ Pred solncem (na Gjurgjev dan) mečejo srbske deklice v me („preko sebe“) po jajce, da jih ne boli nikdar hrbet („ledja“); a da jih ne bi bolela glava, jemljd, kedar solnce vzhaja, mlajšega brata hlačice („gadice“), pa skozi desno hlač­ nico („nogavicu“) pogledajo na solnce. (Ondi 117). Nekod (n. p. na. Perni) naprosijo boljše hiše („jače kuce“) popa, da jim blagoslovi vodo, hišo in blago. V ta nam en gre pop z gospodarjem v osek („tor“) med blago in ga blagoslovi s posvečeno vodo („vodico“) in z bosiljkom (ocimnm basilieum, L., Basilienkraut). Čim okropi' blago na štiri kraje („na četiri kraja1 1 ), gospodar poklekne, a pop mu vrže „jepitrailj“ (štolo) na glavo pa čita molitev. Popa pogoste ta dan, a potlej mu podare jagnje in Jurjevski sir. (N. Beg. 116). „Mnoge kude i plemena slave na Gjurgjev dan svoje „krsno im e“. Prvo j a g n j e Gjurgjevsko je pečenje (pečenka), prvi s i r je na stolu 1 1 (na mizi). Ove kožice darivaju crkvi, i prvi sir donose na. blagoslov. 1 1 Kdor pa ta dan leži na travi, onega piči kača („zm ija“). Isti 115 in 117. Kaj počenjajo odrasle devojke po zapadnem delu srbskem (o polnoči pred sv. Jurijem), da bi zvddela vsaka, kateri „mom ak“ ji je sojen, in kako ravnajo v Boki take devojke (drugi dan za rana), da bi se vdale (omožile), - vse to in še mnogo drugih srbskih vraž Jurjevskih popisal je izvrstno po najboljših tedanjih virih ter jih priobčil na tak način (pri­ merjajo in razlagajo) Fr. Hubad uže 1 . 1877. v „Letop. Matice slovenske1 1 str. 216—222. Ondi (220) čitaš i to, s „kakim ma­ zilom 1 1 in „čemu“ ženske (srbske) mažejo o tej dobi sise kravam (pa i ovcam), česar pogrešamo v neki novi knjigi srbski. Iz navedene nove knjige Begoviceve (117) dodajemo pa še to mično vražo: Zarano še pred solncem, hiti srbska dje- vojka na vodo in jo pozdravlja zajemajo tako: ,,Dobro j u t r o ! m oja vodo ladna, a) N a teb i so tri korita z la t n a : U jed n o m e perem svoje lice ; U drugom e ruke do la k a ta ; A u tretfcm noge do koljena." Naj lepše je pa to: ,,N e zah vačam 1) tebe, vodico, Vo<5s) zalivan im svega sela sr e č ic o !“ 'z V knjigi čita š obakrat „st,rvi“ ; — '* ) ham bar (kafiča), : i) H ladna; — 4) zajem am ; — s) nego (am pak). 144 J. N avratil : S lo ven sk o narodne vraže in prazno včre. To govori' po trikrat, vzame nalito posodo in odhaja no ozirajoč se nikamor. Dasi tu ni povedano, zakaj srbske devojke zajemajo vodo in čemu jo nosijo domdv o tej dobi, pa naši verni čitatelji vendar lahko uganejo uzrok in namen takem u počenjanju. Prim. razpravo o „velikonočni vodi“ v lanjskem „Letop.“ (131), sosebno serbo-lužičkih in angleških deklic način — s tem zna­ menitim razločkom, da zajemajo fin morajo zajemati) tč in dne vodo molčeč, srbske pa govoreč. Kopati se pa začenjajo na „Gjurgjev den“ tudi Bolgari. („Letop“. 1877; 3 * 1 .9 ). Po vsem tem vidiš, da prisvajajo nekateri Jugoslovani še dandanes tudi Jurjevski vodi, sdseb prod solncem zajeti, čarovno ali čudotvorno (zdravilno) moč. V Bosni praznujejo sv. Jurija cel( 3 poturčeni Slovani, a samo dopoldne; popoldne pa delajo ter pravijo: „Do podne Jure, od podne Ale.“ (Vuk. „rječn“ 4 p. b. Ale). Tako tudi v Hercegovini, vsaj v Mostam. Smisel: Dopoldni' svetek, po­ poldne delavnik. (P. n. p.). V Veliki m Mali Busiji, m to po vaseh („dercvnjah ) . koder se je za. poganske dobe častil še bog (malik) Jarilo, ') ter se je njemu na čast ovršaval tudi spomladni praznik („vesennij prazdnik"), - premenil se je ta praznik za krščanske dobe v češčenje sv. Jurija. Afan. I ; 442. Po istega učenjaka besedah (1. 438) bil je Jarilo Slovanom to, kar Germanom Fro ali Freyr t. j. „bog. oplodotvoritelj, pred- stavitelj blagodatnoj vesny“ | spomladi |. To potrjuje naslednja, narodna pesmica. Jarilu na čast popevali so ruski kmetje še v 18. veku to pesmico: , A jon nagoju [nogojn] Tam žito kapoju [kopoju] : l) A gdtiž jon ni J) zyrne, s) Tam k 6 1 s") zae.fcv ičo . ') (A fan. I; 441). Še, živeje ohranil se je tega m alika sled med Belorusi, ki mislijo, da je bil Jarilo mlad in lep, a bos; da je jezdaril na belem konju, (ogrnen z belim plaščem, ovenčan z vencem iz spomladanskih, poljskih cvetic) in držal v desnici človeško ') Nehote se spominjaš mr., češk. in poljsk. besede: „jar“ (sp imlad), nsl. , ja r ‘‘ (adj.) = spomladni, oziroma: letni, m la d i; n p r .: , jara rž", Sommcr- korn ; „jarina“, Sommorfrucht,; jilrica (belokr. in č.-slov. jungo (oinjiihrigo) Henne, srb.-hrv. „jare“, cin jungos Stttc.k Ziegonvieh itd. — Strinja se pa slovanska beseda ,,jar“ z indogerm. yara (Jahr, Zoit) iz ,,ya“ ia) iti, zend ,,jare“, st-v . n jar, gr. < ” >pa Jahrcszoit itd Prim. Miki. Rt.ym. Wt.b. 100 1) in C. A Fick. ‘) Kii mor on stopi z nogo; • ' ' ) kupoma [v/, ras t e ] ; — ‘), le pogleda; "), ‘) klas zac.vita (zacveti). J. N a v r a til: S loven sk e narodne vraže in prazne vere. H 5 glavo v levici pa pest, žitnega klasja („gorstr> ržanyh kolo- st.evV) At; m. I. 441. Gl. Iv. Dalj L V , 122. Jarilu v čast praznujejo Belorusi prve setve čas pod konec (27.) aprila meseca (po starem koled:), tedaj nekako o svojem Jurjevem po stari mirodni šegi ta k o : Zbrane deklice („dčvuški“) izbero jedno izmed sebe, ter jo posade, oblečeno po njegovi podobi, na belega konja. Okrog izbranke suče se potem dolgovrstno kolo, 3 ) znani ples. Vse deklice morajo biti ovenčane z venci iz svežih cvetic. Ako je toplo in jasno, ple­ šejo po obsojanih njivah („na zasejanyh nivah“) vpričo star- čekov („starikov“). V kolu pa opevajo starinskem u bogu dobra dela („blagija dejanija,"): kako on hodi po svetu, plodi žito po njivah in daruje ljudem tudi zarod!' („kak on hodit po svetu, rostit rož na nivah i daruet ljudjam čadorodie"). Afan. I; 441. - Glcdč na poslednjo okolnost govori isti (I; 442) še o nekem posebnem znaku poganske domišljenosti na. njem. — Ni davno tega. da so ovršavali Rusi po km etih tudi slavnost po imenu „Jarilo“, in to na. s p o m la d , nekod pa o v e lik i noči, a nekod o b in k o š ti h. — Sešli so se km etje ali pa meščani, izbrali si kakega mo­ žaka,, oblekli ga, v dolgo pisano suknjo („ka,ftan“), obesili na-nj različnih trakov, barvanih robcev in mnogo zvoncev, a na glavo postavili mu visoko, papirnato kapo, s cveticami olepšano. Kakor ta slavnost, tako sc- ji' zva,l i tak človek ,,.lariIo“ - poosebljena, pisana, priroda spomladanska,. Ta, „pisani Ja- rilo“, | ki nas spominja nekoliko slovensko-hrvatskega „zelenega Jurija“), hodil je po vasi ali po m estu od hiše do hiše plešoč in popevajoč; a, drugi ljudje — stari in mladi — spremljaje ga, priklanjali m u sc, |kakor kakemu kralju| in plesali ter po­ pevali ž njim. (K. ,1 . Krben v „Slovn. naučn." IV, .188). Še bolj na,s pa spominja, ^zelenega Jurija" z a č e te k one. slavnosti ruske, ki jo je popisal Afan. 1 . 70(1: „V neljan«“) valjajo se (kakor v Srbiji „momci“ in „devojke“) na sv. Jurija dan vjutro rano na polju po rosi, da bi bili močni in zdravi („sili)nimi i zdorovimi1 1 ), kakor Jurjeva rosa.* ) Drugi dan pa začenjajo sejati jaro žito (,.jarovye hlčba“). Afan. I. 705. Med Rusi ni te navade, (kakor je pri istih Srbih in Bolgarih), da bi se tudi kopali tega d n e ..., nego krope nekod pri vodnjakih z blagoslovljeno vodo samo živino, predno jo ženejo na pašo, s posvečeno vrbovo šibo. Nekateri Malorusi polivajo pa vrhu tega z vodo tudi pastirja („pastulm“), misleč, da i to pomaga, da molzejo krave potlej obilo. Ondi. Strinjajo se s Hrvati v hrvatsko-slavonskem kraljestvu pravi i ruski narod, da je sv. Jurij voditelj in g lav a r.. volkom ( = volčji pastir); da jih on zbira okrog sebe ter odkazuje vsa­ kemu kraj, kde in ob čem naj živi;. .. da jezdari na Jurjevo sv. Jurij Hrabri po gozdih na belem konju ter odkazuje volkom vsakem u svoje delo („razdaet volkami nakazy) po ruskem pre­ govoru: „Cto u volka v zubah, to Egorij dal.“ (Kar je volku v zobeh, to je Jurij dal). Afan. 1; 709 710.-) Slovaki izganjajo o Jurjevem živino prvič na pašo, da ji pa ne naškodi volk ali medved, devajo poprej „staji“ (hlevu) pod prag ključavnico, rekši, da so zaprli tak d volku ali med­ vedu gobec („pisky“, šobe). „Sborm'k slovenskych | slovaških | narodn. piesni itd.“ - Vo Viedni (na Dunaju) 1870; 194. Malorusi (za Dneprom) in Belorusi zakapajo (zagrebajo) na Jurjevo kraj njiv kosti' jagnjet in praset (Jagnjat i poro- sjat“), posvečenih na veliko noč, da ne bi naškodila setvi ni toča, niti burja. „Lud Ukrain“. I, 125; pri Afan. I, 708. Pod Jurjevo („tako i na spomlad in pod jesen) kmetje v velikoruski Kurski guberniji i. dr. ne delajo ničesar iz volne ali dlake („šersti“), ker se boje, da ne bi ,v o lk i.. pojedli za to ovec;‘ v Litvi se pa v isti namen poste na sv. Jurija dan t. j. 23. aprila po starem koledarju. Afan. 1, 712. Na Ukrajini pravijo: „Sv. Jurij po polju hodit, hlib (žito) rodit,. “ Ondi I, 507. ‘) ,,Jurij rosu sp u stil1 1 — veli ruski pregovor. 2 ) Več o „volčjem pastirju1 1 , (s katerim nas jo seznanil po ,,Novicah1 1 najprej dični naš rojak Matija Valjavec), kanimo priobčiti v posobnom predelu. 10* 148 J. N a v r a til: S loven sk e ndrodno vraže in prazne vero. Isto trdi z drugimi besedami tudi bolgarski pregovor, ki pravi, da obhaja sv. Jurij meje in njive ter gleda, kaže li žito po dobrem. Ondi. Da se Bolgari no kopljejo pred sv. Jurijem (bodi si vreme s tem lepše), nego se začenjajo kopati še-le ta dan, — vzeli smo na kratko v misel uže pri Srbih na 144. str. Kakor v Srbiji1 ) in v Hercegovini, tako koljejo tudi v Bolgariji jagnjeta (stoprav) na Jurjevo, in to z molitvami in cerkvenimi obredi na tak način, ki nas spominja nekdanje poganske žrtve: vsakem u za zakol namenjenem u Ovničku t. j. jagnjetu moškega spola denejo namreč na glavo venec iz cvetic in zelfj; na rožičke mu pa prilepijo voščeno svečo [ki jo potlej zažgb | in kade okoli njega s (cerkvenim) kadilom. Saharov II, 22 26; pri Alan. I, 708. Kopriv obešajo Bolgari ta dan tudi na vrata. Lctop. 1877; II, 221. Cehi prepevajo uže na, spomlad to mi,rodno pesmico: ,,S v . JiM vstavil, F ia la ?) m odra. Zem od m ik ava, F ia la , r iiž e 3) A by trava rostla, R iisti nom iižo, T rava zelena, Až ji P eru n pom iiže. illa n n S „B . K al.“ 105). Nam esto: „Porun“ poje se po krščanskem vplivu osedobi tudi „pan l!flh“, - samo tako pa na Moravskem peto postno nedeljo, potem ko iznesti dekline iz vasi Morano („Mafenu) t. j. poosebljeno zimo, pred katero pojo tako: ,,K onm s’ d ala k liče (ključe)? '1 — „ D ala jsom jic.h dala sv. J ifim u , Aby nam o tev fel [odprl] zclem i travinu, Aby tritva rostla, trava zelo,na; F ia la , n ižo k vesti [ovosti) nermiže. Až ji pan lliih pom iiže, llc lo ! Iiolo! m a m ila M afono !“ (Ondi 137— 138). Tedaj prinaša osedobi spomlad kakor ruskem u na­ rodu, tako i eehkoslovanskemu —- sv. Jurij (ki odpira zemljo, da raste trav a itd.) „Ker se v tej dobi zemlja odpira,," misli češki narod, da, se tega dne ne sme, piti iz studencev, zato, ker izpušča zemlja tudi ves svoj strup (všecky jedy sve vupouštl) t. j. ker je strupena, (''črn. 1885; 183. *) O kolo T im oka. P rim . Vuk. „ vjcfn .“ 151 („Ž ivot i obič. 28 ); ,J,ot.op. M at. slo v e li.1 1 1877; II, 220. ‘ ‘j V io lic a , — n ) roža. < » J. N a v r a til: S lov en sk e narodne vraže in prazne vere. 149 Na, Češkem je pa i ta vera, da se zato, ker je do sv. Jurija vsa voda strupena, ljudje ne smejo ni kopati pred tem dnevom. Na Jurjevo pa prehaja strup na žabe in kače; zato je potlej voda zdrava do sv. Lovrenca (10. avgusta); od tega časa je pa zopet strupena in škodljiva človeškemu telesu. Grohm. 51 (326). Priobčil mu je to vražo R. Sch\varz iz Prage; zato lahko, da je češka ali pa „čehonemška“. S štaj. Slovencem vred trdi i Ceh, da pred sv. Jurijem kače nimajo nikakega strupa - - s tem dodatkom, da še-le tega dne smejo laziti izpod zemlje. Ččm. 183. Slovaki pravijo: „Kto uvidi pred Jurom bieleho hada (belo kačo) zpod bielej liesky vyliezat’ (laziti), chytf (ujemi) si ho živeho a uvari (skuhaj) si ho v sladkom mlieku: hude m at’ (bode imel) od toho mlieka taku moc, že všetky poklady pod zemou uvidi1 1 [ da ugleda vse zaklade pod zemljo |. „Sbornik“ 1870; 194. Moravska. Neka babica pravila je v Trebiču ljudem, da katero dete se narodi tega dne, dno je zločesto („sehlimm“) in jadljivo („zornig“). P. u. p. Litovci (Litvanci) priporočajo se samo sv. Juriju, naj bi jih čuval volkov, ter se postijo na Jurjevo („Jurginne), da jim ne bi volk raztrgal ovac. „1 1 . Kal.1 1 138. Goriški Slovenci. Ako hoče na Kobaridskem kako dekle zvedeti, „kat,eri1 1 ji je namenjen, seje na večer k sv. J u rju 1) „repo“ (repno seme) križem .. čez posteljo ter pravi: „Bog in sv. Jovan, pom agajta mi to repo sejati, in tisti, ki je pravi ljubi moj, naj mi jo pride pomagat — plet’ ! 1 1 Dekle se uleže v posteljo.. na repno seme, in če »sanja1 1 o kakem »fantu1 1 , ta je »njen1 1 , t. j. njej namenjen. Zapis. g. A. Gabršček. Onako, kakor srbski »momci1 1 i »devojke1 1 , valjajo se - če se ne varam - ob isti dobi (pa od jutra do večera) pred zbranimi roditelji v Srbiji tudi romunski dečaki in dekline. Kateri in katera se najbolj skupaj valjata, bddeta potlej po navadi tudi „mož in žena1 1 . Poved, lani srb. trgovec Mih. Ilič. „Srbski narod so raduje, kad je na božič snijeg, a na Gjurgjcv dan, kad je vedro, zato, što misli, da, če ona, godi n a a ) rodna biti, odkuda je i narodna poslovica postala: Dog to sačuvao vedra božiča, a oblačna Gjurgjeva dne. 1 1 („Srbad.1 1 1876; str. 12). Moravska. Kedar žaba uprav pred sv. Jurijem „škrtaa, potlej tri tedne po sv. Jurijem molči. (Trebič; p. u. p.) ') „Sv. Jovan (sic) pravi ondot ljudstvo sv. Juriju! (Čudna posobnost! Kdor toga no vo, m islil bi, da jo ,,Jevan,; = Ivan). a; Loto 150 J. N avratil: S loven sk e narodne vražo in prazne vere. Slovak veli: Ce kuka kukavica („kukučka“) pred Jur- jevim, prerokuje („vešti“) dragino in zlo; ako pa, začne kukati šele na Jurjevo ali brzo po tem, to je dobro znamenje, („to dobre je"). „Sborn.“ 1870; 195. Med Nemci nahajamo mnogo manj e bajeslovnih običajev in praznoverja o sv. Juriju nego med Slovani. Učeni dr. J. N. Š eppx ) pravi - glede na to, da je Jurjevo ,,pastirskega, zna­ čaja svetek", — da so bile starorim ske „Palilije“, 2 ) (ki so jih s palmovjem in drugim takem vejevjem praznovali 2 1 . aprila meseca), spomladni obhod . . . pastirski svetek. - nekako v slavo, da se je priroda prebudila iz m rtvaškega spanca, oziroma prvi pastirski državi rimski v spomin. Poprej so naši veščaki ta pastirski svetek, ki ga Sepp imenuje tudi palmov praznik3) , uvažavali posebno zaradi takozvane „lustracije" ali očiščevalne moči' kresnega ognja, ki nas spominja tudi našega . . „Jurjev- skega Kresa“ in „Kresa“ sploh. ') Bistroumni Kuhn je pa v angležkem ml,rod nem običaju Jurjevskem, „v sv. Juriju" spoznal staroskandinavskega naj­ višjega boga Odina oziroma starogerm anskega Vodana.5 ) Po nekaterih nemških deželah (tir., bavar. itd) delajo iz ogorkov cerkvenega velikonočnega Kresa, (posvečenih ,vuzemnic‘) križce, ki jih vtikajo na Jurjevo v žitno polje ali ga pa po­ tresa,jo z ogljem, zato da bi ga občuvali toče, hude letine in mrčesa. W uttke II, 08. Da na sv. Jurja („23. aprila") naj ni kdo ne pije studenč­ nice, zato ker se potlej | tega dne'| zemlja odpira in izpušča svoj strup, a ta prehaja potlej na, žabe in kaže ki tedaj pred tem dnevom niso strupene - t,o vražo, ki jo prodaje W uttke (II; stran 82, 1 0 0 ) m enda vso za nemško iz češkega kraljestva („13< i.“), zvaril je iz onih dveh, spredaj (str. 148 -49) priobčenih vraž vjedno; vsaka ko pa pretiskal prvo češko polo­ vico po Grohmannovem nemškem prevodu češke vraže, natis- nene v ,.Ččm.“ 1855; 183. (Prim. Grobni, str. 51, br. 325 in 320). Po krivem je dodal W. iz svoje torbe . . .: („23. April"); kajti Čehi praznujejo zdaj sv. Jurija 24. aprila meseca. Izpustil je pa W. iz druge polovice svoje zvarjenke one važne besede, da, se ne sme človek m kopati pred tem dnevom. — Zakaj jih je izpustil, tega res ne vemo. — *) „I)as H eidenth. nnd dossen B edeutg. f. d. C hristenth.1 1 R egensbg. 1 8 5 3 ; I, 255. 2 ) ,,P a lilia “ (tudi P arilia). Dr. K. E. Georgea. “ ) P o naše m orda bolje : cvetn i ali zoloni svetek. ‘) G l. ,.Tjctop.“ 1887 ; 105. 5) „M ullcnh. Zeitsc,hrift“ V ; 472. iK. S im r o k : „D. M yth.‘< 1871 (4. izd.), 229. J. N avratil: Slovensko n&rodne vraže in prazne vere: 151 Druga vraža, zajeta iz istega vira (Grohm. str. 51, br. 324), prepoveduje pa, da se ne sme človek pred Ivanjem kopati v rekah, in to iz istega uzroka (zato ker je voda strupena do tega dne). K atera je prava? - Z Gorenjskega (Kranjskega) in z Notranjskega (iz „suhe Kranje“) nisem mogel dobiti, niti sam zvedeti ni jedne vraže oziroma prazne vere. Ondot ne vedo ničesar o „zelenem Jurju“. Po g. Štritofu iz Starega trga (pri Ložu) zvedel sem samo toliko, de, praznujejo tam ljudje sv. Jurija samo ob nedeljah, t. j. alco no pade njegov god v nedeljo, — prvo nedeljo potem. Tudi pri Poljakih pogrešamo Jurjevskih vraž in baje­ slovnih običajev; nahajamo pa onakih pri njih o binkoštih, ki pridejo na vrsto uže v naslednjem predelu. Binkošti = duhovo, trjaki,1 ) risali (ogr.-slov.) (Vnebohod ali križevo gl. za tem predelom.) Stsl. II.»tii,\c« : ati.iiiii|.\ petidescti.nioa, grške besede prevod; t.udi IImiihoctii p^tikosti, iz gršk. tcsvttipentecoste); rusa- lija f. gršk. 'oou^alr/., lat. (v srednj. veku) „pascha rosata“, pa- scha rosarum, dominica de rosa, „Rosenostern“, Rosenfest, Rosensonntag = Pfingstsonntag; bolg. 1. dan: pjatdesjatnica, 2. dan: sv. Duh, sv. Troiea; rus. (strus. rusalii), pjati.desjatnica, Troica, troickij prazdnik: 1. d: troicyn denj, 2. d: duhov denj; mrus. 1. d: prazdnik Troicy, 2. d: denj sv. Duha; v Galiciji: rusalja ali rusaljnyj svjatki; 1. d: rusaljnaja nedelja-) (mrus. o = i) ; 2. d : rusaljnyj ponedeljnik ( = ,ponedilok‘) ; po Šaf. (111., 89) pa 1 . d: duhov denj, 2. d. Troicy; crkv. tudi: 1. d: so- šestvie sv. Duha, 2. d. „sv. Troicy“ ah „ponedžljnik sošestvija"; hrv. duhovi, trojaki, 1. d: duhovna nedelja, 2. d: duhovni po- nedeljak;s) srb. duhovi (duovi), trojice f. pl., rusaiji m. pl., ru- salje f. pl. (stsrb. rusalija) f., 2. d: duhovni ah duhovski ponc- djeljnik; č . letnice (f. pl.), zeleni ali svatodušnf svatky, svato- dušntf hod, božf hody svatodušnf, sv£tky kolačove; č.-slov. ') V A dlešičih: trjdki = binkošti; „o trjilcih“ = o binkoštih. Po Miki.: „Etym. Wtb.“ 1886; 365 izhaja ta beseda iz stsl. „ tu iV ‘ (taurus, uprav urus, auer^ hs) ter je nastala menda po kaki narodni slavnosti. Prim. krajevno ime Turjak (izr. Trjak), Auersborg in 1. op. na str. 152. •') P ini. M ik i: „ R u salien '‘ 9; po starem pa: „predbinkoštni teden" (ondi 7). 3 ) Prim. n s l.: „binkoštna nedelja" in ,,binkoštni ponedeljek'*. — liin- košti iz nemške: Pfingsten, ta pa iz grško „pentckoste“ (pcntecoste). 152 J. N avratil: Slovensko narodno vraže in prasne v6re. turice, pl. f.,1 ) rusadljč (sg. n.), rusadla (pl. n.), rusadelne sv;ltky; p. šw.ieta zielone, zielone šwi^.tki (po tem tudi uže m rus. v Galiciji: „zelenye svjatki"); luž.-srb. „svjatky“. Ker jo za našo razpravo takih vraž itd., katero so na­ vezane na kakšen poseben dan, — oziroma svetek ali praznik, jako važno, da se zna, kedaj je postal, je li še mlad ali pa uže star, — da so kristijani praznovali duhovo ali binkošti, če ne poprej, vsaj uže v prvi polovici tretjega veka; kajti ta praznik omenja v svojih spisih uže Tertulijan (Kvint., Sept. Flor.), ki je umrl med 220. in 2-10. letom po Kr. r. (K. J. Erben: „Na- učn. slovnik" p. b. Letnice), a cerkveni zbor, ki je 1 . 305—306 zboroval v Elviri ali Eliberdi (Illiboris) na Spanjskem, ukrenil je v XIjI II. pravilu tako, da se binkošti ne smejo praznovati štirdeseti, nego petdeseti dan po veliki noči.a ) Zato se zovojo binkošti stsl. petidesotrmica po navedeni grški besedi, ki znači isto. — Zakaj pa se zove ta praznik uprav tako in slovenski tudi „duhovo“, — tega mi m enda ni treba razlagati 6 . čitateljem. Iz prvine posvečevali so kristijani binkošti3 ) po osem dni tako, da se ves ta č a s , oziroma 9 d n i') ni smel nikdo postiti, ni kleče moliti, niti delati; 1 . 1094 dokončal je pa cer­ kveni zbor v Kostnici, naj se posvečuje samo nedelja, pone­ deljek in torek, dokler se ni v predzadnjem veku izpustil tudi tretji dan, (Slovn. nauč. IV; 1248 p. b. „Letnice"). Izraelci praznovali so petdeseti dan po svoji veliki noči (naši veliki soboti) „dožetke“ e) ali „ zahval no dožetnico" °) ter darovali o tej priliki prvega klasja in prvih hlebov iz novo pšenične moke itd.7 ) ‘) P o K ott.ovih m islili n a s ta la jo t a b e se d a p ri S lo v a k ih po sla v n o sti sta ro s lo v a n sk i, k i so jo iz p rv a p ra z n o v a la , n a sp o m la d v č a s t ,lla d e g a s tu ‘ (Radv>gostu), č e g a r z n a k , t,. j. tu ro v a a li b ik o v a g la v a so jo o te j p rilik i n o ­ sila o čitn o . i]*‘r. Š t. K o ti: „C oskv s lo v n ik ‘ IV .; 230). — D ru g a č e to lm a č i to .B . K a l.1 1 K il. O n d i č itaš, d a so jo o h ra n ilo im o b in k o štim „ tu r ic e “ tu d i v G aliciji ( „ \ M aliči”), okoli H u d im a p a d a jim p ra v ijo „ tu r č a n k y “ . — O po­ z a rja m o tu d i n a biv šo D u b ro v n išk o (,D u b ro v a č k o ') „ tu ric o ‘, p u stn o šem o s .k o n jsk o g la v o 1 , ki jo m o rd a v e n d a r v k a k i zvezi z črnimi „ tu ric a m i“ . P rim . V uk. ,rje č n .‘ p b . : Coroje, vila i turioa (str. 828). 2) „ P ra v a m in stitu tio n e m e m e n d a ri p la c u it, ju x ta a u e to rita te m s o rip - tu r a r u m , u t c u n c ti d ietn P o n to co sto s p o st P a s c h a c e leb rem u s, 11011 q u a d ra - g e sim a m , nisi (|uin < |u ag esirn am . (Jui non fcco rit, n o v am b a e ro sim in d u x isso n o te tu r .“ (Jo an n . M a n s i: ,,S a c ra ru m c o n cilio ru m n o v a e t a m p liss im a col- le c tio 1 1 . . . F lo re n tia e 1 759; I I ; s tr. 13). T oga p re v a ž n e g a p o d a tk a p o g re ša š p ri A u g u sti-ju („ C h ristl. aro h a e o lo g . l)e n k w iird ig k o ite n , L eip z. 1817 — 1837) in p r i d ru g ih , ki p o ro čajo , d a so j e t a k ršč a n s k i svotelc p ra z n o v a l ,,u ž e “ (o ziro m a sto p ra v) p o d konoc č e trte g a voka. 8 ) K a k o r b o žič in v elik o noč. 4) O ešk i: „dovet.nik“ (n eu n tiig ig e A n d ach t). 4) in ,') E rn te fe st, K rntedankfost,. ;j P rim . D o llin g e r: ,,IIo id o n th . u. J u d e n th . a ls V o rh alle z u r G os uh. des C h risto n th .“ R e g en sb . 1857. J. N avratil : Sloven sk o narodne vraže in prazne vere. 153 To ti kaže razloček med njihovimi in med našimi (kri- stijanski) binkoštimi, ki so podobne zdaj pri nas izraelskim samo po dobi, o kateri se praznujejo. četudi so pa i krščanske binkošti uže jako stare, pri­ jelo se jih je primeroma /. božičem, veliko nočjo, Ivanjem ...) vendar malo vraž — pri Slovanih in Germanih, koder se je pa to zgodilo, spominja nas letnega praznika poganskega.1 ) Videli bodemo, da krščanstvo ni brez vpliva ostalo pri tem. Med najstarše poganske vraže spada ta, da nekateri Slovenci še dandanes pokajo z biči o binkoštih (tako kakor na Jurjevo), da nimajo čarovnice moči' do živine. Gl. str. 133. Nekod si pa vošče slovenski pastirji biče na duhovo s „posvečenim“ voskom ter pokajo s takim i, zato da bi pre­ gnali čarovnice. (Fr. Hub. pri Šum. 102). Glej krščanskega vpliva! Tem Slovencem no zadoščuje za odganjanje nesrečnih čarovnic več samo ropotanje (oziroma pokanje z biči), nego potreba jim je za to tudi . . cerkvenega blagoslova v podobi „ posvečenega1 1 voska. Tak<5 pokajo na vso moč v isti namen (pa brez posve­ čenega voska) na vso moč uže v soboto večer pred duhovim tudi češki in m oravski pastirji, vračajo se s čredo domov. Deca pa tolčejo s palicami na, plote ah pa bijejo desko ob desko, kakor drugod o božiču. (H Kal. 159). V Iloteboru (Chotfibof) kade (Vhi isto soboto večer po lil<‘vih (s cerkvenim kadilom), v nedeljo jutro pa pokajo z biči, misleč, da odganjajo z obojim . . čarovnice (P. n. p.). Cehonemci na Šumavi (Bohmer.vald) zovejo zdaj tak ropot uprav „H exentusch“ 2 ) ter izganjajo ž njim .... čarov­ nice tudi iz hiš, hlevov in skednjev. (B. Kal. 159). Pred ro­ potom polagajo pa prod hišna in pred s tajna vrata zelenega drnja (frischon Uasen) ter krope okolo s posvečeno vodo, go­ voreč čudne nemške besede.: i ) Da se staro „ pokanj o z biči" tudi o tej dobi nameščuje z novejšim „streljanjem", dokazujeta nam ta primera: Okoli Jožefovega m esta (na Češkem), teče oni kmet, kateri na du- ') K. S im ro c k : ,,IIan ilb . d e r I). M ytliol “ 4G4; M iih lh a u se : ,,U rrelig . d d e u tsc h . V olkcs“ (p ri W u ttk . II., 75, I. op.). *) V n arečju: ,,’s H ;ixn ostu sch ’n “ (čarovnic izganjanje), 3) ,.F lu ig t's dafo N och tgoid u. II:'ix.na! D ’ P a tsch n a tu sch et en g os, D ’ E n g l ta d e t eng zm iixna I m an g u a t gw;itn H os.“ (R einsb.-D iir. „ F estk a l“. 1 8 6 4 ; 248). 'I'. j . : B ežite od to d ’, ponočni lov’ in čarovnice, — k rop iln ica vas iz- podf, — A ngel hi vas zm lin čil (?) — v moji dobro blagoslovljeni hiši. 16-1 J. N a vart.il: S loven sk e ndrodne vraže in prazne v6re. hovo prvi vstane, na polje z , bičem pokat" (Reinsberg-Diirings- fekl „Festkalend. 1864; 249); nekod pa streljajo (Nemci) preko setvine in to, v novi dobi za,to, da bode dobra letina. (W. II.; 75). Prvotni vzrok tem u največjemu ,ropotu' uganejo naši č. stari či tatclj i zdaj lahko sami. V nekem severo-nemškem kraju („Blumonhagen boi Vier- raden1 1 ) pokajo na binkoštni večer konjarji vsi zložno; v oko­ lici Storkovski v takozvani slovanski deželi („im W endenlande“) pokajo pa, isti večer in pa zvečer pred veliko nočjo (A. Kuhn u. W. Schwart,z: „Nordd. Sagen itd.“ 1848; 381). Tudi po tem je razvidno, kako se nekatero vraže, kolikor toliko izpremenjene, selijo od svetka do svetlca. Slovenske. Po Novomeški okolici krope uže na binko­ štno soboto vinograde in njivo (s posvečeno vodo), da bi jih sv. Duh rešil toče; na najvišje trte obešajo pa oljko (posve­ čeno na cvetno nedeljo), zato da ne bi bilo ,hude ure‘. (Zap. g. A. Hudovernik). B inkoštno soboto po noči čarovnice razgrnejo po polju ,rjuhe1 in na ta način vzemo žitu „plenjanje“ (da ga bode potlej malo). Krško. Zapis. g. Jern. Ravnikar. Ista vraža (malo dru­ gače): „Binkoštno soboto hodijo čarovnice po žitu s plahtam i roso pobirat in nosit na, svoje, da pomnože svoj plen1 1 . Ondi; g. Romik. (Prim. tudi „Črtice“ 5, 2. razst.). V Cemšeniku pa pravijo: „Ktera ,babina1 na binkoštno nedeljo jutro z dlanjo roso ometa, tista je čarovnica1 1 . Zapis, g. G. Križnik. Binkoštno soboto naj se popoldne ne hodi več na, polje, ker se tak rat po polju razliva sv. Duh. Ge je tam ljudij, ogne se jim sv. Duh in ne blagoslovi polja. (V gornnji Soški dolini. Zap. g. A. Gabršček). ' V Kranju devajo „zvečer pred binkoštno nedeljo1 1 med okna, zelenih jesenovih vej,1 ) in m atere pravijo otrokom, da morajo mirovati, da prileti' potlej na veje lep bel golobček t. j. sv. Duh. P. u. p. V jutro zgodaj na binkoštno nedeljo morajo so okna in vrata odpreti, da pride sv. Duh v hišo. Motnik. Zap. g. G. Križnik.2) Dobro je, alco se na binkoštno nedeljo pred solncem umiješ z roso, ki je na pšenici, da te ne bodo med letom bo­ lele oči. Rož. Zapis. K. Pečnik. Po štaj.-slovenski vraži ni se ti potlej bati pik (peg); de jih pa že imaš, izgubiš jih gotovo. „Crtice“ 5. * ) Je se n (n a v a d n i ali v61iki), fra x in u s oxcolsior, E sch e. lu S . „ B o t. in „ R a s tl.“ 2. izd. ") Ista v e ra jo m ed N em ci, ki p a o d p ira jo sv. D u h u sa m a v ra ta . P rim . W. II. 76. J. N avratil : Sloven sk o narodne vraže in prazne v6ro. 165 „Ako se na binkoštno .nedeljo jutro' omiješ z roso, bodeš potlej posebno bel1 1 . Motnik. Zapis. g. G. Križnik s tem dodat­ kom: „Ta vraža je prišla s Štajerskega v M otnik1 1 . Na binkoštno nedeljo spoznaš lahko svojega kraja ča­ rovnice, ako le hočeš — tak o : Ženi krave „pred solncem“ na pašo, preobleci vso obleko narobe, a potem se kam skrij in čakaj ter glodaj, kaj se bode godilo. — Prihajale bodo čarov­ nice vsaka s svojo golido in začenjale krave molsti. Tako jih lahko spoznaš brez kake neprilike, če obrneš namreč vso vso obleko. — Nekdo je bil storil sicer vse tako, ker si je bil pa z Ahil obrniti en sam žep, zapazi ia, ga ena izmed ča­ rovnic, zavpila h itro : „aržek, aržek!“ in pri tej priči ni bilo nobene več. Črni vrli pri Idriji. Zap. vč. g. A. Domicelj. Zato ne gonijo nekod Slovenci krav to nedeljo na pašo pred solncem, nekateri ne pred šesto uro zjutraj, a nekateri celri včs dopoldan, ker se boje, da ne bi čarovnice vzele kra­ vam mleka. Ponikve pri Laščah, Katje pri Žužemb., Strugi', pri Ribnici itd. P. u. p.1 ) Taka vera je tudi med Nemci po gorenje-štaj. planinah s tem dodatkom, da imajo krave (in koze), ako jih pomolzejo čarovnice o tej dobi, potlej vse leto tudi krvavo mleko. (P. K. Rosegg. „Hiich d. Novellen“. 1881; I., 188.) Pri nekaterih koroških Slovencih (v Rožu) ženejo pa na binkošti pastirji Ja k o zgodaj1 1 na pašo; - čemu tako zgodaj, tega ne pametijo menda ved, zato ker naš poročevalec tega ne jemlje v misel. Kdor prižene zadnji (sic) na pašo, tem u pravijo šaljivo „binkoštni kralj1 1 . Skušajo mu žabo na vrat obesiti ter se mu vsi prikljanjo, zmerjajo ga (v narečju): „Po- tolci ga, — pomolzi ga, — vrzi ga za plot, pa daj m u eno skledo pečenih krot.2 ) (Zap. K. Pečnik.) Tudi štaj.-slovenski pastirji ženejo ,na Duhovo1 „zelo zgo­ daj1 1 na pašo; a kdor zadnji prižene, tega zovejo „Lukm ana1 1 , pastirico pa „Lukman’co. Dalji popis čitaj v ..Črticah1 1 5.3) V Tuhinju (na Kranjskem) pravijo, da je dobro, na, bin­ koštno nedeljo gnati živino pred solncem na pašo, a uzroka ‘) L . Ilič 184<> (153) p o ro č a iz ro k o p isa , ki j»a je sp isa l A ndr. D rem elj (,,D rc m e l“ ) : „G ebrii,uche in K ra in " n a k r a tk o sa m o to lik o : ,,K ranjcu |S lo v o n c i| p azijo n a d u h o v o , d a no v zem o č a ro v n ic e k ra v a m m le k a ." a) „ P o to u c i h a, Pomouzi ha, V rzi h a z a p l6 t P a d aj jo m ’ A no sk lo d o p a č a n a h k r o t !“ a) l ’o n e m šk ih šta j. m e s tih p ra v ijo v sa k e m u b in k o štn e m u z a s p a n c u (v vsaki hiši) „ I,fin g stlu k e n '‘ (O n d i); po č e h o -n e m šk ih p a „LJ(in g st,lu m m e l“ . (F e stk a l. 180 4 ; 249). 156 J. N a v ra til: S lo v en sk e narodno vraže in prazno vžre. več ne znajo. Kateri pastir prižene prvi na pašo, t,o m u je velika čast (brez kakega častne,ga imena,); kateri pa, zadnji prižene, tem u kličejo: »Pomije lok, lok, lok!" P. u. p. Ista vraža (brez uzroka) znana, je tudi na Kozjaku (pri Mariboru). P. u. p. Nekod gonijo Slovenci živino na binkoštno nedeljo po noči na pašo, omakajo pred solncem belega kruha v tekočo vodo ter dajo kravam, zato da bi dojile obilneje. (Fr. Hub. pri Šum. 102). Semičarji pa na binkoštno nedeljo ne gonijo krav pred solncem na pašo zato, ker jih sicer čarovnice jezdijo in po­ ta,rejo. P. u. p. Belokranjski kmeti okoli Metlike jako čislajo posvečeno vodo binkoštno, „ki oblake razganja". Zapis, brat Anton. Ako „k binkoštni nedelji" dan zazvoni ravno o ,polnoči1 , tisto leto toča ne pobije polja. Krško. Za,p. g. Jera. Ravnikar. »Ge gre na, binkošti dež, ima pšenica dve plevi", Ondi. Za,p. g. Tom. Romih. »Ce ta, dan < loži, potlej se je slabe letine nad’ jati." Mot­ nik. Za,p. g. G. Križnik. Ako na binkoštno nedeljo dežuje v ničke (»nešče", Back- trog), bode prazen klas. Na Zili pri Beljaku. Za,p. g. Fr. Eller. Pred 200 leti bila jo med Slovenci na, Kranjskem še ta vraža, o kateri nam poroda slavni Valvasor („Elire d. Hertzogth. Krain" 1689, L; c. 38; str. 452): Kdor poje na, binkoštno ne­ deljo „prod solncem" tri liste (peresa) drese,na, (»Persicaria, Flohkraut",1 ) onemu ne more potlej na,škoditi nikdar nikakošen ščipavec (škorpijon). Valvasor, ki se navzlic veliki učenosti in razsvetljenosti ni mogel iznebiti nekaterih ,predsodkov' svojo dobe, odobrava po vse, to bajilo, razlagaje nekako čudno dozdevni uzrok;2 ) samo to m u se ne zdi potrebno, da bi se moralo to zgoditi »pred solncem" in uprav na »binkoštno nedeljo", — ako jih užije le »na teščo" in na, priliko o tisti dobi,1 1 ) zato ker ima dresen ta,čas v listih naj večjo moč. Naposled vpraša mož, zakaj mo­ rajo biti tri listi, a ne 4 ali 5? . . . »Praznoverski odgovor" n a to zvedijivo vprašanje zvemo v predelu „o številih"; uganeš pa ta odgovor lahko uže zdaj po dosedanjih poda,tkih o »sod- vih" (ravnih) in »lihih" (neravnih) dnevih, v »Letop." 1885; 140 in 148). ‘) T. j. P u licaria, F lo h k rau t. (C ig.-V .). a) „S oleh e W u rkung ist, n a tilrlich u. ein ig u. allein bessigton F lo h k ra u t scuzuschroiben, w olclies m it dem S corp ion oinn natiirlich o F ein d sch a ft oder A bscheu (A n tip athiam ) hat, w io os d crgleich en Syn- u. A n tip ath ias gar violo in dei' N atur gibt,.“ — — 3) „Ungefi'ihr um d iosolb ige Z oit.“ J. N a v r a til: S loven sk e narodne vraže in prazno vdre. 157 Po Koroškem nekod slovenski pastirji „binkoštni pon- deljek" zgodaj vstajajo in hite z živino na pašnik. Kdor zadnji pride, mora „žabo vleči1 1 . Drugega uzroka ne znajo zdaj.1 ) Omajajo tudi smreko, ki jo potlej lepo napravijo in postavijo. Na Žili. Zap. g. Fr. Eller. ' V Slavoniji gospodinja na duhovo dobro pazi na krave, kedar jih tora (žene) v jutro na pašo, da jim ne bi morebiti katera čarovnica, („vještieaw ) vzela mleka. „Vračare“ trave bero, možaki („ljudi“) okolo konj bajajo itd. Tudi v Bosni s konji čarajo itd. (L. Ilič 1846, 153). Vsaj pred kakimi 40 leti bivalo je še tako. Marljive gospodinje slavonske na duhovo s 3-kraIjevsko („vodokrstnou) vodo škrope živad, posebno gosi in race, ter jim dajo iste vode tudi piti, zato da dobro nesd, pa tudi zato, da ne zahajajo na tuje dvorišče, in da jih ne grabijo kragulji in lisice. (Ondi). Srbski nhrod praznuje binkošti („ trojico “ ali „duhove“) dasi vidiš v sedanjih koledarjih srbskih naznačena samo po dva binkoštna svetka, — še dandanes (kakor božič in ve­ liko noč), po tri dni;-) in ker so prvo nedeljo po duhovom pri Srbih „Petrove poklade1 1 (Petrov post), . . . zato se ves teden ne dela skoraj (,, gotovo “ : 1 ) nič; nego so prijatelji pohajajo in goste ter vesel6. — 0 trjacih („o trojacim a1 1 ) hodijo od hiše do hiše in plešejo ter pevajo „kraljice/1 t. j. po 10, po 15 lepo oblečenih in nališpanih deklic („lijepo obučenijeli i nakičenijeh djevojaka1 1 ). .ledna (lepa in srednje rasti) zeve se „kraljica“, druga „kralj “, tretja „barjaktar“ (zastavnik), a četrta „dvor- kinja“. Kraljica sc pokrije z belim otira,čem po glavi in po obrazu („licu“ 4 ); kralj ima na, glavi klobuk, olišpan s cveti­ cami („iskičen oviječem1 1 ), v roki pa, m eč; a „ba,rjaktaru nosi na sulici zastavico belo in rdečo (,.barjačie bij el i erven1 1 ). Kedar pridejo prod čijo hišo, onda,j sede kraljica, na majhen stolček, („ma,lu stoličicu1 1 ), a, dvorkinjn, se postavi malo višje („više nje“), a druge deklice vstopijo se okoli nje v „kolo“ kot srp pa so pomikajo na levo, stopajoč popevajo po dve sto­ pinji („stope“ ) naprej. Kralj stoji na levem koncu („kraju“) ') P rim n a v a d o k o ro šk ih S lo v en cev v R ožu sp re d a j (156). 2 ) S rb s k i n a ro d m isli m e n d a som p a ta m , d a je i. d a n p o sv e čen B o g u O tcu , 2. S in u , a .'1 . sv. D u h u . . . N ek o lik o p o k v a ril se jo p a t a ra č u n s č a so m n e h a ti rim S rb o m , ki ra č u n a jo zd aj ta k o : „ S u b o ta (zad u šn ice ) = Otu c ; n e d je lja = S in ; p o n e d je lja k = D u h ; u to r a k == A m in ( A m e n ." P o ­ sv e ču jejo p a v e n d a r tu d i oni po t r i d n i .... (N. B e g o v ič : „ Ž iv o t i obič. S rb a -g r a n ič a r a " '29— 80) P rim . „ z a d u š n ic e “ p ri V u k u „ rje č n .“ 173, ki se n e strin ja jo z o n im i. 3) S rb s k i ad v . ,.gotovo* n i to , k a r n a š ad v . „ g o t6 v o “ ; nego to , kav n a š ,,s k o r a j" (b cin ah e, tast,1 . *) Srbu je n a š obraz „ lic e “ (G esicht), naše lice pa ,,obraz" (W auge). 1 58 J. N a v r a til: Slovensko narodno vraže in prazne v6re. kola, a barjaktar na desnem; ali se ne držita kola, nego kralj sam zu-se (z obrazom obrnen k vojarinu, ,,kolovodji“) nepre- homa pleše („igra“), mahaje z mečem in pomikajo se nazaj; a barjaktar (z obrazom obrnen k zadnjemu kolušu, „zavrčkoli“) z ,barjakom‘ v roki pleše pred „kolom“. Poplesavši („poigravši“) tako malo, obrneta se kralj in barjaktar po enkrat vsak na svojem mestu, pa ondaj tečeta okoli vsega „kola“ in prideta zopet vsak na svoje mesto ter počneta ,na novo' plesati. Naj­ prej začno od „ kraljeve1 1 hiše; in prva pesem, ki jo pevajo pred vsako hišo, zapoveduje hišnemu očetu (domačinu1 1 ), ali hišni m ateri („domačici“), naj prineseta kraljici ,stolico1 , pa ondaj začno pevati po vrsti vsem (moškim in ženskam, malim in velikim), kolikor se jih nahaja v hiši; 11. pr. deklici („djovojei“): ,,O vde nam a kažu, J a l’ je vi ndajte, Ovde n am a kažu, loljo! Jal’ je vi udajtc, leljo ! Murnu no udati, J a l’ jo n a m a 1 1 ) dajte, Morau no udati, J a l’ je nam a dajte, M om u no u d ati, loljo! .Jal’ jo n am a d a jte, loljo! J a l’ 1 ) jo ,1 ) vi udajto, Da jo mi udarno1 1 itd. Ker Hi v vsaki vasi toliko izbranih deklic („odabra- nijeh djevojalca1 1 ), zato hodijo ,,kraljico1 1 tudi iz vasi v vas („iz jednoga sela u drugo1 1 ). . . „Kraljice igrajo u današnje vrijeme po Srbiji od Cera i od Medjenika do Timoka, i po Sla­ voniji kod ,Srba Rimskega zakona1;4 ) po Srijemu, po Bačkoj i po B anatu igrale su do skora, pa su novi sveštenici5 ) za- bra.nili i iskorijenili (pripovedaju žene, koje su djevojkama. bile. u kraljicama, da su jih i s batinam a tjerali i ra.zgonili po selu. (Vuk „rječn“. 1852; 298 in Vuk: „Život i obič. 1867; 35).( i ) (V izvirnem srbskem jezik u nadalje.) „Na duhove, kad je crkva zelenom travom posuta, prvi dan ,na službi1 , kad se prvi put kleči1 , uzme djevojka malo trave izpod desnog koljena desnom rukom, drugi put opet tako, tretji put opet, onda od svega, dok so još kleči, savije vijenac, natakne ga na desnu ruku, tako ga iznese iz crkve, pred crkvom mane | mahne] vijencem na sve četiri strune svi- jeta, govoreči u sebi: „Bogom sudjeni!7 ) mu gde du si, podji brzo zu ovim vencem (sic), jer če venac (sic) uvenuti, a moje lice preevetati.8 ) Kad dodje kuči, vijenuc obesi o ikonu,0 ) u ') A l’, ali; — “) jo ; — s) nam . 4) T. j. „H rvata“ . s) S večenici (duhovniki). B ) ,,K raljico'1 ne pobirajo darov, ako jim pa kdo kaj podari, no za- m etajo. (Vuk, ondi). ’) P o B ogu sojeni (nam enjeni); — “) Juž. uprav „p recvjžtati“ (zvoniti, vorb liih en , defloresco); — °) na podobo. J. N a v ra til: S loven sk e narodne vraže in prazne vere. 159 voče[r| ga m etlnje1 ) pod glavu, zaklinjajuči sudjenika,2 ) da dodje,3 ) dok vijenac uvenuo nije.“ (Vuk. „Život i obič.“ 326.) S rbi (v poprejšnji kneževini srbski) mečejo uže dni dan pred Jurjevim („u oči Gjurgjeva dne“) križe, i/, leskovega protja napravljene, na hiše, vrte, njive in setve, pa i na plote, svinjake in planšarske staje („stanove") zato, da ne bi bilo toče („da ne bi preko leta grad tukao“). Miličevič: „Glasnik srps.“ 22 (1862); 93; nahaja se pa ondi i. d. še več drugih Jur­ jevskih vraž. V elikoruski narod praznuje večinoma po stari narodni šegi namesto binkoštnega praznika še dandanes dni četrtek pred binkoštno nedeljo t. j. sloveči „semik“.‘) Kmetje in me­ ščanska drhal („seljane i gorodskaja černj“), zbirajo se v gozde in loge, pojo pesmi, pleto vence, posečejo „mlado brezo", oble­ čejo v žensko opravo („platje, plati.e") ter obešajo na-njo pi­ sanih trakov in krp („obvešivajut raznocvetnymi lentam i i loskuti.jami1 1 ). Potčm se začne občna pojddina („obščij pir“) iz moke, ki jo nabere km etska občina, mleka, pirhov itd. Za vino in pivo skladajo novce, kakor se določi. Po končani po­ jedini postavijo oblečeno brezico po koncu, neso jo — veseli pojdč in plešoč v vas („v derevnju") ter postavijo v hiši, soglasno izbrani („v izbrannom s obščago soglasija dome"), kjer ostane za gostačinjo („gostejkoju“) do binkoštne nedelje. V petek in soboto prihajajo ljudje k tej gostačinji v pohode, a na binkoštno nedeljo iznesd jo na reko in vržejo v vodo. Potlej se pa spuščajo po vodi tudi binkoštni venci („semickie veuki‘ ‘ ). Afan. III.; 705; prim. tudi „B. Kal.“ 157. V Pinskem okraju („učzdč“) na duhovo km etske deklice izbero najlepšo tovarišico izmed vseh, opletd jo z brezovimi in javorivimi vejami ter vodijo pod imenom „kusta“ f ,j po uli­ cah in dvorih v taki zeleni opravi. — Kdo se ne spominja (glede na to) srbske Dodole? (Afan. III; 7(1(5.) Tako vodijo v Poltavski guberniji na Duhovo „topoljo“.u ) Tako pravijo deklici v pisani ženski suknji („plahte") s krpi­ cami svetle barve v kitah, in z drugim okrasjem o vratu itd. (Ondi.) V poprejšnji dobi narejali so Kusi okoli Vraneža (Voro- neža) na duhovo po sredi take dobrave („dubovoj rošči") maj­ hno kočo, olepšavah jo z venci, cveticami in lepo dišečimi tra ­ vami, a va-njo postavljali „slam nato ali pa leseno pirnico" (r. „kuk!u“), oblečeno v praznično moško ali pa žensko obleko. ‘) D e n e ; — 2 ) ro te č n a m e n je n c a ; — 8) t. j. n a j se ji p rik a ž e v snu. 4) P rim . n a s tr. 146, op. 6 . 5 ) P o ž e n šč e n o im e za r. „ k u s t“ (m.), g rm . P rim . našo d o m ačo b esed o : „ g r m a d a “ z a „ g rm “ (g rm o v je). L eto p . 1887; 162 (1. r.) n) Z o p e t ž e n sk a o b lik a n m , m o šk e : r. „ to p o lj.“ IGO J. N a v ra til: Sloven sk o narodne vraže in prazne vere. Prihajali so potlej ljudje iz vse okolice, prinašali seboj različnih pijač in jedij („napitki i ja stv a “), plesali okoli koče kolo („vo- dili vokrug šalaša horovody“) ter se veselili in igrali brez skrbi. — Afanasjev misli, da je ta „berezka“ (breza), „kusta“, „topolja“, in „kulda“ značila lesno t. j. gojzdno devico („lesnuju devu1 1 .1 ) ali pa samo boginjo Vesno. (O.) Po gozdih in logih (hostah) popeva pa ruska mladež („molodež“) vijoč zelene vence, to na pol kristijansko, a na pol pogansko rusko pesm ico: ^ B lagoslovi, Troica, B o g o ro d ic a ! N am v lfis p o i(d )ti,5) N am ven k i zavivaU ") Aj D ido, oj L a d o ! N am ven ki zav iv ath 1 cvet,y so i^ v a tb .4, (O.) ('•im si napravijo vence devico in dečaki, menjajo jili vsak tovariš s tovarišico ; device devajo si jih na glavo, dečaki pa na klobuke. Potem začno igrati kolo („pristupajuti. k liorovodnym igram1 1 ). Zvečer, čim zajde solnce, ah pa drugi dan hodijo ,na reko1 ter mečejo vence v vodo.6 ) Ako plava venec po vodi tako, da, se ne dotakne brega, znači to srečen zakon in dolgo življenje1 ,. Ako so venec zavrti na kakem me­ stu, je to znamenje nepriliko („znak neudači1 1 ) t. j. da, se svatba ra,zdere, ljubezen ostani', brez uspeha („ot,včta1 1 ); če pa ve- vec potone, znači to smrt, vdovstvo ali pa brezzakonsko živ­ ljenji' t. j. da ostane mladenič neoženjen, devica pa neomožena.B ) - Ako se venec shrani od „semika do Ti;oicyna dnja1 1 (dne), in ne zvene, znači to dolg in srečen zakon („dolgoletnee i sčastlivoe supružestvo1 1 ) ; če pa, zvene, mislijo, da bode skoro smrt. Nekod spletajo vence najrajši v taki bosti, katera jo blizu ,obsojanega, polja,1 , za,to da bi žito obrodilo gošče in obilneje („guščo i ]>ii!)yliii‘ e< ‘) Po litovskih (litvanskih) in beloruskih krajih natikajo pa na, binkoštno nedeljo vence iz 1 P rim . m alo daljo b eloru sk o in m aloru sk o Iln saljk o. ‘ ‘) N am (je) n g o zd iti, 9) N a m (je) ven ce viti, •* ) In cv etice trg a ti. 5 ) N ek o d p a m ečejo ven ce v vodo te d e n d n i pozneje, n a m re č n a vseli sv e tn ik o v d a n , ki g a p ra z n u je jo vsi „ p ra v o s la v n i“ ali sta ro v e re i užo v 1 1 e- doljo po svojem „ d tih o v e m “ , d o čim m i v nedeljo po svojem d u lio v em p o sv e č u je m o s v . Trojico p ra z n ik . S ta ro v e re i ovrfiavajo p a ta p ra z n ik užo o ,d u h o v o m 1 , k i se zove u p ra v z a to tu d i : ,,T rrtica“ izr. ,,T ro jic a " ); s rb , „ tro jic o “ itd . P rim . n a 151. str. R u so m zn ači sic e r b e se d a „sv. T ro ic a 1 1 tu d i še to , k a r n a m ,sv. T ro jic a 1 *; posebnega p r a z n ik a sv. T ro jic i n a č a s t, (v rh u d u h o v e g a ali trja k o v ) p o g re ša š p a p ri R u sih in p ri vseli d ru g ih sta ro v e re i h. “) P rim . „B . K al.1 1 1 5 0 - 1 5 8 . J. N a v r a til: S loven sk e narodne vraže in prazno v6ro. 1G1 zelenjave in cvetic tudi kravam na roge in na vrat. (Afan. III.; 707). B elorusi trdijo, da hodijo predbinkoštni ted en 1 ) po gozdih gole žensko in otroci ( = Rusalke), a tisti, kateri jih sreča, mora jim vreči robec („platok‘') ali pa krpo („loskut“) svoje obleke, ako se hoče iznebiti prerane smrti. V tej dobi nosijo beloruski kmetje platnene srajce („lonjanyja soročky“) zato, da bi bil lep_ lan („čtoby urodilsja horošij len“). Afan. III.; 140; prim. i Šaf. „Sebrane spisy III. 90 („13. Kal.“) 169. Pri M alorusih je še zdaj navada, da obešajo v isti dobi („vo vremja rusaljnoj nedčli“) na hrastje („na dubah“) in drugo drevje platnene krpe,2 ) otiraee,3 ) srajce1 ) in prejo ali predenan ) Rusalkam v dar. (0.) Nekdaj so Malorusi take stvari v isti namen t. j. Ru­ salkam v dar obešali na, „posvečeno drevje", a zlasti na do- bovo. („Duhovnyj regulam ent“ Mosk. 1721; Mildoš. „Rusalien“ 6). S to izvrstno razpravo") dokazal je slavni naš rojak du­ hovito, kako je postala beseda „rusalija“ oziroma „rusaljka‘, za pomen „binkošti“ iz (domnevane) lat. besede „rosalia“, a iz te grška pouGa^ia ('rusfilia). — Po vsem tem pa vidimo, da je tega praznika staro ime (pri Belorusih in Malorrusih s ča­ som poosebilo se tako, kakor „koleda“, t. j. da je iz prvotnega praznika nastalo po narodni veri naposled če tudi ne ,bo­ žanstvo1 . ., a vendar bajeslovno bitje, podobno nekoliko našim Vilam in Rojenicam ali Sojenicam.7 ) Posebne pozornosti vredna je tudi Miklošičeva misel, da se je prvotni krščansko-cerkveni svetek tega imena („rusalija“) s časom izprevrgel v „poganski“ praznik (ondi str. 16). Ruski cerkveni zbornik „Stoglav“ 1 . 1551 pripoveduje pa v prepisu 17. veka s tem i zanimljivimi (tu poslovenjimi) besedami: ,,j Naj rusalje, o Ivanju in na večer pred božičem8 ) in sv. 3 kralji*’) shajajo se možje in žene in device na ponočno razsajanje in na nepristojen razgovor in na vražje petje in na ples in na skakanje in na Bogu neugodna dela, ki jih Bog mrzi. In kedar noč mine, tedaj | pa, | k reki z velikim krikom kakor obsedeni, ’) „Na Troickoj nedelu". Prim . „rusaljnaja“ ali „rusaljskaja sedmica (nedelja)” Miki. „Rusalien“ 7. ali pa Miki. lex. 806. a) H o lsty ; — a) p o lo te n c y (H a n d tiic h e r); — 4) s o ro č k i; — 5 ) m o tk i n ito k (S triih n o n ). N a ša d o m a č a b e s e d a : p re d e n o (n.), (nm . tu jk e : štre n a ) n a h a ja se tu d i v „ L e to p .“ 1882/8; 230 p. b : „ p re v o z a “. °) P o se b e p re tis k a n a iz 4G. zvez. 1. 18G 4.: „S itz. B o ric h te d e r p h il.- liist Cl. d. k ais. A k ad . d. W iss." ’) P rim . „B. K a l.“ 164 in K re k .: r F ,inleitg. in d ie slav . L ite ra t.- 6 e s c li.“ 2; 407. — B rez n a ro d n e p o d la g e uči p a ru sk . ces. a k a d . slo v a r 1 . 1847. (M iki. lex .2, 806), d a je „ r u s a lk a b o g in ja v o d in 16sov“. “) . O : n a v e fe rii ro žM tv a H risto v a .“ *) B o g o jav ljen ija. 11 162 J. N avratil: Slovensko narodne vražo in prazno vero. in se umivajo z vodo, in kedar začno jutrno zvoniti, tedaj odhajajo domdv, in padajo kakor m rtvi od velikega truda.1 ) Za isti pomen kot (poganske) rusalje („rusalii“) nahaja se tudi lice: rusaljke („rusali.ky“) = pogansko-slovanske igre, ki so jih pa ovršavali Slovani tudi še potem, ko so se bili uže pokristijanili.2 ) Še več mičnih podatkov priobčili bi lahko o „Rusalkah“ ; ker pa spadajo bolj v bajeslovje, odložiti nam jih je za bodoči bajeslovni predel. Zarad vraž in praznih ver bodi pa tu povedano, da v vseh 13 narodnih pesmih maloruskih (rusinskih), — ki se zo- vejo rusaljne pesmi (»pesni rusaljnyja“) ter pojo v Galiciji še. zdaj o prazničnem obhodu po polju na binkoštni ponedeljek, — nismo mogli zaslediti nijedne poganske vraže.3 ) Glede na to, da je ta cerkveno-narodni praznik jako po­ doben našem u Telovskemu obhodu,4 ) ter o taki priliki sedanji Rusini prepevajo skoraj same pobožne pesmi, zato smemo raz­ glasiti očitno, da s e je s „koledo“ vred pri njih uže povse pocer- kvenila i „rusalja“. V nijedni izmed omenjenih 13 rusinskih, do malega cerkveno-narodnih pesmic ne nahaja se niti ime ,Rusalka‘, niti ,Rusaločka', kakor se nahaja v vsaki posvetno- nilrodni pesmici m aloruski in v jedini beloruski („Rusalien“ str. 8 9). Najmičnejša izmed posvetno-narodnih je 1 ,malo- ruska‘, ki se začenja tako: „Oj b ižy t’, b ižyt’ krasna divčynka, A za neju d a R u sa lo čk a ” itd. (Miki. „Rusalion“ H.5 ) R usini ne gradč ves binkoštni teden plotov, niti ne de­ lajo bran, misleč, da bi jim bile Rusalko za to gorke ter bi ‘) Iz v irn o s ta ro ru s k o b esed o p o T. R u sla je v u p rio b č il M iki. (,,R u sa- lie n “ 6), a F r. H u b a d v „L eti> p.“ 1 8 7 8 ; IG. 2) P rim . p ri M ik lo šiču o n d i in v n jeg o v em stsl. slo v a rju (80(5) pod bes. ( lO V C .U U iA . 3) N e k a te re v rstic o (v 7., 8. in !). posm i) diš6 sic e r n o k o lik o po „ k r š č a n s k ih “ p ra z n ih v e ra h , ki se p a no tič e jo b in k o š tn e g a p ra z n ik a , neg o p o sta , p e k la n e d e lje in p e tk a . ‘) „ S lo v a n s k y S b o rn .“ 188(i; s tr. 502 p ra v i, d a o b h a ja jo R u sin i po lje t a d a n p o jo č in z o v e n č a n im i c e rk v e n im i z a s ta v a m i, križi in p o d o b a m i. O p re s le d k ih (m ed p etjem ) p re p e v a jo p a d e k lic e , trg a jo č c v e tic za ven ce še p o se b n e — to h o ž p re s ta re p o p ev k e, ki jih p a im e n o v a n i list ž a l! — ni p rio b č il. — P o n jih o v o g la v n e v se b in e o z n a k i so d e č , m islim o p a, d a se s trin ja jo te p e sm i z ,M ik lo šičev im i1 , a z la s ti s trin a js to , ki v eli: Z a v a ru j, B ožo, g o ry , d o lin y , Gory d olin y naši carini, Ž e by n a s t,nčy ne z a h o d ili, Z lyi v e tro v e no ,p a n o v a li‘ itd . J) V, m alo d ru g a č o p isa v o in s češk im p re v o d o m n a h a ja se ta p re ­ k ra s n a p e sm ic a tu d i v Š af. „ S e b ra n . s p is .“ III; 91, J N a vratil: S loven sk e narodno vraže in prazne vere. naredile, da hi se jim ,rodila1 potlej sam a ,krivoglava‘ ali pa ,krivonoga1 živina. Tudi kopati se v reki in tleskati ob dlan pod milim nebom ne drzne ti živ krst. „B. Kal.“ 169. — Bin- koštni četrtek ne delajo ženske ničesar, kajti ta dan je velika noč rusalska. Odrasle deklice hodijo ,skrivaj1 v hosto plest vencev, ki jih mečejo Rusalkam na travnike in pod drevje, proseč, da bi jim pribavile ljubljencev, a potčm zbeže dom ov; Rusalke se pa, pravijo, s tem i venci ovenčajo in tekajo po žitu. (Šaf. „Sebr. sp.1 1 III., 91.) J. Hanuš, ki je živel več let med Rusini, dodaje pa v svojem „B. Kal.1 1 171, da tekajo po žitu dobrodelno (,,blahod<5 jne“), t. j. žitu na korist, — a to je prava pravcata vraža. Belorusi mislijo, da so Kusalke prerano rojena ali pa brez krsta um rla deca beloruskih žen. Po njihovih pripovedkah zače­ njajo Kusalke v soboto ,pred duhovim 1 („rusaljnymi svjatki1 1 ) te­ kati po setvi, ploskaje z rokami in kričeč: „Buh! buh! solomjany1 ) duh! mene m ati porodila, nelireščenu položila1 1 .2 ) Šaf. III.; 92. Mislilo se je še pred kakimi 25 leti, da je po Češkem vera v Kusalke ž njihovim imenom vred izginila uže povse; pa se je dognalo, da so se bile do tiste dobe ohranile z imenom vred skoraj vse poglavitne vraže beloruske o Rusalkah tudi ondot (četudi ne povsod). Znana je Čehom še njihova podoba; darujejo jim se med njimi tudi še prtene krpe; samo rusalske igre, ki so se ovršftvale še za Kozme Praškega |r. 1045, j- 11251 binkoštni torek in binkoštno sredo, iztrebljene so m enda uže do kraja. (Grohm. ,,Abrgl. itd .1 1 1864; 1 1 .) Kakor belokranjski dečaki okoli Adlešič na sv. Jurja, —- tako vodijo bolgarski dečki na „Ruso sredo1 1 (rnende po bin- koštih) jednega izmed sebe izbranega dečka, opletenega verhu obleko od glave do nog z različno zelenjavo, a posebno z bezgom in drugimi mladikami, ter hodijo ž njim od hiše do hiše, pevajoč neko pesem s pripevkom „oj ljule oj1 1 za vsako vrstico. Ko pridejo pod kako okno, polivajo zelenega dečka od zgoraj z vodo. Potlej gredo dečki v hišo in tftkajo (talikajo) sito. Če se povezne, znači to lakoto hiši, drugače pa dobro letino. Za občno pojedino in veselico (večerno) daruje se jim v vsaki hiši moke, m asla itd. Pesem (po B. Raičevem prevodu) razglasil je Fr. Hubad uže po „Letop.“ 1879; 82. Začenja se tako: „S p reletaval se m etulj je, oj lj u le 1 ) oj! Od orača na orača ,, ,, „ Od k op ača na kopača „ „ „ ') S la m n a ti; — a) nek rščen o izp oložila. a) P o H ubadu znači ta „lju le“ — d e ž u j! 01, ondi. — S p om in ja nas pa (a običaj i srbsko d o d o l o (uprav d o d e 1 ! in srb sk ega p r p c a ozirom a p r p o r u š , ki pa h odijo po navadi lo o s u š i od hišo do hiše in prosijo v svojih pesm ih dežja. P rim . Vuk. ,,vječn.“ 128 in C IO ; ,,Ž ivot i ob ič.“ (51... ali pa v istem „ L e to p .“ 1879; 80 in 8 1. 11* 1 (>4 J. N a v r a til: S loven sk e nitrodne vražo in prazne vero. Nekoliko podobna je srbski ,dodoli‘ tudi slovenska Pehtra ali Pehtra baba, podomačena iz nemške Berchte ali Perhte. Prim. Črtice1 1 2 pod napisom : „Vehtra baba“. (Da ji pa ,Go­ renjci dolu do Tržiča1 in koroški Slovenci v Rožu itd. ne pravijo Vohtra, nego Pehtra baba, v Bolcu pa P erta, povedali smo uže v „Letop.“ 1.886; str. 101 in 105.) Češko narodno ime binkoštim : »letnice* 1 kaže nam očito, da se je nekdaj tako z val a poganskih Cehov letna t. j. poletna slavnost (Sommerfest) o začetku leta ( = poletja). V krščanski dobi zamenilo se je to ime s cerkvenim. (Gl. na str. —); vendar živi še dan danes med narodom .1 ) Kakor je „velika noč“ v krščanski dobi nam estila po­ prejšnji narodni „praznik spom ladanski1 1 , — tako so „binkošt.i“ nadomestile kristijanom poprejšnjo »letno slavnost1 1 ( = letni praznik). Po Češkem — sosebno po južnih krajih - — začenja se narodna binkoštna slavnost, kraljeva igra (»lira na krale a. na kralku"2 ) uže v nedeljo pred binkoštnimi svetki, ki so zove ondot uprav po tej slavnosti kraljeva nedelja (»kralova nedelo1 1 ). Mladenči volijo izmed sebe — bodi si z listki, ali slamicami in treščicam i različne veličine ali pa tudi „z večino glasov' 1 — kralja in kraljico, duhovnika, sodca, rabeljna („kata1 1 ), biriča., zastavnika in vojaka. Oblačijo kralju in kraljici belo obleko s pisanimi (v novi dobi ..belo-modro-rdečimi1 1 ) traki — ap pa po stari šegi: čudno opravo iz brezovega ljubja („kur“), opa- sujejo oba tudi s takim i pasi tor venčajo z .venci iz različnih cvetlic in drugih (zelenih) rastlin. Kronajo kralja (nekod tudi kraljico) z visoko krono iz pozlačenega papirja ali pa po starem : iz brezovega ljubja in iz jelove skorje. V levici nosi kralj jako dolgo žezlo, iz troletne obeljene jeldvino, t. j. iz jelke ali smrečice lično napravljeno; v desnici pa jelovo sulico, a na koncu ji visi pripeta »zelena ž/tba“ (živa). Lopa, m lada kraljica nosi zeleno mladiko in tri rože v roki. Skoraj tako kakor kralj napravljen je i duhovnik (ki se zove po češki „knžz“), samo da im a — oblečen v belo srajco ‘) Da so pa »narodni k o led a r1 1 ne d rži vselej sedan jega »cerkvono- gra ja n sk eg a 1 1 , vid eli sm o u že iz voč poprejšnjih p od atk ov, a posebno gled e S rbov (bivših ) graničarjev (str. 140; op. 1). P rim . češk im » letn icam *1 Staj.- slovensk o l e t n i c , ( = vtizem , O stern). Ker pa s p rvim i n em šk im i jezik o zn a n ci vred tudi A. F ic k to lm a či st. - v. - n. im e ,,o sta r a “ = »L ich t- n. F riih lin gs- giittin , pl. O slorn“ , [a n o S o m m crg o ttin 1 '], za to no m ore ob veljati ona m isel (v ,,L etop .“ 1882/3; '211), da je ta Staj.-slov. b eseda »p reložen a od nem ško: O stern1 1 . Gl. pri F ik u p. b. » a u sta ra 1 *: ahd. ostar adv. m hd. ostor, o stlich .; zato po drugih O stara = G iittin dos au iste i gondoli L ich tes, des O stens. (VV. II.; 38). 2) » Igrati so k ralja pa k raljico1 1 — rekel bi S lovenec. J. N a v r a til: Slovonsko narodne vražo in prazne v6re. 165 - na glavi namesto okrogle skorjate kape včasih t&ko ško­ fovo kapo, okrašeno s cvetlicami; v roki pa knjigo. — V rdečem plašču, pokrit tudi s takim (skorjatim) „klo- bukom“, koraka rabelj, gol meč v roki držeč; sodec je pa črno oblečen in ima klobuček ,na tri dežele' iz smrekove skorje. Birič je po navadi ,belo‘ opravljen, ima belo kapo, za pasom sabljo, na jedni nogi rdečo nogavico . ., na jedni pa škornje do kolena. (On in rabelj nim ata na sebi nikakih cvetic, niti zelenih mladik . .). Zastavnik („praporečnfk“), belo oblečen, s skorjatim klobukom pokrit, je pa ves s Cveticami obsipan . . in stopa pred vsem vršelom s pripasanim mečem, v roki pa drži' krasno napravljen, s cveticam i, venci itd. olepšan maj ali mlaj. Zadaj jezdijo ali pa korakajo peš drugi, po vojaški opravljeni mladenči, z godci pred seboj. Vsi ti mladeniči pa imajo skorjate klobuke ali kape in vse polno cvetic na sebi. S cveticami prepletene so tudi konjem grive in rep. Pred vasjo, ko primahajajo do tako zvanega sodišča ali pa do križa . . ., napove pa kralj zbrani množici na ves glas, da bode danes teden („za t/yden“) velika slavnost. Zdaj se vračajo vsi domov; potlej se pa zbirajo v krčmo, da završe ta dan s plesom in veseljem. Za ,Krolmusove‘ dobe godilo se je to nekoliko drugače.1 ) Prim. „11 Kal.“ 152 -158 in „Festkal“ 1804; 230—234. Kdo se ne spominja kolikor toliko srbskih „kraljic“ ? Kralj (s kraljico vred) oblečena v ljubje ali drevesne skorje itd. značita pomlajeno leto (poletje); pomlajenega leta spominjajo nas živo tudi premnoge cvetice in zelene mladike in druge tako rastlino z majem ali mlajem in z zeleno . . žabo vred. Pa ni, da bi morala biti zelena, samo da je živa, ki kaže da je na novo oživelo, pomladilo se v novem letu tudi ži­ valstvo . . . vsa priroda. Po nepotrebnem je mislil bistroumni Manuš na posebno čaranje z žabo. („B. K.“ 152.) Na gorenjem Štajerskem nosi tako zvani binkoštni jezdec („Pflngstreiter“), podoben binkoštnemu kralju, na svoji sulici po več privezanih, visečih žab. Gl. „Illustr. W elt“ 1884; str. 531. Ondi se tolmači to kot znamenje . . ,spomladi in pri- rodnih močij1 .2 ) Res, da bi tako znamenje pripadalo bolj „spo- m ladi“ nego „letu“ ; a treba pomisliti, da so Slovani z Germani vred iz prvine vse leto delili samo na dvoje: na leto (poletje) in na zimo, — da so naši predniki m enda mnogo pozneje ‘) „S taro S esk o povišati, zpfivy, s la v n o s ti, h ry , obiCeje a n!ipi$vy o h led era n a bajeslovi' S lo v an sk o . V P ra z e 1846 — 1 8 5 1 ; III, 8 0 --8 5 . a ) ,,V orsinnlichung des F riib lin g s und der N aturm iichte1 ' . . . N am esto žali rabijo Č eboneracom tudi m lade vrane, privezane vrb sm rek ovega m lajčk u .. „ F e stk a i.-‘ 18G4; 268. J. N a v r a til: Sloven sk o n&rodne vraže in prazne včre. začeli vse leto deliti na tri — a naposled na štiri lčtne čase.1 ) Zato se zamenjava, zlasti v starih narodnih običajih pogostem ,,leto“ za mlajšo „spomlad“ ; včasih pa tudi narobe; primeri nem. „Sommerfrucht‘' (letno žito), kar je pa Slovencu ,jaro žito, jarina, Hrvatu in Srbu. Ja ro žito, jari usjev“ . . Kusu ,jan.“, Cehu ,jarina", Poljaku ,jarzyna ( = spomladno žito = „Fruhlingsfrucht“ ; pa ta beseda Nemcu ne rabi; nego pravijo še po starem : „Sommerfruoht, Sommergetreide, Sommerkorn1 1 i. t. d.) Da se vrnemo k našim ,imenitnim 1 žabam, b<5di tu po­ vedano, da jih drugi teden, ko se nadaljuje kraljeva igra brez malega na isti način kot prava binkoštna slavnost — obeša, rabelj ali pa njegov nam estnik živoder („dfič) na vislice, kakor kake hudodelnice, — a brez kake obsodbe —, zbijaje ž njimi različne burke in zaničljive šale,2 ) Ta običaj, ki znači (po naših mislih) kako staro pogansko „žrtvo“ ali daritev kakem u božanstvu na čast, ovršaval se je nekdaj, pravijo, z velikim kraljevim obhodom vred binkoštno nedeljo; zdaj ga ovršavajo na binkoštni ponedeljek popoldne Čehi in Nemci. — V nekem češkem (isto tako v nekem čehonemškem) kraju obsodi kralj ubogo zeleno žabico po kaki smešni pretvezi očitno ,na sm rt1 , tako, da ji mora rabelj ali njegov nam estnik . . odsekati glavo. (Krolmus III.; 138— 140; „FettkaP‘ 1864; 253— ‘ 260.) Zabij eni uzrok tem u glavoseku je isti, kakor obešanju nedolžnih žab. Da so bile pa v poganski dobi izprva pri starih Slovanih o letnicah navadne menda tudi „človeške žrtve1 ', slutimo po naslednjem običaju. V nekaterih slovanskih krajih okoli Plzna (Pilsen) ne zadovolevajo dečfiki (sami jahači) s tem, da je bila uboga ,rega‘ po krivem obsojena in končana, nego začno potlej preganjati tu d i. . . kralja, ki se spusti zdaj na svojem brzem konju na vrat na nos v dir; dni pa za njim. Joj njemu, če ga doteko! Ako ga namreč doteko in uja­ mejo, našeškajo ga najprej z leskami ali pa omahajo z lese- nemi sabljami. Pri tej priči mora siromak s konja, in ako na rabljevo vprašanje: „smem li ga spustiti živega ali mu pa odsekati glavo ? 1 1 — odgovore: „odsekati glavo1 1 , . . . mora se klečečemu kralju (brez kake obtožbe, sodbe in razsodbe) na, videz odsekati glava. (Odbije mu se ž nje samo krona). Kralj se zvali kot mrtev, .da zakriče vsi, kateri stoje okoli njega. Polože ga na nosilnice ter odneso v najbližje poslopje. Zdaj ‘) „Das alterth u m sch ein t anfiinglich nar z w e i zeiten iin jalir, dann abor d r e i , ondlich v i e r untorscliieden zu liahon ‘ .... G r im . „1). M ytli.“ II1; (>29. Zarad lfita gl. pa i „L otop.“ 1886, 2. op. *) N ekod obešajo zeleno žabice na trak, m ed drogom a razpet., sam o za krake (bedro). J N avratil : S loven sk e narodne vraže in prazne vere. 167 odjezdijo vsi dečaki domčv, potlej se pa zbero . . na navadno „občno pojedino" v krčmo, kder s e . . na kraljev račun ve­ sele in goste — do belega dne.1 ) Nekoliko drugače se vrši — ali se je vsaj nekdaj vršil ta običaj okoli Kraljičinega Gradca. Čim ovenčajo deklice z venci izbranega „kralja“, mladeniči pa izbrano „kraljico“ o razlegajoči se godbi, stopi ,govornik' („plam pač“) na klop in zam eta to volitev, rekši, da je kralj kriv mnogih prestopkov, posebno pa tega, da je gerdo ravnal: z živino. Ako se kralj ne more oprati z veljavnimi svedoki (pričami), obsodi ga sodec po dolgem prepiru kot krivca na sm rt in prelomi zato belo palico, ki jo ima v roki. Kralj poklekne voljan na bel prt; postavijo mu se na glavo vzn&sad po 3, 4 klobuki, ki odlete, kedar mu tam o klicar odseka glavo z leseno sabljo. Godci zagodejo, in s plesom konča se ta slavnost, ki se pa ovršuje še mnogo veseleje, ako je bil sodec razsodil, da kralj n i kriv. Lahko si mislimo, da ni ta veselica ne mine — brez navadne pojedine. Ker so, kar uže vemo, pogani svoje svetke praznovali s pojedinami, zato se nam dozdeva, da je i sedanje „občna po­ jedina", s katero se završuje še zmerom skoraj vsak imenit- nejši narodni običaj, in za katero se po navadi pobira od hiše do liiše ali pa kako drugače, - zato se nam, pravimo, dozdeva, da je tudi ta „občna pojedina" . . poganske dobe ostanek. Prezamudno bi bilo tu popisavati na drobno, kako ,du­ hovito' zna nekod na Češkem sam ,kralj' za navadno pojedino darove nabirati od onih odraslih deklic, katerim v čast so bili mladeniči (o binkoštih) postavili ,maje‘, okoli katerih so potlej plesali ž njimi pred vaško krčmo — ali pa na dvoru in v sobi okoli onih ,majev', katere so bili prinesli sabo. — Potem ko bistroumni ,kralj' kaki deklici po tretjem plesu izmolze poslednji božjak ali celo tolar („dva zlata"), zapojč vsi, a godci zagodejo pesmico: ..A n čičk a1) . . . krftsnd je, D ala nam na'1 ) m aje, Dala nam dva češka, To je liolk a h ezk a .“ Sam a „kraljica", ki dobi nabrane novce v roke, oskrbi potlej vse, česar je potreba za „občno pojedino". („Festkal.“ 18G4; 257—258.) ') A ko ni ta nenadna kraljeva m oritev kake starop ogan sk e človečje žrtve spom in, ondaj treba m enda m isliti, d a so je s časom po neved n osti sk oneavanje M orano ali „sm rti“ izprevrglo v sk ončavanje ,,lntafI ozirom a „biukoštnoga k ralja1 1 . ' J ) A li kakor ji je im e ; — ! t) za. 108 J. N avratil: Slovensko narodno vraže in prazne vere. Tudi v Zdehovicah biva — če se ni po ]. 1840. zatrla na binkoštni ponedeljek še dandanes močno tak a navada s plesom pod maji („pod majema/1) sredi vasi, a naposled ve- selfoa s pojedino v krčmi, kjer se ,inora veseliti1 vsak, kdor neče razžaliti deklic, ki zlagajo o tej priliki same rade v s e troske za to slavnost, (ker so bili maji sredi vasi po mlade­ ničih postavljeni njim na čast, in to, uže binkoštno soboto po noči). Jako bi se pa zamerjalo vsakem u mladeniču, a,ko ne bi ob isti dobi postavil maja („smreke ali pa breze“) pod okno svoji izvoljenki; mora se pa, to zgoditi tako skrivaj, da ne more tega zapaziti v domači hiši živ krst. („K vety“ 1840; str. 127). Razdvidno je po vsem tem, — a posebno po besedi „maj“ — , da so si Cehi za narodno binkoštno slavnost več običajev izposodili od »majevsko slavnosti1 ', ki se ovršujc tudi pri drugih narodih slovanskih in ne-slovanskih, zlasti pa pri Nemcih (kar zvemo na, drobno malo kesneje). Da velja to tudi o Slovakih, uverimo se z naslednjimi podatki. Slovaki pravijo na zapadnih straneh Slovakije (»Sloven­ ska") binkoštim ali trjakom : „t,urice",1 ) na vzhodnih pa „ru- sadlio“ ( = rusalije). Na večer prod tem svetkom lepotičijo („ozdobuju“) deklice domače sobe („izby“), pa i cerkve z lipo­ vimi in javorovimi mladikam i; dečaki („parobci“ ali „šuhajci“) postavljajo pa skrivaj po noči svojim sedanjim in bodočim izvoljenkam „maje“ (obeljene do zelenega vrha) pred ono hiše, v katerih stanujejo. — Četudi se pa to godi skrivaj, pazijo vendar deklice („dievčence“) in njihovi rodbeniki po noči, ka­ teri dečak ( „šuhaj“) je kateri postavil „maj“. Ako je dečak in njegov maj po godu, pošlje mu deklft („dievča“) mahom zjutraj šopek (pierko1 1 ) iz svežih cvetic. V njem se nahaja klinčec („karafiat,,2 ) znam mlžklenstva"), dišeča rutica („ruta vofiava,3) znam nezabudnutia t. j. znamenje nepozabnosti1 1 ), zeleni rožmarin („zeleny rožmarin, znam nadejndho vydaja“ t. j. pričakovane vdaje ali ženitve) itd. V »Trenčanskej1 1 plet<5 mladeniči („mladoncil < ) vence in devajo zvečer na glavo de­ klicam, ki jih imajo na nji celo do jutra. Zjutraj pravi vsaka materi, kaj se ji je sanjalo, in to se — pravijo — izpolni. („Sborm'k“ 1870; 197 198). Navada, voliti binkošlnega kralja („rusadelneho krala/1) trajala je še v osemnajstem veku pri Slovakih in sosednih ')’ Gl. str. 161: c.- s l o v . in str. 162. H rvati okoli D unaja pravijo „k lin žao“ (d ian th u s caryophyllus, N olke, G artennelke, „vrtni n agelj1 1 , klinček. T uš. ,,R asti.1 1 3 21). 8 ) liu ta , ru tic a , R a u te . T u š. B ot. 417. P rim . Cig.-V . J. N a v r a til: Sloven sk o narodno vraže in prazne vere. Madžarjih.1 ) V Nitranski stolici izbrali so mladeniči vsako leto v vsaki občini izmed sebe najpridnejšega („najhodnejšielio“) za kralja, pa tudi prisežne može in drugo osebje (kakor na Češkem). Znamenito je, da je ta dan „binkoštni kralj" s pri- sežniki svojimi sodil nam esto pravega sodca ter razsojal ljudem vse pravde, in da so mu bili vsi pokorni. Ker je pa ta stari narodni običaj uže 1 . 1673. prepovedala, bila cerkvena in po­ svetna oblast, zatrl se je s časom tako, da ga ne pameti med Slovaki več živa duša. (Ondi). Da so stari Celii tudi še potem, ko so se bili preverili, časteč vodo —, darovali jej o svojih ,letnicah1 pri stu­ dencih, priča prepoved, s katero je vojvoda češki Bratislav (Bretislav) II. pod konec 1 1 . veka prepovedal meti drugimi tudi to pogansko navado.2 ) Od trjakov do Ivanja hodile so nekdaj po Češkem od hiše do hiše popevat tako znane „ladafice“, ki so v svojih pesmih slavile boginjo Lado ter želele — kakor belokranjske „kresnice“ — vsaki hiši vsega dobra. Potlej je pa bilo pre­ povedano, v Ladinem imenu sreče želeti. „B. Kal. 1 1 1.72. Nove dobe učenjaki dokazujejo, da niso Slovani nikdar častili boginje Lade (gl. Krek2; 403); med pismeno ostalino bivšega Ljubljanskega škofa Tom. Hrena (Krena) nahaja se pa v jčrtežu1 propovedi na dan 25. aprila 1607 svojeročna la­ tinska opom ba: „ Recita historiam : Lada, P lej n, Pob er in, Idola (H , Dii anten, Carnioliae. 1 1 (01. „Letop.“ 1877, II; 281 in „ Slovan 1 1 1.887; str. 378, kder se pa po krivem prevodu tudi beseda „Idola“ (plur. besedi „idolum“, podoba, malik) razglaša za boginjo . . Idolo (!). Po tem se vidi, da 1 . 1607. vera v pogansko boginjo Lado . . med kranjskimi Slovenci ni bila še povse iztrebljena. Kakor Slovaki na večer pred binkoštno nedeljo lepotičijo hiše z zelenimi mladikami znotraj (po sobah), tako jih ople­ tajo Poljaki in Rusini v Galiciji, od zunaj; zasajajo zelene vejo („maje“) pred hišam i; po km etih zatikajo take vejice tudi znotraj nad okn;],. (P. u. p.) V „Lubelskem“ prilepljajo Poljaki sem pa tam na okna zeleno perje t. j. listje3 ); a. skednje ali tla v sobah in vežah nastiljajo s svežim kolmežem („tatarskicm zielem 1 1 ali „tata- ‘) N avzeli so se bili Madžarji t.e navade brez dvojbe od S lovak ov, k ak or i kresovanja. „L otop.“ 1887; 115 i2 . op.). , J ) ,,Item et su p erstitiosas in stitu tion es, quas v illa n i adlm c sem ipagani in P en tecosten tertia siv e quarta feria observabaut offorentes libaraina su p er fontes, m a ctab an t v ictim a s et daem onibus im m olabant. (C osm as III., 197, izd. D ob n er; pri Grobna. 43). “j „Ž id i“ (Judje) prilepljajo pa n a okna („na szyby o k ien “ ) različno podobo člo v ešk e in živ in sk e, č e m u , to se m enda ne ve, zato kor O. K olberg m olči o tč m. 170 J. N a v r a til: Slovensko narodno vražo in prazne v6re. rakiem 1 ' 1 ), v ta namen nalašč odrezanim.2 ) Zdaj delajo to ,morebiti1 samo zarad lepšega („dla ozdoby“ swyc.h chalup“), in od veselja („pociechy“), da so dočakali nove zelene spo- mladi („swiežej zielonosci wiosny“), ali pa zato ker posipa­ vanji; tal s to zeljo obnavlja zrak po staniščih in iztreblja mrčes („wygubi.a owady“). 0. Kolberg: „Lud“ XVI, (cz. 1.); 1.18. Na binkoštni ponedeljek vodijo na Pozna.njskem poljski dečaki kakega tovariša, izmed sebe izbranega, ki je [kakor naš „zeleni Jurij“ | zavit ves v zelene mladike ali zeleno listje („ 1 isoie zdrzew “), vrh tega ima pa še mnogo kraguljcev (zvoncev) po sebi razobešenih. Dokler njegovi tovariši pokajo z biči („trzaskaj}j, z biczdw“), skače on na vse strani. Tako obhajajo vso vas, dobivajo od vsakega prebivalca kakšen darek.3 ) — VMorovnici te mladike („gat:ižki“ ) potlej polučajo („poruczajfi“) ali pa sežigajo („paln“) za vasjo. V Kvilču vodijo po navadi kakega pastirja. (,,pastuche“) tako z listjem ovitega. Na vpra­ šanje, kaj to znači, odgovarjajo pa, da je to medved („nie- dzwiedž“ ali „zielone šw iatki“). 0. Kolberg X. (cz. 2.); 69.4 ) Nekod (tudi na, Poznanjskem) opletajo dečaki isti dan „medveda“ (dečka) z grahovico in z brezovimi vejam ir ’ ) ter vodijo od gospodarja do gospodarja pobiraje | kakor koledniki |, kar jim kdo da: živež in novce.1 1 ) Vse to pa razdele med male pastirje, kateri ne smejo v krčmo, kedar se zabavajo v njej veliki ali sta r i („starzy “). — Drugod dečaki nosijo ali pa vodijo ta čas na konju tako- zvanega „Maja“ t. j. človeško podobo iz slame napravljeno in v zeleno listje in druge zelf ubrano; deklice (kmetske) pa hodijo „po gaju“, t. j. z nalam anim i mladikami [v rokah| ho­ dijo po vasi med ,omajenimi‘ in z zelenjem prepraženimi hi­ šami, in to — nepevajoč („bez spiewu“). 0. Kolb. IX; 139. ‘) Ac.orus calam us, Kalmus. Tuš. „ Rasti." 2 ; 165. 3/ T u d i v G a liciji jo ta k a n a v a d a p ri P o lja k ih in R u sin ih . O boji po- tre sa jo k o lm ežev o zelen o perje po hiši in p ro d h išo po tleli. (P . u. p.) T a k o d elajo o svo jih b in k o štih v G a liciji in po N o m šk o m tu d i Ž id i, k i tro sijo p re d h iša m i k olm ežovo p e rje ali tra v o , opletajo' p o d b o je p ri h išn ih v ra tih z zelen im i m la d ik a m i itd . („D . illu st. ^ t g .“ 1884/85.) “ ) Lahko si m isliš, da — za „občno pojedino”. 4) Do malega tako delajo tudi n em šk i pastirji v „Črnem losu“ (Schwarz- vva! . K o roS ko-slovonski p a s tir ji p ra v ijo m u p a Šaljivo ,,k r a lj“ (str. 156). ‘ J) W enden. ' • ') V Stari okrajini („in dor A ltm a r k " ), ki jo jo bil kralj H enrik L, Baksonec, napravil sop er sosedne SSlovano, ob levem bregu dolenjo Labo. (H A. D aniel 1872; 377). J. N a v r a til: Slovensko n&rodne vraže in prazno vere. 173 ličnimi cveticami venčano) kravo ter ji vtaknejo v zobe jel- ševo pipo. Zdaj ženo kravo v vas; pa vsi zapirajo vrata pred njo, tako, da ne moro ni v hišo, ni na dvor, zato ker imajo po slovanskih vaseh hiše vrata (,vhodišče‘ ) po navadi samo na jedni strani, a dvorišča so zvrščena v kolobar. Vsak jo podi' izpred svoje hiše, dokler ne’ pade donda s krave ali se pa raztrga na kose, in kravin gospodar pusti' naposled svoje ži- vinče v hlev. (Ondi 310—317). Primerja se ta navada slovanskemu običaju, „iznašati ali izganjati sm rt [iz vasi']*1 .1 ) Gl. ondi v predgovoru. Pri Nemcih okoli Rene-vode, v Palatinatu med Nekarjem in Menom itd. bojevala sta se nekdaj pred zbranim ljudstvom po stari poganski šegi vsako leto . . „zima“ (Winter) pa „leto‘ ‘ (Sommer), (a ne „spomlad“) — tedaj po prvotni razdelitvi letnih časov. Ker je Nemcem zima ,on‘ t. j. moškega spola -), bil je mož, opleten z bršlinom ali pa zimzelenom3 ), . . vselej „leto“; drugi, zavit v slamo in mah, . . . pa zima. Zmoglo je vselej leto. Te zmage veselilo se je vse ljudstvo, pojoč: ,,Z im a jo zu u b ila [ = zm agan a jo zim a], Z im a jo u je ta “ itd .4) Ali pa: „ 0 , o, o, leto jo žo prišlo, Ono izk o p lje zim i oči Ino vse km ete ' ■ / . hiš izp o d i“ itd. Po nekih drugih krajih pa o taki priliki nem ška deca, držeč obeljene šibe v rokah, popevajo po borbi srečni za, „leto“, a nesrečni za „zimo“ : „Zdaj pa zap od im o z i m o Skozi n aš’ g a m osta v r a ta !1 1 Ali pa: „ S m r t sm o [srečno] izpodili Z m ilim letom se v rn ili1 1 itd. Okoli Norimberka (Niirnberg) pa sm rt tudi nosijo iz vasi, in to same deklice, (počemši od sedmega do osemnajstega leta dobe svoje) na poseben način: hodeč po, ulicah nosijo pod levo pazduho m rtvaško krstico, a v njej punčiko, s prtom pokrito. Uboge deklice nosijo odprto jaško (škatljico), v nji ’) ,,Gebr.auch dos T od au stragen s'1 ali „T od au streib en s“ . N em ci izga­ njajo, po navadi z i m o ; (nekod pa tudi s m r t ) . '-) P o starogerm an sk i veri b il je ta ,zim a-m ož' v e l i k a n , todaj tud i silo m očan. s) V inca m inor, kloines Singriin ali Im m orgriin. Tuš. R a s ti- 114. •* ) N em šk o m atico tej — in naslednjim p esm icam čita š v H ubadovem sp isu v „ L e to p .“ 1 8 7 8 ; 17. 174 J. N avratil: S loven sk e narodne vraže in prazne vere. pa nam esto punčike zeleno bukovo vejico z nataknenim ja­ bolkom namesto glavice. Vse popevajo tako: ,.Hetite ist Mit.t’fast,en, W ir tragen den Tod in’s W assor, wol ist, das “ (1 lim es jo sred opostni dan, — nosem i) smrt. v vodo, blagor nam). Primeri tem u naš sredopostni običaj: „babo žagati1 ', ki znači po tem takem to, kar: smrt (Morano) iznašati in vtapljati ali sežfgati, oziroma: izganjati ali končava,ti zimo („babo“). Da nameščuje zimo ali „babo“ pri Poljakih, Cehih in nekaterih Nemcih o različnih dobah tudi medved, slišali smo uže poprej v tem predelu. Ker pa pri nas „babo žagajo1 1 v sredopostno sredo, zato kanimo o tem domačem običaju iz poganske dobe govoriti stoprav kesneje v posebnem predelu ter ondi tudi jem ati v misel, kedaj in kako iznašajo in utapljajo ali pa sežigajo „Mo- rano“ ali „sm rt“ ( = babo, zimo) nekateri Slovani še dan danes na, poganski način. Ondi se hočemo spominjati tudi drugih tujih običajev, kateri so tem kolikor toliko podobni. Pii binkoštnem obhodu (uprav .objozdu1 , Plingstritt) go­ vori na, Svabskem majonosec („Maienfuhrer“) na,slednje besede: ,,D en M aien fiihr’ icli in rneinor H and Den D cgcn an der Soiten : M it den T i i r k e n m uss ich streiten 1 Maj drJini v roki, — m eč visi o ,b ok i‘, — s Turkom mi se jo boriti). Tu se je - — ker ljudje ne pa,motijo več prvotnega uzroka - ,zima‘ s časom izprevrgla v .TurČina1 . Tako šego — glede boja s Turki — nahajaš tudi pri Novogrkih v Pargi (v Epi ra), ko praznujejo ,rasa,lije1 {' \> r Zv.lly.'/r,, ' Isicer še po starem t. j. prt osem dni, (in to: od 1 . do .S . maja). Prim. „Letop.“ 1878; 19. Ker čitamo, da hodijo v Tiledi (v Turingiji) . . . nemški deča,ki 3. dan binkoštnih praznikov po vaseh ljudem ,pobija,t kur1 , a,ko se ne odkupijo s kakim podarjenim novcem (Kuhn- Sc.hw. „Nordd. Sag.“ itd. 1848; 385), zato b<5di tu povedano, da, je ta binkoštna navada postala iz starejše navade poganske, ki jo zovejo: „petelina biti, ubijati1 1 („Hahnschlagen, llahnen- schlag1 1 ). Ovršuje se ta prestara, iz vestno poganska, navada, še zdaj po mnogih nemških krajih, po Nizozemskem, Škotskem, Češkem in Poljskem . . ., pa o različnih dobah, a največ o pustu. O tej dobi ovrš;lvali so jo nekdaj tudi v Angliji. Zato mislimo o njej na drobno govoriti v predelu „o pustu". Med severnimi Nemci biva i takozvano „binkoštno stre­ ljanje1 1 (Pfingstschiessen1 1 ). Tudi to nas spominja poganske J. N a v r a til: Sloven sk e narodne vraže in prazne vere. 175 dobe. V stari ,krščanski dobi1 in še za srednjega veka spuščali so namreč po Nemškem v krščanskih cerkvah na binkoštno nedeljo z visočinc . . goloba, da je letal kot znamenje sv. Duha nad verniki.1 ) Pogani so pa — tako se pripoveduje še zdaj izprva to krščansko šego nalašč sramotili, natikaje kakega goloba na visok drog in streljajo nanj. Posnemali so potlej to šego tudi nemški preverjenci, samo da niso streljali na goloba, - nego na „rimsko-poganskega orla1 1 . — Vojvoda Boleslav iz Svidnice (Schweidnitz) ustanovil je 1 . 1286. v Šleziji stanovitno »streljanje na tiča" (Vogelschiessen) meščanom v stanovitno zabavo . ., ki se je deležijo še dan današnji, zlasti o binkoštih, streljaje ne samo s puškami, nego i po stari šegi s samojstro t. j. samostrelom ali lokom (Fr. Meither: „D. illustr. Žtg. 1 1 1884/85, II. zv.; 310). Takč (s samojstro) streljajo na tiča strelci strelske družbe v Češki Lipi (Bohmisch-Leipa) na binkoštni ponedeljek še o sedobi. Kdor odstreli z droga tiču zadnji kos, dni se zove potlej „kralj“ 2 ), a tako streljanje: kraljevo streljanje (»Konigs- schiossen"). Pa še po več drugih, zlasti čehonemških krajih, ovršuje se ta slavnost z nekaterim i izpremenami še dandanes. Kralja vodijo ovenčanega z veliko slavnostjo v mestno hišo (ali pa v gostilnico), kcler se goste, prepevajo in plešejo do belega dne. („Festk.“ 1864; 272—3). Ta binkoštna zabava širila se je namreč od kraja do kraja ter prijela v 15. veku tudi Poljakov Poznanjskih, ki so pa iz prvine streljali na ,petelinčka1 („do kurka"), a kesneje v tarčo („do tarczy“). L. 1537. nastala je iz tega . ., strelska ,bratovščina*. Glavar tem strelcem zove se pa še zmerom pe- telinski kralj („krdl kurkovi1 1 ). (O. Kolb. IX; 139). Tako se je izprevrgel „ binkoštni kralj “ naposled — v strelskega kralja. Da je pa binkoštni kralj postal iz ,majevskega1 , zvedeli smo uže na 171. str. Res se je po Nemškem streljalo na tiča i prvega m aja meseca. (»Illustr. W elt“ 1886; str. 578). Tudi Nemci (po severnih in sredonemškili deželah) lepotičijo hiše in cerkve z zelenim brezovim in kolmeževim listjem"); a to nas spominja letnega praznika (poganskega) ali ,letnic,. Nekod pridevajo zelenju in pisanim trakom tudi pozlačenih pirhov. Pisano ovenčani binkoštni vol pomenja ,brez dvojbe1 kako staro žrtvo (daritev). Kakor velikonočna voda, - tako ima po nemški narodni veri tudi ,binkoštna1 . . čudodelno, zdravilno moč, ki se prisvaja tudi binkoštni ali duhovski rosi še bolj ‘) Ni tako davno, da jo nehala ta navada v Orvietu (Moroni, Dizio- navio 52, 87) in na Češkem („Festkal.,‘ 18G4; 249). ‘) ,,Ki>nig“ = „ S c h u tz e n k 6 n ig “ . 8) P rim . spredaj pri S lovak ih , P oljakih in R u sin ih ; — zarad poljskih n em šk ih Ž idov na IGO. str., 3. op. 1 7 G J. N a v r a til: Slovonslcc narodne vraže in prazne v6re. nogo majevski. - Na cluhovo treba vrata dolgo odprta puščati, da pride v hišo sv. Duh. (W. II. 75, S 90. Kako in zakaj i Nemci nekod o duhovom pokajo z biči, pa tudi streljajo preko setvine, povedali smo uže na 154. str. Prenesli so to pogansko šego k binkoštim od glasovite noči („W alpurgisnacht“) izpred 1. m aja, ko preganja priprosto nemško ljudstvo na vse pretege s takim in drugačnim ro­ potom . . zlobne čarovnice. To se godi pri nekaterih Ceho- nemcih res še zdaj samo dno noč pred 1. majem. (Tj. A. Schmalfuss 71). Na Bavarskem in Češkem polivajo se ,nemški' dečaki pa dekline o binkoštih ,vzajemno' z vodo. Tudi ta šega izhaja najbrže iz poganske, kateri je bil m enda namen, da bi deže­ valo. (Griin. „D. Myth. “ 3 559 i. d.). Osčdobi polivajo se nemški dečaki in dekline po mnogih krajih (po prvem oranju oziroma po prvi košnji) iznenadi zato, da jih ne bi po letu pikah ko­ marji. Vendar se tolmači tako, (tudi nevzajemno) polivanje s pogansko „lustracijo(W. II. 90). Prim. tudi „Letopis“ 1887 ; 151-153. Ondi čitaš, kako se med Poljaki in Slovaki različni spol poliva ,vzajemno1 o veliki noči (največ velikonočni pone­ deljek in torek); med različnimi Nemci ovršava se pa ta šega, ne samo o malo poprej navedenih dobah, nego tudi o žetvi, ali o pustu, ali pa 1 . maja. Tudi mod nekaterim i Nemci čepiri se še glasovita vraža, da pobirajo čarovnice o binkoštih itd.1 ) zjutraj za rana še prod solncem po tujih travnikih roso ter prenašajo na svoje, zato da bi jim lepše (,bujneje‘ ) rasla trava. (Grim. „D. Myth.“ II. 3 102(3; Kuhn: „Westi'. Sag.“ II. 105, „Nordd. Sag.“ 513. Prim. slovenske na, 154. str.). V Cosnu (Zosson) vodijo Nemci krave, prodno jih odže- nejo na binkoštno nedeljo prvič na pašo, najprej k studencu ter kriče vsaki v uho: „Pridi zopet dom ov ! 1 1 (Kuhn: „Nordd. Sag. “ 389). Prerokovanje po binlcoŠtnem vremenu. Nemško: „Zu Ptingsten soli es nicht regnen, sonst gibt os in diesem Jahre viol Mause.“ ( 0 binkoštih naj ne dežuje, drugače bode to leto mnogo miši |mišev|). Grohm. 00. liusko: „ Na troickoj dožd mnogo gribov.“ (Po binkoštnem dežju bode mnoge gliv). Dalj. IV ; 395. Slovensko: Glej na 150. str. *) V gorenjem P a la tin a tu (O berpfalz) sam o na kresni dan. (W. IJ.; 141, S ‘ 200). J. N avratil : Slovensko nArodne vražo in prazne vere. 177 Ozir na binkošti. Premišljujoč nArodne binkoštne običaje slovanske in ne­ slovanske, uverili smo se, da izhajajo vsi iz prvotnega praz­ noverja poganskega, da se je vsako leto bojevalo „leto“ (po­ letje) z „zimo“ (morda tudi s prirode „sm rtjo“ ali „Morano“), in da je vselej zmagalo „leto“. — Pri Germanih predočeval je „leto“ najprej takozvani „Maigraf“ ; M iz tega je s časom nastal „majevski kralj“, iz tega kesneje „binkoštni kralj“,2) iz tega v novejši dobi „strelski kralj “ (pri Nemcih), a iz tega naposled „petelinski kralj1 1 (pri nekaterih Poljakih; str. 175). Iz prvine oblačili poganski Germani in Slovani zmagovito leto vedno v zeleno opravo (primerno letni oziroma spom- ladni prirodi) in v lubje ali drevesne skorje, zimo (vselej pre­ magano) p a v slamo in mah. — Pozabivši tem u prestarem u običaju prvotni uzrok, opletali so pa ter opletajo še dan da­ našnji tudi „zimo“ z zelenjem in cveticami, četudi le šaljivo ali podsmešno itd.3 ) — Ni slovanska „sm rt“ ali „Morana“ ne dela se več iz same slame in cunj, nego tudi iz zelenega smrečja . . . (str. 172). — Tako ovijajo i Poljaki „binkoštnega medveda", (ki znači tudi „zimo“), osedobi z zeleno grahovico in brezovimi vejami (str. 170; 3. r.). Kakor dni severonemški, nekdaj morda slovanski „Molic“, s slam natim povreslom na kolenu (str. 172), dalje, kakor hromi te s a r 1 ) (A. Kuhn: „Mark. Sagen“, 324r '), — tako znači i zasme­ hovani koroško-slovenski „binkoštni kralj" (zaspanec) z žabo o vratu (str. 155; 5. r.), z drugimi takim i zasramovanimi binkoštnimi zaspanci vred,... zmagano in zato zaničevano „zimo“. — - Druge pritikline: da se n. pr. „binkoštni kralj" tu voli, a tam sl treba to čast zaslužiti z naglostjo pri pretakanju, d alje: da spremlja kralja o taki slavnosti včasih tudi svetla kraljica0 ) in kolikor toliko služabnikov, — to je samo golo, kesneje pritakneno posnemanje dvorskih obredov in potrebščin - ,zarad lepšega'. Mnogim Jugoslovanom in Rusom nameščuje „binkoštnega kralja" ali „zelenega moža" zeleni Jurij a li Juraj. (Gl. str. 135 .. . in 145). ‘) V T u r in g iji tu d i zeleni mož ( „ g r u n e r M a n n u a li „ L a t t i c h k o n i g “ im e n o v a n ). G rim . „M y t,h .“ a II; 745. a) Č o h i m u p r a v ijo n a r a v n o s t : kralj ( „ k r d l “), P o lj a k i p a „ M aj * b ro z k a k e g a p r id e v k a ( s t r . 1G4 in 170; 4. r.). *) P r im . t u d i S im r. „D. M y t,h .“ " R o n n , 1887; B87. g le d e zelenega moža ( „ G r a s k o n i g “ , „ L a ttic h k o n ig “ itd .). 4) „ D e r la lim e Z i m m e r m a n .1 1 ») P rim . S im . „D. M yth.“ 4 58B. ") P r i G e r m a n ih iz p r v a ,,M a je v a n e v e s ta 1 1 . 12 178 J. N av ratil: Slovenske narodne, vraže in prazne vere. Vnebohod, nebohod ali Križevo.1 ) Stsl. K T i 3 n o c on me X f>iicT A VT./ncsonije H rista2 ) ; bolg. Vt.ziic- senie Hristovo; rus. in m rus. Voznesenic Gospddne (mrus. tudi samo „voznesenie“ ; hrv. Spasovo*), tudi: nebohod, ,uzašastje Gospodinovo' (Maž.-Už.), „uzašašce na nebo“ (Fil.), „zastupljenjo Is.“ (Hrv. koledar Zagr. 1863); srb. Spasov dan, cerkv. tudi ,voznesenje‘; č. Na nebo vstoupenf Pand a l i „vstoupenf Panč" (božl vstoupenl); č.-slov. Vstiip Krista P a n a ; p. Wniebosta- pienie (Pahskie). Slovenske. „Na vnebohoda dan tič tiča uje“. (V Tuhinju na Kranjskem. Uzrok neznan. P. u. por. s tem dodatkom, da tam o uže zjutraj pred mašo snedo ,za kosilo pečeno pišče‘ ). - V Motniku: Na ,Afrten‘ ‘) tič tiča uje, d a meso je. (Zap/ g. Križnik). - Ista vraža je tudi v Pilštajnu (v Kozjanskem okraju) s tem dodatkom : „Ta dan mora vsak |človek| meso jesti. (Zapis. g. T. Romih). Staj. Slovenci pa pravijo: „Kdor ta dan vrane in srake je, ter vino pijo, tega celo leto ne bode stra h 1 1 . („Črtice“ 251). Semičarji n e gonijo ,o Križevem' krav na pašo ,pred solncem' iz istega vzroka kot na binkoštno nedelje (str. 156). „Na praznik Vnebohoda Gospodovega in Vnebovzetja Marijinega se n e sme na drevesa plezati, ker o takih dneh so kače na drevju. To so jako sveti prazniki, zato se umikajo kače na visoko, na drevje." (Zapis, v Notranji ali Ilirski Bi­ strici č. g. Bilc). „V Adlešičih dobi' na ,Križevo' vsako dete kaj na pašo seboj: zjutraj sira, jajce, kruha; popoldne pa ,<5krak' (kračo) in ,požunec' (bokal) vina. Ako bi teh jestvin tudi ne imel go­ spodar pri hiši, dobiti jih mora, če jih tudi kupi ali si posodi. Ta dan imajo nam reč pastirji od nekdaj ,gostje1 ; zato se pa tega dne uže naprej vesele. - Kdor t a d a n vso svojo obleko narobe obleče, vidi in spozna vse coprnice." (Zapis. vč. g. Iv. Šašelj). — Po Črnovrški vraži (str. 155) treba pa tako v isti namen ravnati na „binkoštno nedeljo", in to za ju tra pred ‘) K riž e v o (v M e tlik i, v A d le š ič ih , v C ir k n ic i it,d.), ta k o k r š č e n o z a to , k e r so p r a z n u je t a s v o te k k r iž e v to d e n (B e t- a li B it,tw o clie). a) N a š II, h je p o g la s u u p r a v = c h d r u g ih n a r o d o v , d o č im ti u h o p r a v e g a li (č e š k e g a , n e m š k e g a itd .) p o g r e š a v s lo v e n s k i g o v o ric i, v s a j p ri p r e te ž n i v e č in i. 3) Spasovo iz starosloven . „sT»pasT,“ , hrv.-srh. spas = spasitolj, salvator, od rešitelj, [stsl. sT.pasti, — sa, srb.-h rv. sp asti, — sem servaro, rčšiti, odre­ šiti] ; v S e n ju : „ S en so v a “ (iz (afik. asconsione lat. ascensio). P riob čil prof. Iv. Itadetič. 4) Iz n e m š k o b e s e d o : ,,A u f f a h r t“ . C olo m o d B e lim i K r a n jc i s liš a l so m n e k d a j b e s e d o „ & fe rte n d a n 1 1 z a ,,v n e b o h o d '1 . solncem. K atera je prava? — Sedanja pastirska slavnost (s pojedino) spominja nas predkrščanskega spomladnega oziroma letnega svetka, ki se zdaj ovršava tC i o Jurjevem, tam o bin­ košti h ali tudi o Križevem itd. Na Hrvatskem (v Slavoniji) nosijo „ križari “ t. j. pastirji („čobani“) na križevo zjutraj za rana praznično v vas sv. križ, ki je bil prenočil ovenčan in zapičen v kakem plotu. Nato gredo na pašnike (,urije‘ ) škropit z blagoslovljeno vodo. Uprav nosi križ samo j eden pastir praznično oblečen in s cveticami ovenčan pred drugimi pastirji, ki hodijo od hiše do hiše pe- vnje in proseč moke, masti, slanine, vina itd. Izmed pesmic podobne so nekatere dodolskim: „Sretno jutro vam, seljani, Oj, dodo le! Moj križo le!“ itd.1 ) D a lje : „Molimo se višnjem’ Bogu, Vojno le, dodo le, Da popune2 ) vihar vitar, Vojno le, dodo le!“ Ali p a: „Lale mile, dodo lc !“ itd. Po petju pa biva južina in večerja t. j. občna pojedina, na katero povabijo pastirji i vaške dekline („selske devojke1 1 ), da se ž njimi pod večer pred večerjo tudi zavrte. Križ puste tačas kder si bodi vbosti ali ga pa prineso domov; a predno se razidejo prejdejo ž njim še enkrat po vasi. Drugi dan ga odnesti na pašnik in privežejo ,igraje' in pevaje na onega debla vrhunec, pod katerim živina po navadi, „planduje“ t. j. o pol­ dnevni vročini v senci počiva. Vsaj do 1 . 1846. godilo se je še v Slavoniji tako. (L. Ilič 137— 143). Ondi čitaš, dajeta .pa­ stirska svečanost1 znana tudi Slovakom, Srbom in ,Bošnjakom1 . Pri „Srbih-graničarih“ biva to še dandanes na križevo („Spasov d an “) tako: Pastirji delajo križe (,krstove‘ ), in lepo prepleta ter olepšajo z rdečimi suknenimi odrezki pod čavlom („crvenom rizom pod čavo“). Te križe devajo na hiše in dre­ vesa, da se vidijo lahko z daleč. Planinka d,i pastirjem boljo južino, dosta sira in kruha, tudi kokoš, ki si jo potlej sami ‘) T u sc d r u ž i p o g a n s tv o šo s k r š č a n s t v o m ; a k r š č a n s k i k r iž S p o d ­ n a š a n ž o p o g a n s k o D o d o . *) N in : ,p o p u h n e ‘, c in w c n ig , s a n f t b lu s e n ; p r im . h rv . „ p o p u li* c in s a n f te r W in d (i. F il.). 180 J. N a v ratil: Slovenske narodno vraže in prazno včre. kuhajo („vare“) v polju. Tu streljajo ter se ves el d do večera, sosebno okoli Kostajnice itd. Detetu (katero se rodf ta dan), dajo roditelji radi ime ,Spasoje‘ in ,Spasenija‘. (N. Beg. 121). — Brez dvojbe si mislijo pri tem : ,Bodi rešeno vsega zla a li greha' = bodi zveličano! Po mnogih krajih (v Srbiji) delajo take križe („krstove“) ter jih postavljajo ta dan na hiše in setvine („useve“) kakor 0 Jurjevem („Gjurgjevu dne“), „Glasn. srps.“ XXII. (1867); 97. V Sremu pravijo, da po noči pred tem dnevom (u oči Spasova dne nocu“) Vile odščipnejo jesenku1 ) vrh; zato ,trčeno družino1 („alosanu čeljad“) nosijo ter puste ono noč pod je- senkom; poprej pa denejo k bolniku ,kolač hleba' (kruha) in jedno kupico vode a drugo vina (za večerjo Vili). Drugi dan kopajo pod jesenkom in kar najdejo (n. pr. črva ali kako žu­ želko), ono dado bolniku, da sne ali na vodi popije (kot lek, ki mu ga je Vila pustila). — Pripoveduje se, da izgine jesenku po noči cvet, kedar se zvečer utrga in kde pusti. Vuk: „ Život 1 ob.“ 34; „rječn.“ 248. Jako podobna tej srbski vraži od kraja do konca je na Krasu slovenska, ki se pa prisvaja ,kresnemu večeru1 . Gl „Letop.“ 1879; 121 p. b. „jesenek“. Po nekaterih krajih prenesli so Rusi znano ,semikovo‘ slavnost (str. 159) na vnebohod, ki se praznuje tudi v četrtek, ter začenjajo vence plesti uže na vnebohodni dan. Po Afanas- jevih mislih (III. 704) biva to zato, ker je četrtek v zvezi z bogočastjem [pogansko-slovanskega] gromovnika t. j. Peruna. — Tu opozarjamo samo na to, da so dobili vsi Slovani teden in,njegovih dni imena1 , tedaj i četrtek stoprav s krščan­ stvom. („Letop.“ 1885; 143). Slovaki, (ki čakajo na veliki petek, da bi skriti zakladi prihajali sami ob sebi izpod zemlje), hodijo jih na vnebohodni dan kopat v gore k studencem, za polje (,pod zApole, brala1 ) in izpod velikih dreves, ki se pripoveduje, da je pod njimi zlata zakopanega ali shranjenega „od vekov1 1 ali vsaj „od časov Janošfka1 1 .2 ) Ista vraža o vrša, val a se je vsaj nekdaj tudi na binkošti in sv. Trojice dan; kajti Slovaki mislijo, da se zakladi le („len“) o teh svetkih dajo vzdigniti za belega dne („za bieleho dna1 1 ), drugače pa le uprav o polnoči (,v pravu polnoc“). »Sbornfk1 1 I. (1870) 196. ‘) Srb. jas6n ak,-nka = nsl. jes6nok,-nka, dictam nus albus Linn. (ali dictam nus fraxin ella); po Tuš. »R asti.“ bčli jesenček, woissor ali oschon- bliitteriger Diptara. a) T a , J a n o š ilc 1 je b il b r e z d v o jb e o n i v o jv o d a in j u n a k , S ib i n ja n in J a n k o ( H u n ja d i I v a n K o r v in iz S ib i n ja n a S e d m o g ra S k o m j, z a t o s r b s k i ,S i- b i n j n n i n 1 t. j. S ib in jfia n im e n o v a n , (z n a n e m u k r a l j u M a tija ž n o C a ) ; f 1450, p o tč m k o je b il z a p o d il T u r k o o d B e le g a g r a d a . J. N av ratil: Slovenske n&rodne vraže in prazne vere. 181 Serbi-Lužičani mislijo, da kdor si sešije ta dan kako oblačilo ter ga nosi, čuvaj se strele B. Kal. 151— 152. Ondi se tolmači ta običaj tako, da je to ostanek .posvečenega1 če­ trtka, s katerim so pogani |t. j. poganski Slovani] častili zm a­ govitega Penina. — Nam, (ki. ne verujemo v slovansko-poganski četrtek, kar smo ponovili malo poprej), dozdeva se pa, da so Serbi-Lužičani, prebivajoči uže zdavna sredi Nemcev, na­ vzeli se te (skrajšane) vraže od njih.1 ) Nemški učenjaki trdijo tudi res, daje vnebohod kot „svet. četrtek“ v zvezi z nemškim poganskim gromovnikom: Donarjem. Zato je zlasti po Sak­ sonskem (in drugod) tak a vera, da mora ta dan bliskati se, grmeti in treskati, ali pa vsaj deževati. Priprosto nemško ljudstvo (v Švici) veruje še zdaj, da poskoči s o ln c e t a d a n vzhajaje po trikrat od veselja.2 ) — Zelišča, ki jih človek pred solncem natešče in molče nabere, imajo po nemški vraži po­ sebno zdravilno moč, — tudi pri živini. — Vsaka nemška reka (a ne samo ,Neckar‘ ) hoče o tej dobi imeti svojega člo­ veka, da ga požre t. j. človečjo žrtvo („Mensohenopfer“). Zato pravijo, da se ne smev človek iti kdpat, ta dan. (W. II.; 76). V Liberku3 ) na Češkem potezah so tega dne do I. 1736. v cerkvi po veliki maši Zvelicarjevo podobo skozi luknjo v oboku na višek, potlej pa m etali iz vejače (vejalnice) sadja in cvetic na deco, zdoiaj zbrano. Po večernicah spuščali so skozi isto luknjo na žici kolač tako globoko, da so ga deca lahko dosezala in si ga kakšen drobet odščipnila, potem ga pa naglo potegnili zopet k višku, kedar so mislila deca, da ga imajo uže v rokah; h krati sipali pa iz raztrgane vreče suhih češpelj in hrušek v cerkev ter polivali z vodo dečke, kateri so se trgali za-nje. („Festkal.“ 1864; 228—229 brez priobčenega uzroka). Vremensko prerokovanje. Češko. „Na boža' vstupenf, když prši, bude m.llo oseni a pice pro dobytek. “ | Kedar na vneljohod dežf, bode malo setvine in piče za živino]. „Ččm.“ 1856, III; 67. Slovensko. „Če gre na Nebohod dež, je iz vsake moke dober m očnik“ (ker je slaba letina). (Dobje v Kozjanskem okraju. Zapis. g. Romih). P r i m v iz v ir n e m j e z i k u : „ M a n d a r f a m H im m e lf a h r ts ta g o n ic h t n iih e n , s o n s t s c h liig t in d e m J a h r e d o r B litz e in (O s tp r.), o d e r : d e m , d e r d a s K le id tr i ig t, z ie h e n d ie G o w itte r n a c li (V o ig tl.), o d e r : m a n vvird v o n lie u le n b e f a lle n ( T h u r r .) . W . I I . ; 75 (9 1 ). 2) D ru g o d p r a v ijo N e m c i ( z la s ti s e v e rn i) , d a p o s k a k u je a 1 i p le š e so ln co o v e lik i n o č i a li p a t u d i o b o ž ič u („ L o to p .“ 1 8 8 7 ; 137). 3) L ib e r k , p o n 6 v e m : L ib e r o c (R c ic h e n b e rg ) , k d e r ž iv i z d a j p r e te ž n a v e č in a N e m c e v . 182 J. N avratil : Slovensko narodno vraže in prazne vero. Sv. Rešnje Telo, Telesni dan ali Telovo. S ts l.— ; |rus. Mpiujmiin. tihi« X|inct6k« Prazdnik tula Hri- s tej v a |; bolg. — ; mrus. (gr.-kat.) Boži|j|e telo; hrv. Tiolovo, „Tielo Gospod.1 '; |srb. Brašančevo ’) | ; č. Božfho Tel a ; č.-slov. Bož. Tela; p. Bože C-ialo. Še-le 1 . 1204. ustanovil je papež V rb a n IV. ta sloveči katoliški praznik, in to ne brez namena, da bi se ovršaval vekomaj v spomin cerkveni zmagi v prepiru zarad „izpre- m enstva“; a ) tedaj premlad praznik, da bi bilo ljudstvo zarad njega popuščalo poprejšnje svoje misli in običaje o praznikih ter jih prenašalo na-nj.8 ) A vendar ni ostal niti ta praznik brez nijedne narodne vraže. Slovenske. Semičarji n e gonijo na Telovo krav na pašo ,pred solncem1 iz istega vzroka kot o Križevem in na bin- koštno nedeljo (str. 178). Z „maji“ t. j. onim lesom, kateri je bil na Telovo po­ stavljen pri obhodu („precesiji“), ,kadijo1 ob hudi uri v Motniku na Gorenjskem. (Zapis. g. Križnik). Na Dolenjskem, in to v Krškem nosijo pa ženske pri obhodu (,procesiji1 ) s sabo ,v šopke povitih cvetfc1 , katere po leti zažigajo ob hudem vre­ menu. (Zapis. g. Jern. Ravnikar). V Velikih Laščah in po nekih drugih krajih lamljejo (lamajo, lomijo), in to same gospodinje . . šibe od ('»nili brez, katere so postavljene pri cerkvi (pa tudi v cerkvi); nosijo take šibo domov ter zapikujejo potlej po njivah, na vsakem oglu po eno, „zato ker je žegen1 1 . Mislijo namreč, da se o tej pri­ liki, (ko se nosi Bog iz cerkve po ulicah in polju) prime bla­ goslov ali ,žegen1 tudi teh dreves — ne le dnih v cerkvi, am pak tudi onih pri cerkvi. (P. u. p.) Tako delajo tudi gospodinje v Hinjah (pri Žužemberku) ter nosijo odtrgane šibe popoldne na njive, „zato da n e na- škodijo žitu m iši1 1 . (P. u. p.). ‘) Iz s r b . „ b r a š :m c o “ n., s ta l. b ra š b n c o , d e n iin . b e s e d i s ts l. o z ir o m a s ts r b . b r a 5 b n o : ( e d u liu m , c ib u s , v ie tu s , d e lic ia o , v ia tie u m , f a r i n a ) ; p rim . n s l. b r u s n o (c ib u s , v ia tic n m , S p o is e , W e g z e h ru n g ) in n e m . r E n g o ls p o is o “ , „ lo tz te W eg - z o h r u n g ” . V e n d a r S r b i z d r u g im i a ta r o v e r c l v r e d — r a z u n z jo d in je n c e v — n e p r a z n u je jo t e g a s v e tk a , z a to k e r je p o s ta l s t o p r a v p o n e s r e č n e m ,r a z k o l u 1 . ,J ) T r a n s s u b s t.a n t ia t io , h rv . z d a j „ p r e tv o r b a " . a) P r im . „ F e s tk a lo n d . a u s B 6 h m .“ 1 8 0 4 ; 284 in J u l. L i p p e r t : „ C h r i- s to n tb u m , V o lk s g la u b o it d . 1 ' 1882; 886 in 643. — K a k o je b ilo p o g a n s k o te lo v o , ( „ d e r h e id n is c h e F r o h n lo ic h n u m " odor „ d e r L i n g a m (L o ic h n a m ) d e s O o tte s , d o r d ie W e lt d e r S o r g e d e s z e itl ic h e n A b s te r b e n s u n d o w ig e n T o d o s e r l o s t “ . . . r a z la g a j a k o d u h o v ito d r. J. N. S e p p : „ D a s l l e i d e n t h u m u. d e s s e n B c d e u tg f. d . C h r i s t e n t h u m 1 1 . II, 197. J. N a v ra til: Slovenske narodne vraže in prazne v ire. 183 Ista vraža se na Telovo („Brašančevo“) pri starovercih („unijatih“ ali zjedinjencih) ovršuje tudi v Ivanič-gradu na Hrvatskem. Doma pa posipljejo ženske šibje še s pepelom, predno ga odnesejo na vrte, da jim „buhači“ ’) ne kvarijo zelja. „Arhiv1 1 VII. (1863); 216. Malorusi (Rusini) spletajo vence iz različnih cvetic ter nosijo ta dan v cerkev duhovniku posvečevat zoper različne bolezni. Med tem i cveticami nahajajo se zlasti te: kompava (carlina Ebenvurz), m aterna dušica (thymus serpyllum, Feld- Thymian, Quendel), rm an (Achillea millefolium, Schafgarbe a ), jeternik (anemone hepatica, blaues Leberbliimchen) itd. — Po nem. »Reformi1 1 Dunajski (fol.°) str. 11. 1 . 1883.3 ) in p. u. p.). Na Češkem ( v Jindrihovem G radcu1 ) gleda vsaka gospo­ dinja in deklina, da dobe nekoliko vejic, s katerim i so bili oltarji okrašeni, pa še-le potem, ko so bile vejice p o sv e č e n e . Vtikaje jih po njivah med lan, mislijo, da bdde lan tolik, kakor so vejice; zato pograbijo z oltarjev najrajši največje. • — (Tako se godi tudi med Čehonemci po H ebskem r > ). Venci, tega dne posvečeni, odvračajo strelo od hiše. Isto moč prisvajajo nekod (Nemci?) tudi šibam (vejicam), ki jih postavljajo zato po svgtku na okna. („Festkal.“ 287). Cehom rabijo .listi1 , na Telovo z mladih drevesic („stromku“) in to, brezic — .trgani1 , tako kakor oglje sežganega Judeža („uhli ze spAleneho Jidaše1 1 ). Gl. „Letop.“ 1887 pod napisom: „Velika sobota1 1 . Ččm. 1853; 483; „Kvčty“ 1839; 356. Na Poljskem, in to Poznanjskem (Posen): v Morovnici, v Šmiglu, Košcani, (Košciani) itd. posvečuje se ta dan v cerkvi pri oltarjih olševina („olszyna“) in lipovina (»lipina1 1 ); po službi božji, t. j. kedar obhod uže odhaja, pa la maj o ljudje tega drevja vejice („galijžld1 1 ), napravijo iz njih „maje“ ter vtikajo v zel­ nike („zagony kapusty); da se ne bi v njih zaredil niti množil mrčes („robactw o“). Posebno .uši1 („m szyce“, Blattlause), bol- liači („pchly czarne, Blattflohe), gosenice („\vasionki1 1 , „gasie- nice1 1 ) itd. Po km etih oblamajo („oblamujii) pa [kakor omenjeni Slovenci] šibe ali vejice zelenih brez v cčrkvi ter vtikajo potčm v zelje, lan in konoplje, da bi bolje rasle, in da jim ne bi nič naškodilo. Tudi takim brezam („brzozkam “) pravijo „maj“. 0. Kolberg: „Lud“ X. cz. 2; str. 69 in IX. cz. 1; str. 141. Ondi čitaš tudi, da spletajo i Poljaki na Poznanjskem ') P o V u k u (GO) „ b u h a č “ : B la ttf lo h , c h e r m e s L i n n .; n s l. b o lh aC . M e­ t lič a n v o li (g o v o re č o r a s tlin a h ) n a k r a t k o : „ b o l h e “ (f. p l.). J) Beli Kr. veli „rom an1 '; Kraševec pa „ruja“. „Letop.“ 1 8 7 9 ; 127. 3) Pod napisom : „Mutter Slava, eine Skižze aus d. kleinruss. Volks- le b e n “ . ‘) Jindricliovv Ilradec. Neuliaus. J ) Im Egerlando. 184 J. N av ratil: Slovensko n&rodno vraže in prazne vere. o Telovem vence iz različnih zelij („zic')l“) ter dajo v cerkvi posvečevati (kakor Malorusi; brez dvojbe tudi iz istega uzroka). Po veljavni svedočbi posvečuje cerkev tudi po Nemškem o Telovem, oziroma okoli sredine poletja („im Hochsommer"1 ) cvetice in zelišča ravnega polja na ugodno rast .... (Prim. Sepp. I. 255 in 271). Jako je, čitaš ondi nadalje, saksonskem u km etu še dandanes v čislih tako zvano Baldrovo zelišče („ Balder’s K raut “2 ). Tudi Nemci, celo ,evangeljski Franki*, vtikajo Telovskega obhoda brezove veje v grede med lan. (W. II; 135). Uzrok bode isti, kakor pri Čehih ali pa Poljakih. Po južni Nemčiji mislijo priprosti ljudje tako, kakor nekod na Češkem, da odvračajo venci, na Telovo posvečeni, od hiše strelo . , oziroma vsako čaro; zato jih obešajo na hiše in po sobah. (Ondi). Med štaj. Nemci nahajamo to vražo: „Ako bi si kakšna deklina, katera ni več devica, na „deviški d an “3 ) t. j. na Te­ lovo pred odhodom v cerkev, dela na glavo zeleni venec4 ) ; postala bi večna nevesta . . hudobcu. (P. K. Rossegg. „Ausge- \viihlte Schriften: Volksleben in Steierm. “ 1882; 252). Vremensko prerokovanj o. Slovensko. „Če na Telovo grdo vreme zadrži obhod („procesijo"), težko se potlej suši seno“. (Motnik. Zapis. g. Križnik). —• Če je ta dan lepo vreme, da se (potlej) slam a lepo sušiti. (Črnomelj. Zapis. g. Kupljen). Sv. Anton, pušČavnik (17. jan.). Pri Slovencih se ta svetnik, (ki ima po km etskih pratikah s podobami pri sebi ,prašička'), časti kot varuh prašičev. (Motnik na Gorenjskem. Zapis. g. Križnik). — Tako tudi med ‘) O V čliki m a š i ( „ a n M a r ia H im m e lf a h r t" ) W . II.; 135, § 1!)7; z a to t u d i „U . F . W iirz - o d e r K W iu terw o ih o “ im e n o v a n a ( „ r 'o s tk a l. d . B o h m .“ 1 8 6 4 ; 401). a) S e v e r n i t. j. s ta v o - s k a n d in a v s k i, ,B a ld r ‘, (V o d a n n s in , F r o - ju v ro d u ) n a m e š č u je b la g o d e jn o p o le tn o s o ln c e . — K o n č a l g a je d iv ji ,H o d r ‘ ( = z im s k a p r ir o d a ) s p u š č ic o o m e lo v o (M is tel), k a r z n a č i p r ir o d e z im s k o s m r t („ S in n - b ild d e s \V in to r to d c s d t r N a t u r “ ), — k a k o r v b a je s lo v ju m n o g ih d r u g ih , z la s ti v z h o d n ih n a r o d o v . (G rim . ,,D . M y th .“ ) V e d n o zelena o m e la jo z d a j N e m c e m s p lo h C u d o tv o rn a r a s t l i n a , k o r p a d a p o n jih o v e m p r a z n o v e r ju z n e b a t e r o d v r a č a p o s e b n o č a r e . (W . II. 97). — Keltom n i b ilo s v e te jš e r a s t l i n e o d h ra s to v o o m o le , „ E ic h e n m is t e l“ , (k i so z o v e p o T u š k u ,,e v r o p s k o o h m e ljo '1 , L o v a n th u s e u r o p a e u s ) , z a to k o r so m is lili, d a p a d a te j r a s t l i n i some z n e b a . (S e p p . I. 27 1 ). °) J u u g f r a u c n t a g , — ') N a t u r k r a n z . J. N a v ra til: Slovenske naro d n e vraže in prazne vžre. 185 Belimi Kranjci okoli Metlike in Žumberčani. — Tirolci ga časte kot varuha domače živine sploh; („Slovenec“ 1888, štev. 21); Lahi pa zlasti kot varuha konj, tudi mezgev (mul) in oslov. P. u. p. Ta dan so se | nekdaj] samice katere so se hotele omo­ žiti pred pustom, butale ,v pečk, grede v cerkev k sv. maši. Takim pečem so djali v Mot.niški okolici: „babja peč“. (Zapis, g. Križnik). V Adlešičih ta dan nihče ne vpreza. (Zapis. vč. g. Šašelj). Na Češkem se pšen (šen, šena ali lepotica, ,Rothlauf ali ,Gesic.htsrose‘ ) še zdaj zove „oheii sv. A ntonina“ t. j.: sv. Antona ogenj, zato ker so se ljudje priporočali sv. Antonu puščavniku, ko seje nekdaj ta bolezen po imenu: „sveti ogenj1 1 kužno razprostirala po vsi Evropi. („Festkal.“ aus Bolim. 1864; 22). Sv. Vincencij (22. jan.). Ta dan gre v Adlešičih vsak gospodar v svoje trtje (vi­ nograd) in obreže par tert. Seboj pa vzame kos božičnika (nalašč prihranjenega), zato da trte rajše rodijo. Ta dan ne vprezajo. (Zapis. vč. g. Šašelj). —- Vincencijevo lepo vreme prinese obilo vina. (Krško. Zapis. g. R avnikar1 ), če je ta dan lepo vreme, bode prihodnje leto dobro v in o ; če je pa ,mlačno vreme1 , bčde srednje vino. (Črnomelj. Zapis. g. Kupljen). — Če od strehe kaplje, bčde veliko vina; če ne, pa nič. (Krško. Zapis. g. Romih). Tega dne se nekaterim štaj. Šlovencem tudi uže ptiči ženijo. („Črtice“ 248); nekaterim štajerskim in kranj­ skim Slovencem pa na sv. Valentina (14. febr.), — a nekaterim (zlasti kranjskim) še-le na sv. Gregorija (12. marca) itd. Sv. Pavla spreobrnenje (25. jan.). Če ta dan sije solnce, pravijo nekateri, da bode obrodilo proso; drugi pa, da bode dobra letina. (Motnik). — „Če je lepo vreme, bode dobro leto.1 1 (Črnomelj. Zapis. g. Ant. Kupljen). Sv. Pavla spreobrnenje na goro zimo spravi. (Isti). Več zanimljivih vraž o tem dnevu imajo štaj. Slovenci. (Gl. „Črtice1 1 . 220). l) „Vincenzi Sonnenschein Bringt v ie( Korn and \Vein“, veli Nemec. Temu pritrjujeta tudi Čeh in Roman. („Festkal.“ a. Bolim .“ 1864; 32). 186 J. N avratil : Slovensko narodno vraže in prazne vero. Č e h pravi: ,,K dyž slunco na sv a t6ho P a v la jesti ja sn e, Skrz to znam oni leto ourodne “ (C elak ovsk y 442). N (jin 0 G pa: Ist. P a u li liek oliru n g liell uud klar, So liofft man cin gu tes Jalir. („ 6’ostk .“ i)3). Svečnica (2. febr.). Rus. in bolg. (Viviomie l’ ocii6;ui'' Srštenie Gospodnc; mr. Sretenie Gospoda, (rim.-kat.) Očiščenie presv. Dčvy, (Gromničnoj presv. Devy); hrv. Sviecnica; srb. Sretenije1 ); č. Hromnice (f. pl.), svičky, očištem Panny Marie; p. Najšwi(^tsza Panna M . groniniczna; serb.-luž. sveckovnida Maria a l i Svječk-Maria. Skoraj vsi Slovenci prerokujejo vreme o Svečnici po „medvedu“ in po „sveči“ : a prvi način se ne strinja vsem ; kajti nekateri Beli Kranjci trdijo ta k o : „Na Svečnico pride medved iz luknje; ako je vreme oblačno, ostane zunaj, ako pa je jasno, gre še enkrat tako daleč nazaj, kakor je bil po­ prej, kar je dokaz velike zime tistega leta.“ (A. Kupljen; gl. .,Slovan" 1887; str. 285). — Tako pravi z drugimi besedami na kratko tudi Gorenjec: „Na Svečenčin dan pride medved iz brloga; če je ,solnčno‘, gre nazaj; če jo pa grdtf vreme, zunaj ostane1 1 . (V Motniku zapis. g. Križnik). Na Notranjskem t. j. v nekdanji „suhi Kr&nji1 1 prihaja medved na svečnico tudi iz brloga, ogleda si vreme; ako je mrzlo, sneženo, misli si, lepo bo skoraj, ter ostane zu n aj; ako je pa vreme lepo, prijetno, vrne se nazaj v luknjo, kjer zopet zaspi. (Iz ,,Notranjske Bi­ strice1 1 . Zapis. vč. g. J. Bilc). Temu pritrjuje tudi štaj. Slovenec. („Črtice“ 224). — Drugače modrujejo pa koroški Slovenci, ki verujejo sicer tudi, da „na Svečnico pride medved iz brloga; toda ako je vreme toplo in jasno, ostane zunaj; ako je pa mračno (oblačno) in mrzlo, — vrne se |koroški m edved| nazaj, ker zimo še ne bo skoro (,kmalo‘) konec. (Na Žili; Maria Gail, zapis. g. Fr. Eller; v Ležali na Koroškem K. Pečnik). Katera je prava? ali kateri medved ima boljši nos? Bistveno soglasno prerokujejo pa mnogi Slovenci: Go­ renjci, Dolenjci (z Belimi Kranjci okoli Metlike vred) itd. o tej dobi vreme po ,.sveči1 1 ; nam reč: Če na svečnico [ali „Svečničin ‘) P o V uk. „ r j c č n .'1 7 0 9 „ S r o to n ije “ , n . u p r a v : M a r ia H e im s u c lm n g , v is it.a tio M a r ia o 2. F e b r . (sic ) p o star. k o lo d . — ,,S r b iji k a ž u , d a se ta d a s r e t o lje to i z im a 1 1 . — M i p r a z n u je m o t a so p r a z n i k s to p r a v 2. j u l i j a m e ­ s e c a : .M a rije d e v ic o o b is k o v a n je 1 . — V ,D u b r o v n ik u 1 p ra v ijo S v o fin ic i p o J a š k i : ,,K a n d e lo r a “ t u d i S lo v a n i. J. N a v ra til: Slovenske narodne vraže in prazne vere. 187 dan1 1 ] prej od sveče, ,kakor1 (nego) od strehe kane1 ), b6de topla spomlad. (V Motniku zapis. g. Križnik), — ali; bode ,skorajl zime konec (sam slišal za mladih nog večkrat v Metliki, pozneje tudi v Novem mestu) itd.; ali pa: Mde zgodnja ,vigred (spomlad),— dobra letina. (Na Žili zapis. g. Fr. Eller). V Črnomlju velijo: Če zjutraj, ko solnce vzhaja, od streh kaplje, je ,nehanje1 zime in dobra letina; če pa na jasnem solnce vzhaja, so tudi sodi jasni [prazni]; če je oblačno, —■ sodi polni. (Zapis. g. Kupljen). — ,Če sneži, bode Vuzem lep; če pa ne sneži, bčde Vuzem grd1 . (Isti). .Svečnica prva iskra v zemljico' t. j. prva toplota pade na zemljo. (Isti). — V No­ tranjski B istrici: „Svečnica< 1 vtakne v zemljo iskro, Marčnica (,Mati Božja1 25. marcija) pa glavnjo t. j. goreče poleno. (Zapis, vč. g. Bilc). Če vzhaja solnce na jasnem , je še hujša zima. (Krško. Zapis. g. Romih). V Adlešičih pazijo na Svečnico, kam se okrene plamen na svečah. —• Od tiste strani imajo potem ,celo leto1 vetrovi svojo moč. (Zapis. vč. g. Iv. Šašelj). Ta dan cerkev blagoslavlja (posvečuje) sveče. Vsak vernik im a svojo vžgano ,med blagoslovom in sv. mašo*. In tak a sveča, ta dan blagoslovljena, da se v roke umirajočemu člo­ veku, ako ni pri rokah sveče svetih ,Lušarij‘.2 ) (Motnik. Zapis, g. Križnik). V Krškem rabijo pri mrličih uprav one sveče, katere so bile blagoslovljene na Svečnico. (Zapis. g. Romih). Ondot hodijo o Svečnici po hišah tudi pet, in mora se jim dati slanine („špeha1 1 ) in jajec. (Isti brez kake pesmi). Cehi prižigajo sveče, tega dne posvečene, ob hudi uri, da ne bi treščilo v hišo (Krolmus I.; 7 3 3 ). Na Poljskem ob­ hodijo s tem „ogniem gromnicznym1 1 , t. j. s temi svečami sta- nišče, konje, ljudi in hišne kote, zato ker odvračajo ali odga­ njajo grom in strelo („gromy a pioruny( 1 ). „B. Kal.1 1 73. Ondi sluti Hanuš po česk. besedah „svičky“ ali „hromnice1 1 , da se je nekdaj o tej dobi ovrš&val (poganski) god ah svetek ognju nebeškemu na čast . . . Češki pregovor v e li: Skffvan musi na hromnice vrznout’, Kdyby mel hned na tento den zm rznout’.1 ) ') 13eli K ra n je c v e li: ,k a p n e 1. *) T u d i B oli K r a n jc i p r a v ijo „ L u S a r ije “ (f. p l.), a n e ,V iš a r ije 1 . ^ " 3) S ta r o č e š k o p o v e s ti, z p č v y , h r y , o b y č e je , s la v n o s ti a n a p 6 v y . S e b r a l V. S . S u m l o r k [ = K ro lm u s ]. V P r a n e 1 8 4 5 — 1861. ‘) Š k r ja n e c m o r a n a S v e č n ic o ,z a ž v r g o lc ti‘, a k o b i im e l m a h o m z m r z n iti. 188 J. N av ratil: Slovonsko m lrodne vraže in prazne včre. Ako se škrjanec res oglasi, bode leto rodovitno; ako se pa prikaže stop ra v pozneje, bati se je nerodovitnega leta . . . („Festk.“ 39). Po južnih nemških deželah posvečujejo se na Svečnico tudi takozvane vremenske sveče („W etterkerzen“), ki jih pri­ žigajo po letu samo o velikih nevihtah (da ne bi toča pobila ali da se ne bi oblak utrgal) — tako tudi na sm rtni postelji, da ne bi mogel prislediti — hudič. Vsak gospodar kupi s tako posvečeno svečo vred ženi še rdečo vitico1 ); to ji ovijajo v otročji postelji okoli noge, roke in posodja njenega, zato da ne bi mogla niti njej, niti detetu naškoditi kakova čara. Tudi morsko^ nogo („Drudenfuss“) spletajo iz nje zoper čarovnice in moro. Še veliko večjo moč pa ima — mislijo — oboje, ako je Svečnica . . v nedeljo. (W. II. 135). Nemška vraža pravi nadalje: Na Svečnico se ne sme presti, drugače rijejo krti, a ovce dobe vrtoglavico („Dreh- krankheit“), ali pa prilomasti volk. — Jesti treba kašo in jako dolgo ali veliko meseno klobaso, zato da bode lan velik. —• Če na Svečnico solnce sije, potem zmrzuje še šest tednov (nekod 40 dni, a nekod štiri tedne); jazbec (oziroma medved) mora pa uprav toliko časa ostajati v svojem brlogu. (W. II. 79). Razvidno je, da se tudi Nemcem ta medvedov ali jazbečev račun ne strinja do zobca. Sv. Blaž (3. febr.). Na Krškem imajo ta dan ljudje v c6rkvi okoli vrata po dve sveči, da potem vrat ne boli. (Zapis. g. Romih). — Za mladih nog videl sem v Metliški župni cerkvi neko kmetsko ženo „Belo Kranjico1 1 , kako si je (sama sam cata) držala na sv. Blaža dan, klečeč pred v<51ikim oltarjem dve voščeni, ne- goreči sveči2 ) pod vrat, in to navskriž.3 ) — Isti običaj biva še tudi po nekaterih drugih krajih slovenskih in hrvatskili, zlasti po Dalmaciji. (P. u. p.). Uzrok je isti, — kakor i pri šta j. Slovencih, ki si tega dne z blagoslovljenimi svečami ,po vratu drgajo1 . („Črtice“ 6). V Adlešičih je na sv. Blaža dan vsega bl&ga (živine) ,god‘. Zato ni ta dan nihče no vpreza. (Zapis. vč. g. Šašelj). W a c h s s to c k . a) B e li K v a n jc i p r a v ijo u ž e z d a v n a „ d v e v o š č e n o . . s v e č e itd . ■ 1) P o č e š k ih k r a j i h d rž o o ta k o z v a n o m v r a tn o m b la g o s lo v u ( „ H a ls - w o ih e “ ) to g a d n o p o d v e g o re č i s v e č i n a v s k r iž n a d glavo... f ^ F e s t k a l .'1 4 2 ). J. N av ratil: Slovenske navodilo vraže in prazne vere: 189 To se strinja s tem, da je bil po Nestorjevi svedočbi starim, poganskim Rusom Veles ali ,Volos‘ živinski bog,x ) tedaj vse živine zaščitnik ali varuh, in da se je ta lastnost njegova v krščanski dobi prenesla na svetnika, katerem u je po ruski ime ,Vlasij‘ (Blasius, B laž2). To, da je rusko ime svetnikovo jako podobno poganskega boga imenu, pripomoglo je, da so si novi preverjenci lažje priljubili novega krščanskega svetnika ter mu prisvojili tudi mahom poprejšnjega poganskega boga.. poglavitno lastnost. V ,Dubrovniku1 pravijo: „Kandelora: ') — zima fora4 ); veli Blaž,6 ) dajelaž" (ali: „za njom ide Blaž, koji veli, da je laž“). (Vuk. „rječn.“ 30: Blaž . . = Vlaho). — S tem i besedami se praznoverje postavlja samo . . na laž. ‘) D v a k r a t č i t a š : Volos'[> . . s k o tij . . bog'l> . . [ u p r a v : . . „B 0JI0C 0M I. ci(0’ riuM[i 6oroMi>“ in ,,BoJlocn, CKOthii dorn“ . .] v N e s to r je v e m le to p is u , in t o : k l e to m a 9 0 7 (6 4 1 5 ) in 971 G 479). P r im . M ik lo š ič e v o iz d . V in d o b . 1800. 2) P r im . z a r a d p r e g l a s j a : B a s iliu s , B a z il in r u s . V a s ilij; z a r a d s tv a r i p a s t r . 146. s) N m : s v ie č n ic a (s re te n ije ). 4) V a n ; n s l. v im , v č n , [t. j. z im e k o n e c]. b) T . j. p r v i d a n p o s v e č n ic i. 1 ‘o p r a v k i . str. 137, v r . 2 0 n a m e s to : ,,m o S k iiz “ č i t a j : : m o š k i iz. )) )) > > 29 ,,v u n c i“ » v u c i. » ) 140, op., 6 . „ T o “ P o . n v r. 24 > > ,,svet»>“ 1) s v e ti.. 141, 23 jj „ d a l a j o “ V d e la jo . » 1 4 4 , (v p e s m ic i) M „k<51 s “ > > k61as [k o lo s]. 146, („ ) „ „ 0 z v firja )) O t z v firja . 148, v r. 5 o d z d o l. „ v n p o u š ti“ j; v y p o u št.i. Jožef Lamberg, d ru g i a v strijsk i poslanec n a tu ršk e m dvoru (1489—1554). S p isal Iv a n S te k la sa . Viri, katero sem vabil pri toj razpravi, so s le d e č i: 1 .) A n i v. G era y : O rkundon und A ktenstucko zur G esch ichte dorV or- h iiltn isso zvvischon O estcrreich -D n garn und der Pforto im XVI. nnd XVII. Jahrhundorte. A us A rchiven und 1’ib liotliek on I. G esandscliaft K. F crd inan d s I. an S u ltan S u lim a n I. 1530 und 1 5 3 1 — 1532. Wion 1840. 2 ) H orm ayr’s A vcliiv fiir G cschichte. S ta tistik , L iteratu r und K unst. XII Jlirg. W ien 1821. Nro. 154, 155, 157. D ie Stein und K atzcnstein. V on P rofossor llich ter. 3 ) A rohiv fiir K unde o sterreich isch er G oschiehtscjuellen. H erausgo- geben von der z ur Pflego vatorliindischer G oschichto a n fgestelltcn C om m ission d. k ais. A kad. d. W issensehaften (W ien, Staatsdruckerei) Bd. VII. (1851). Str. 1 8 7 — 20 3 : Ein B eitrag *ur G eschichte der L am berge von S tein . V on Franz X. P ritz. 4. V alvasor knj. IX. Str. 4 6 —G4. 5.) B u cb h oltz. G esch ichte d. R egieru n g Ford. 1. li. IV. Str. 9 5 — 101. li.) Z inkeisen. G esch iclite des osm anischon R eiclies. H. II. Str. 724 733. 7.) D im itz. G esch ichte K m in s I. II sv. 8.) Letopis ,,Matico Slovensko1 1 1871.: Turški boji v XV. in XVI. veku s posebnim obzirom na Slovence. Spisal Janez Parapat. 9.) Rad jugoslavensko akademijo. Knj. LVI. Putovanjo po balkan­ sko«) poluotoku XVI. vicka. Od dr. P. Matkovima. 10.) Zgodovina slovenskega naroda. Spisal Janez Trdina. 1 1 ) S lo v en sk o P esm i k ran jsk iga naroda. V Ljubljani. 1839 -1 8 4 1 . l||feam b erg i spadajo mod naj starejše plemenitaše na Kranjskem. Posebno pa so se proslavili še-le za cesarjev Friderika IV. (1439—1493), Maksimilijana 1 . (1493— 1519) in Ferdi- nanda I. (1522—1564), ter so bili tak ra t med velikaši u kranjskim i tako znam eniti, kakor so bili na Češkem 1 Roženbergi, na Moravskem Žerotini in na Hrvaškem Zrinjski in Frankopani. Po listinah lehko zasledujemo njihov rod nepretrgom a do početka XIV. veka, in sicer do Viljelma 1 ., ki je živel okoli 1 . 1330. En potomec njegov, namreč Jakob, Iv. S te k la st: Jožef Lam berg. 191 sestavil je prvi rodoslovje, v kojem trdi, da so se prej zvali Viteziči. Ker je bil pa eden iz njih rodu hrom, nemški: „lahm “, zato pravi omenjeni rodopisec, so jih nazivali Lamberge, in so si ta priimek pridržali tudi nadalje. To je pa kaj neverjetno. Po našem mnenji je nam reč njihovo ime prav slično imenu Leonberg, ki se nahaja v mnogih listinah kranjskih uže v XIII. veku. To ime se je spremenilo v slovenskem jeziku sčasoma v Lamberg. Omenjeni Leonbergi so imeli mnogo posestev na Dolenjskem in po ostalem Kranjskem, kakor tudi Lambergi v XV. veku. Na ta način so bili Lambergi bržkone deželni oskrbniki v Gorenjem Kamniku ter tukaj nasledili rodbino Pirs okoli 1 . 1310. tudi v Črnelu. Valvasor deli Lamberge na štiri betve: na črnelsko in kamniško na Gorenjskem, na boštanjsko na Dolenjskem in na snežniško (orteneško) na Notranjskem. Od črnelskih so na glasu Jurij Lamberg, ki je bil 1 . 1438. deželni nam estnik; okoli 1 . 1445. je živel Jurij Lamberg mlajši, tudi deželni nam estnik. Kupil je grad Kamen blizu Gutenberga. L. 1516. nahajamo na Črnelu Andreja Lamberga, katerega so uporni kmetje oblegali v njegovem gradu. Le-ta je postal 1 . 1529. deželni upravitelj kranjski. Tudi so nam še znani kot deželni poslanci Jurij Lamberg 1 . 1543. Maks 1 . 1566. in Nikolaj 1 . 1567. Od boštanjskih je poznat Henrik Lamberg, kot utem e­ ljitelj te betve. Njegov sin Krištof iz zakona z Uršo Hager je bil veren drug cesarju Maksimilijanu 1 . ter glasovit junak. On je bil mej poslanci, ki so imeli skleniti ženitbeni ugovor z Marijo Burgundsko in Maksimilijanom I. L. 1481. in 1484. je posredoval pri sklepanji miru z ogrskim kraljem Matijašem. Za zasluge njegove ga je povitežil novoovenčani cesar Maksi­ milijan v Ahenu 1 . 1486. in 1 . 1494. m u je dozvolil isti cesar, da je smel s svojim grbom zediniti tudi podedovani grb Pod­ vinski (po konci stoječ črn lovski pes v zlatem polji); kajti njegovega pradeda Viljema II. soproga je bila Ditmunda Pod­ vinska. Krištof je bil oženjen z Rozino, po drugih s Suzano Radovliško, in od njegovih otrok je bil Viljem njegov naslednik. On je v slovenski narodni pesni postal m itična oseba. S konjem, ki je sedem let zobal le zlato pšenico in pil sladko rebuljo, pridirja v eni noči in enem dnevu od svojega grada Kam nika na. Dunaj; tu se bori pod okriljem Matere Božje s strašnim Pegamom, katerem u pom agata dva vraga. Po hudi borbi vendar premaga na ravnem polji pred veliko množico Dunajčanov strašnega protivnika. Odseka mu glavo ter jo pred cesarja prinese; le ta mu pa da za dar tri gradove na Kranj­ skem, katere si sam izbere. Ali osem dni po svatbi z neko mlado poljsko deklico umre, začaran od stare Marjete. 192 Iv. S te k la sa : Jožef Lam berg. Pa ne samo v narodni pesni živi ta junak, nego tudi v slikah, ki so se ohranile v kam niškem gradu. Vseh skupaj je devet. V njih je Lamberg naslikan štirinajstkrat sedeč kot zmagovalec, dočim njegovi protivniki vsi na tleh leže; samo sedem krat ga vidimo na teh slikah premaganega. Boril se jo pa s cesarjem Maksimilijanom L, krajiškim grofom Albrechtom badenskim, grofom Friderikom Hohenzollerskim, Tiboltom Ha- rahom, Albrechtom Klevevžkim, Veikhartom Polheimom, Vol- kartom Turjaškim, Jakobom Lambergom, in posebej še po narodni pesni: z glasovitim Pegamom. Premagali so ga samo cesar, njegov brat Jakob in krajiški grof badenski. Tudi še kažejo dandanašnji v kam niškem gradu na kam enite jasli, iz katerih je Krištofov konj zobal sedem let pšenico in pil samo rebuljo. Konjak pa so sčasom a spremenili v človeško stano­ vanje.1 ) Po narodni pesni je obljubil cesar slavnemu junaku vse, kar bi si želel in sicer, dokler bo njegovega rodit. Obljuba se je pa Lambergom tudi v obilni meri spolnila, posebno za vlade kralja Ferdinanda I. in njegovih naslednikov. Zunanja moč boštanjskih Lambergov, ki se kaže v bogastvu in časteh, narasla je ravno v tem času, pa se je nekoliko do današnjega dne vzdržala. Lambergi so se odlikovali i kot bojevniki i kot državniki, tako v notranjih zadevali naše države, kakor tudi v zunanjih kot poslanci na različnih dvorih. Velike zasluge so si pridobili za vso državo, pa tudi za posamezne dežele, po­ sebno za Kranjsko v turških bojih. Zavoljo te vernosti in po­ žrtvovalnosti so jim bili tudi vladarji posebno milostljivi in nagneni ter so jih vselej odlikovali za njihove zasluge. Tako so bili povzdigneni na čast baronsko 1 . 1524., v grofovski stan pa prvikrat 1 . 1641. Cesar Jožef I. jim je podelil kneževsko' dostojanstvo 1 . 1707. T j. 1524. so bili Lambergi uvrščeni v gosposki stan na Dolnjem Avstrijskem; državljanstvo na Češkem, Moravskem in Šleskem so dobili 1 . 1607., na Ogrskem pa 1 . 1791. Med raznimi častmi, katere so Lambergi dedne imeli, dobil je baron Jakob Lamberg, dedno deželno konjušništvo za Kranjsko in slovensko okrajino (Metlika) 1 . 1566.; deželno nasledno ključarstvo so dobili Lambergi na Gornjem Avstrij­ skem 1 . 1675., a 1 . 1708. tudi čast deželnega lovca ter na Solnograškem čast deželnega konjušnika. L. 1861. so bili po­ klicani Lambergi tudi v gosposko zbornico na Dunaji. P a jih je tudi velik broj članov te rodovine, ki se svetijo kakor svitle zvezde na obzoru domače in avstrijske zgodovine. Odlikovali so se Lambergi kamo državniki i vojsko voj i tamo ') Tako je pisal ljub ljan sk i prof. R iclitor 1. 1821. D a-li se šo d anda­ našnji v id ijo te slik e in jasli, p isatolju ni znano. Iv. S tek lasa: Jožef Lam berg. 193 i cerkveni dostojanstveniki. Kranjska plem enitaška rodovina popela se je točajem štiristoletne zgodovine do velike slave in moči ter spada še dandanašnji med najuglednejše veliknše avstrijske. Mej vsemi Lambergi pa se je še posebno odlikoval kot državnik Jožef baron Lamberg. Njegovo dvakratno poslanstvo na turški dvor dokazuje najbolje, kako visoko ga je čislal kralj Ferdinand I., izročaj oč mu tako važne opravke, da ugo­ varja s turškim sultanom, ki je bil tak rat strah in groza vsem krščanskim državam, posebno pa še avstrijski. Jožef Lamberg je član snežniške (Šneperske) betve te rodovine, ki je imela svoja posestva na Notranjskem, namreč Snežnik (Šneperk) in Or tenek. Njegov ded je bil Baltazar Lamberg, eden od treh sinov Viljemovih in utemeljitelj glavne betve Lambergov. Živel je okoli 1 . 1437. in je bil deželni upravitelj v Loki. Oče Jožefov pa je bil Jurij II. (rojen 1409., umrl 1 . 1499.), starši sin Baltazarju in Marjeti rojeni Abfaltern. Jurij je bil za cesarja Friderika IV. vrhovni zapovednik državne vojske in ob enem tudi na meji slovenske krajine (marke). Za njegove velike zasluge mu je podelil cesar po smrti Urha Celjskega (1456) graščino in kulo Ortenek na Notranjskem. Le-ta grad je bil sicer uže poprej lastnina Lambergov, ali so jim ga Celjani po dolgotrajni borbi vzeli. Jurij je bil dvakrat oženjen; iz prvega zakona je znamenit Krištof, vladika sekovski, iz druzega pa naš Jožef, ki je osnoval orteneško postransko betvo v Boštanji in pa Gašpar, ki je postal praded glavne orteneške betve v Ottensteinu in Stockerau-u. Le-ta rodovina se je celč do današnjega dne ohranila, boštanjska pa je izumrla. Jožef se je porodil v Orteneku 1 . 1489. Odgojeval se je doma, kasneje pa je hodil tudi v domačo šolo, kjer se je naučil slovenski kakor njegov vrstnik Žiga Herberstein. Temu i onemu je kasneje slovenski jezik veliko koristil. Jožef pravi sicer sam, da se je malo učil, temveč pa se igral. Moral je biti tedaj jako nadarjen, ker je kasneje pokazal toliko sposob­ nosti in spretnosti v vseh razm erah življenja svojega. V de­ setem letu svoje dobe je izgubil očeta. Vzel ga je zatorej k sebi ondanji štajerski deželni glavar Rupert Reichenburški 'kot plemičkega dečka, da ga po ondanjih šegah stanu primerno odgoji. Tukaj se je vadil v vitežkih um etnostih svojega časa ter je spremljal uže v 14. letu svoje dobe gospoda svojega v vojsko na Bavarsko. Rupert Reichenburški je moral biti gotovo izurjen in za svoj čas naobražen mož, da je razumel mlademu Lambergu vcepiti v srce tako plemenita svojstva, kakeršna so bila v onem času kaj redka. Po sm rti Ruperta Reichenbur- škega je hotel bojaželjni mladenič na Ogrsko, kjer se je bila 194 Iv. S te k la sa : J o ž e f Lam berg. huda -vojska vnela; ali ker je bil še premlad, moral jo ostati doma. Ker so bili pa uže ondaj Lambergi na dvoru cesarja Friderika IV. jako čislani (vsaj je bil Gašpar Lamberg cesar­ jeviču Maksu drug v igrah), pozvali so tudi našega Jožefa na cesarski dvor. Kot 171etni mladenič je prišel na cesarski dvor ter je ostal od tega časa skoraj vse svoje življenje v službi avstrijskih vladarjev. 1'Jže precej prvo leto (1506.) spremlja cesarja Maksimilijana 1 . v benečansko vojsko, ki je trajala več let mej Benečani in Avstrijci ter našim slovenskim krajem mnogo naškodila, kajti vršila se je večjidel na slovenskih tleh in vodila skoro edino le na stroške slovenskega naroda. Benečani so plenili po Prim orskem in Kranjskem ter žu­ gali celd Ljubljani; a Slovenci so je hrabro zavračali. L. 1514. imenujejo nam viri izrecno našega Jožefa Lamberga mej slo­ venskimi plemenitaši, ki so se bojevali z Benečani. Mej to vojsko vnela se je buna mej slovenskimi silno tlačenimi kmeti proti gospodi (1513— 15). Jožef Lamberg branil je hrabro grad Ortenek na Notranjskem ter miril km ete z lepimi bese­ dami, dokler se ni zbrala m ala četa v sosedstvu ter mu prišla na pomoč. Po teh dokončanih bojih je živel Jožef Lamberg večjidel na cesarkem dvoru. Tako ga nahajamo 1 . 1518. na Dunaji pri cesarji Maksu, ravno ko mu je doma um rla prva žena. Pa tudi po sm rti cesarja Maksimilijana I. (12. jan. 1 . 1519.) ostane na dvoru, kjer ga je Karlo V., naslednik Maksimilijanov, na dan svojega venčanja povitežil. L. 1523. je postal deželnega glavarja kranjskega namestnik, pa je v tej službi imel mnogo skrbij in težav, da ohrani zemljo okrutnih sovražnikov krščan­ stva. Turki sicer za cesarja Maksimilijana I. niso napadali tako strašno slovenskih dežel kakor poprej; samo 1 . 1511. so razgrajali po m etliškem okraji, po Goriškem, po Krasu in Paznu. Več sto vojakov naših so pograbili in odgnali v sužnost. Temhuje pa so pritiskali na sosedno Hrvaško. Nobeno leto ni minilo, da ne bi bili te nesrečne zemlje poplenili. Hrvati so odbijali napade z vso hrabrostjo, da se je ves krščanski svet čudil njihovi hrabrosti, kajti zapuščeni od vseh stranij, morali so sami varovati zapadni krščanski svet pred tem i divjaki. Njihov kralj Vladislav II. (1490 — 1516) in kasneje Ljudevit II. (1516— 1526) jim nista mogla nič pomagati, ker sta imela dosta opraviti z nezadovoljnimi Ogri. Edini papež Leon X. se je zavzel za,nje ter nagovarjal vse krščanske vla­ darje, da pošljejo pomoči tem mučenikom. Ali tudi ta klic se ni slišal v Evropi. In tako je moral Peter Berislavid, vladika in ban hrvaški, brez vsake podpore sam nadaljevati borbo proti sovražniku krščanstva. Iv. S tck la sa : J o žef Lam berg. 1 9 6 Po sm rti Maksimilijana I. prično Turci znova pleniti po slovenskih deželah. Razen turške sile pretila je še druga nevarnost slovenskim deželam, osobito Kranjski, kajti z a čelo se je (1 . 1525.) mej slovenskimi km eti spet prav nevarno gi­ banje, do prelivanja krvi vendar ni prišlo. Deželnega glavarja kranjskega nam estnik Jožef Lamberg ukazal je kranjskem u plemstvu, da ima biti pripravljeno za vsak slučaj, in zbralo se je 300 konjikov v Kranji, kar dokazuje, da je imel upor bukniti na Gorenjskem. S tem i odločnimi naredbam i odvrnil je'deželnega glavarja kranjskega previdni nam estnik veliko nesreče od dežel slovenskih, ki je ravno tak rat zadela Solno- graško in Gorenje-Štajersko.1 ) Bodočega leta bila je bitka pri Mohači (dne 29. avgusta 1526). Turki so zmagali Ogre in vsled te turške zmage povečala se je nevarnost tudi za slovenske zemlje, posebno pa še za Kranjsko, kajti skoz Hrvaško so mogli Turki zdaj prav lahko napadati naše zemlje in sicer tem laglje, ker so se Hrvati radi izvolitve novega kralja mesto Ljudevita II. razdelili na dve protivni stranki, kar je Turek lahko zvedel, pa se tudi s tem okoristil. Zatorej je nadvojvoda Ferdinand dovolil na prošnjo deželnih stanov, da smejo zvonove shraniti v m esta in trdne gradove, da jih Turki ne odneso. Zabranil je tudi prodajati živino, žito in konje na Laško ter nabirati vojake za tuje zemlje, ker so doma tako potrebni. Drugo leto se je nadaljevalo utrjevanje m est in gradov. Na deželne stroške se je zbralo 300 lahkih konjikov in za zapovednika jim je bil dan Janez Pihler. Za pet mesecev so dobili plače 7996 gold. Dne 9. aprila je izdal deželni nam estnik Jožef Lamberg oklic za vojsko. V slučaji, da se Turki približajo, dalo se bode znamenje s streljanjem in kresovi po hribih, in potem mora biti vsakdo pripravljen na vojsko in preskrbljen za nekaj dni tudi s hrano. Gorenjci naj se zberd v Kočevji, Dolenjci v Novem Mestu, Istrijani in Kraševci pa v Šilertaboru. Plem stvu je bilo naročito zapo­ vedano, da mora priti osobno, da more podložnike v redu držati. Na prošnjo stanov je nadvojvoda dopustil, da se smejo za obrambo dežele vse zlate in srebrne cerkvene dragocenosti upotrebiti, ali s to pogodbo, da se imajo kasneje povrniti. Da se bode pa vedelo, koliko da je cerkvenega premoženja, imele so se vse te dragocenosti vpričo stanovskih komisarjev dati kovniškemu m ojstru zapisati, tehtati in ceniti. To oddano blago se je moralo na Štajerskem hraniti na graškem gradu pod trem i ključi, in iz dežele se ni smelo nič poslati. Na Kranjskem pa so ') O turSkih v ojsk ah kakor tudi o k m ečk ih bunah p isal je uže pokojni Janez P arap at in sta obo razp ravi tisk an i v „L etop isu M atice S lo v e n sk e ” za le to 1869. in 1871., in torej ni treba nobenoga ponavljanja. 13* 196 Iv. S te k la sa : Jožef Lam berg. sprejeli in varovali te dragocenosti v vrednosti od 17.438 gold. na ljubljanskem gradu Krištof baron Krn j g, Janez opat Zatiški in Jožef Lamberg. Tako se je vse pripravljalo na vojsko, da se zemlje ubranijo sovražnika, ki je mogel vsak čas udariti čez mejo. Da so bile pa te priprave koristne in potrebne, po­ kazalo se je uže 1 . 1528. in 1529., ko je Turek prihrumel na Kranjsko; dobro pripravljeni Slovenci ga km alu užugajo in čez mejo poženo. Vendar pa našem u Jožefu Lambergu, ki je vodil vse bojne priprave na Kranjskem, ni bilo sojeno, da zapoveduje sam tudi slovenskim četam v bojih proti krvoločnemu vragu, kajti cesar ga je uže 1 . 1527., km alu po mohački bitvi, po­ klical k sebi na Ogrsko ter ga imenoval vojaškim svetovalcem avstrijski vojski na Ogrskem, kjer je verno služil kakor poprej na Kranjskem. Kralj Ferdinand L, ki je imel po naslednjem ugovoru pravo na ogrsko in hrvaško kraljestvo, moral se je tukaj boriti za prestol proti Turkom ter Janezu Zapoljskemu, katerega je turški sultan v borbi proti cesarskim podpiral. Ko je pa Ferdinand uvidel, da bode borba proti Turkom bržkone brezvspešna, hotel se je s sultanom zlepa pogoditi, pa je zato poslal 1 . 1528. prva svoja poslanca, namreč Žigo Višnjegorskega in Janeza Hobordanca v Carjigrad. Ali Turek se ni dal tako lahko pregovoriti, nego odpusti Ferdinandova poslanca z ošabnim odgovorom, da bode uže on sam kralja Ferdinanda na Dunaji posetil, naj le vse lepo zanj pripravijo. Ferdinand se je moral vsled tega zopet oboroževati, ali ker le ni mogel dobiti zdatne podpore in pomoči, hotel je še enkrat poskusiti, da se s sul­ tanom pomiri. Zatorej odpravi Nikolaja Jurišiča na pot z mno­ gimi darovi za velikega vezira in sultana. Ali prepozno je bilo. Jurišič je prišel komaj v Metliko, ko se je sultan uže približaval Dunaju s strašno vojsko. To je bilo 1 . 1529. Vendar se sultanu ni posrečilo tega m esta osvojiti, nego se je moral sramotno vrniti nazaj na Turško; kajti kristjani so se pri tem obsedanji dunajskem hrabro držali pod vodstvom Nikolaja Salma, ki je pa v tej borbi na žalost vsega krščanstva zaglavil. Bržkone se je pri tej priliki odlikoval tudi .Jožef Lamberg kot vojaški sovetnik in hraber borilec, čeravno nam o tem ni nikjer nič zapisanega ostalo, pač pa o njegovih sorodnjakih Melhardu, Krištofu, Vuku, Janezu in Gotha,rdu. Pa tudi po tej zmagi ni kazalo Ferdinandu nič drugega, nego mirno pogoditi se s sul­ tanom, kajti znali so dobro, da more Turek hitro novo vojsko zbrati ter drugo leto zopet priti. Takošen strah je bil tak rat pred mogočnim Turčinom! Poskusi torej v tretje s poslanstvom. Za to sta bila odbrana Nikolaj Jurišič, ki se v tedanjih službenih listinah zove kr. svetovalec in nasledni komornik na Hrvaškem ter kapetan na Reci in v Kisegu, ter naš Jožef Lamberg. Ž njima je šel tudi Iv. S tek lasa: Jožef L am berg. 197 kot latinsk tolmač doktor prava in pooblaščeni odvetnik Be­ nedikt Kuripešič1 ) iz Gornjega grada na Štajerskem, ki nam je kasneje to potovanje tudi opisal v posebni knjižici. Meseca avgusta so zapustili poslanci Avgsburg s spremstvom 24 oseb ter potovali skozi Ljubljano na Hrvaško. Lamberg je šel s svojimi ljudmi skoz Šmarje, Razsuplje, Višnjogoro, Žatičino, Trebnje, Mirno Peč, Novo Mesto, Mehovo in Metliko, Jurišič pa skoz Krko, Žužemberg, Sotesko, Toplice, Lužo in Metliko, kjer so se potniki sešli. Po teh potih so v 15. in 16. veku Turki dohajali na Kranjsko iz sosedne Hrvaške, in Metlika je bila zatorej važna obrambena točka za slovenske zemlje sploh, a še posebno za Kranjsko. Ravno takrat, ko je naše poslanstvo prispelo v Metliko (24. avg.), bili so v Metliki Ivan Karl o v id, ban Dalmacije in Hrvaške, Ivan Kacijanar, kranjski deželni glavar, in mnogi drugi kranjski in hrvaški vojaški poveljniki, ki so ravno tistega dne pregledavali zbrano vojsko. Dne 25. avgusta gredo naši poslanci iz Me­ tlike čez Kolpo na Ribnik, Novigrad pri Dobri, potem čez reko Mrežnico na Kamengrad, Ključ in Sokol v Bosno, Srbijo in Bolgarsko. Bližji in sicer navadni pot na Turško je vodil skoz Ogrsko na Beligrad in Niš v Srbiji; ali ti kraji so bili tedaj vsi v turških rokah, ter je bilo nevarno potovati po teh predelih. Po dolgotrajnem in težavnem potovanji skoz Vrhbosno, Višehrad, Zvečaj in Kosovo, pridejo poslanci 17. oktobra v Carjigrad, povsod pričakovani od množice sultanovih dvorja- nikov. Še le deveti dan ju je pustil veliki vezir pred se. Po­ slanca sta dobila od kralja Ferdinanda posebne napotke in priporočilna pism a za sultana Solimana, velikega veziraIbrahim a in bosenskega upravitelja Hozrev bega. Jožef Lamberg, ki je, kakor sam piše, znal slovenski, nagovoril je Ibrahima v nem­ škem jeziku — tako mu je bilo namreč zaukazano — Kuri­ pešič pa je narekoval njegove besede v latinščini. Ker pa nikogar ni bilo zmožnega tega jezika in Turci niso razumeli, kaj po­ slanci žel6, nastala je zmešnjava in vlekle bi se bile obravnave, ko se ne bi bil Jurišič oglasil v hrvaškem jeziku, ki je bil tak rat sploh v navadi v Carjigradu ter so ga znali tudi sultanovi dvorjanici. Morda bi bil Lamberg bolje pogodil, da je slovenski spregovoril nego nemški, ali on se je moral točno držati izdanih propisov. Ibrahim je po navadi svoji poslanca popraševal to in ono, vmes tudi podrobil kakšno zabavljivo, ošabno in za­ ničljivo opombo. Na terjatev, da se Ferdinandu prepusti Ogrska, odvrnil je, da nim a nobene pravice do nje, pravi njen gospodar * . ‘) O bširnejše o tem znam enitem m oži v prihodnjem „ L etopisu". K ratke p od atk e o njem najdeš v K njiževni — zgodovini S loven sk ega Štajerja od M acuna. 1883. 198 Iv. S tek la sa : Jožef Lam berg. je sultan, ki si jo je dvakrat z mečem privojskoval. Ferdinand se pač imenuje kralja ogrskega, a kje pa je to njegovo kra­ ljestvo ogrsko? Ali ste m ar dve kraljestvi tega im ena? — Ko sta poslanca začela prošnje svoje podpirati z denarji, od­ govoril je veliki vezir, da njegov gospod ne potrebuje Ferdi­ nandovega denarja; na to je odprl okno in kažoč na sedmero stolpov rekel, da so vsi polni zlata in srebra, katerega se dozdaj še niso dotaknili; sploh sultan ne prodaje dežel in ljudij in on ga na to ne bode nikdar nagovarjal, torej naj rajše molčita o novcih. Dne 7. novembra sta bila poslanca z veliko svečanostjo stopila pred sultana, da bi mu poljubila roko in ga pozdravila v ime kralja Ferdinanda. Poslanca so peljali skozi dve dvorišči v sarailskoJ) palačo, kjer ju je pričakoval sultan z velikim vezirom in ostalimi veziri in pašami, beglerbegi, 2 ) tefterdarji 3 ) in državnim kancelerjem 4 ). V prvem dvorišči sta bila dva slona, a iz drugega se je culo rjovenje od deset na verige pripetih levov in dveh leopardov. Pravo serailsko palačo pa so obdajali telesni, stražarji sultanovi, njegovi služabniki, oblečeni v svilo in kadif n ) z zlatimi kapam i in do 3000 janičarjev v belih krznenih kapah. Tudi sedaj so bile zmešnjave zaradi jezika. Lamberg je nemški govoril in rad bi bil slovenski, ali ni smel, kakor je bilo uže poprej omenjeno. Iz zadrege je zopet pomagal Jurišič s hrvaščino, °) v kterej je poprosil sultana v imeni kraljevem miru, kteri vendar ni bil po želji Ferdinandovi sklenen, čeravno sta poslanca ponujala letnega davka 100.000 cekinov za sultana in 10.000 za velikega vezira, nego je bilo dozvoljeno samo premirje za eno leto, kajti ponosni Soliman je sm atral Ogrsko za osvojeno kraljevino, katero je bil pokor­ nemu svojemu varovancu Janezu Zapoljskemu podelil, a Fer­ dinanda je imel samo za kneza, ki si je sultanovemu veličanstvu ne enak prisvojil nepostavno kraljevsko vlast na Ogrskem. Po veliki pojedini njima na čast in po slovesu od sultana 15. novembra zadržali so ju še šest tednov v Carjigradu zaprta, ker so bili zvedeli, da je mej tem kraljevska vojska Budim oblegla. Še le v četrtek pred Božičem 21. decem bra sta odrinila poslanca iz Carjigrada in 2. februarja 1 . 1531. iz Krupe kralju ‘) Serail pom eni v turšk em jezik u grad, p alačo sultan ovo. ' J ) C esarski n am estniki v pokrajinah. ! l) B lagajnik, tu d i turški finančni m inister. 4) D ržavni pečatnik. s) Žam et. ‘ j O tem poslanstvu, o n ezm ožn osti nem ščine, a o velik i veljavi hr­ vaščine ali slovenščine k ot dvorskem in d ip lom atsk em je z ik u v .C arjigradu gl. še: „M ehined Sokolovič" v knjigi „G lasoviti H rv a ti-1 . K ukuljcvič M atica hrvatska. 1K86 str. 74, 75. — Uredn, Iv. S tek la sa : Jožef Lam berg. 199 poročila o slabem uspehu poslanstva svojega. V Ljubljano sta priromala dne 9. febr. Jurišič je tu bolan obležal, Lamberg pa je hitel v Line k Ferdinandu s sultanovim in vezirovim pismom, katero mu je predal z uradnim sporočilom o svojem poslanstvu na turškem dvoru. Kako ošabno je moral pisati sultan kralju Ferdinandu, vidiš uže iz naslova, ki si ga daje Soliman sam v omenjenem pismu, nam reč: „Jaz sultan sem največji, najizvrst- nejši in prevzvišeni cesar; v oblasti imam grško krono, gospod sem deloma Belega in Črnega morja, potem Grške, Turške, Karamanije, Antiohije, Male Armenije, Sirije itd.“ Jožef Lamberg je postal za veliko zasluge dvorski domovnik pri kralji Fer­ dinandu ter je tudi še na dalje ostal na Dunaji kot svetovalec v bojnem svčtu, saj se ni mogel nikdo zanašati, da bi mir dolgo trajal. Tako je spodletelo tudi tretje poslanstvo k sultanu. Turki pa so mej tem šarili po stari navadi. L. 1530. so do -velike noči petkrat planili čez mejo na Kranjsko ter odpeljali 3000 mirnih prebivalcev. Zlasti na Kočevskem so razsajali, dalje se pa niso spuščali, menda boječi se slovenskih batov in krogel. Bile so tedaj potrebne vsestranske priprave, ker nadejati se je bilo, da pridejo prej ali slej z večjo močjo. Kralj Ferdinand je delal v ta namen po zmožnosti. Po sm rti vrlega branitelja Dunajskega mesta, grofa Nikolaja Salma, postavil je Lenarta pl. V e lsaz a vojaškega poveljnika vseh nemških trum na Ogr­ skem, Janeza Kacijanarja za prvega vojskovodjo na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, Ljudevita de Avallos za poveljnika španjolskim in italijanskim četam na v Ogrskem in barona Janeza Ungnada za deželnega glavarja Štajerskega. Čeravno je Ferdinand izročil tako izvrstnim možem obrambo svojih dežel, udirali so vendar Turki v malih četah na Kranjsko uže 1 . 1530., kakor je bilo poprej omenjeno. Naslednje leto so po­ novili napad in prihrumeli na Pivko, toda Hrvatje s Franko­ panom na čelu, pobrali so jim ujete kristjane in vse naplenjeno blago. Tudi Štajerski niso prizanesli, kajti beremo, da je v tem letu v Ljutomeru veliko škodo provzročil hud požar, ki so ga boje zanetili kleti sovražniki, in da so 1. m arca na kose raz­ sekali predstojnika Zajckloštra Andreja. Sploh pa slovenska zemlja in njeni prebivalci v tem času niso tako veliko trpeli od Turkov kakor v poprejšnih letih. Tolikanj večja nevarnost pa je pretila 1 . 1532. Soliman je hotel namreč popraviti hibo 1 . 1529. pred Dunajem; sramoto, ki ga je zadela pred tem mestom, želel je izbrisati. V Carjigradu so delali zato velike priprave. Splošen strah je prešinil krščanske prebivalce na zapadli, ko so zvedeli o tej nameri sultanovi, vendar pa niso mirno pričakovali tega, kar se je imelo zgoditi, temveč pri­ pravljali so sc za hrambo na vse pretege, zlasti oni, ki so 200 Iv. S te k la s a : Jožef Lam berg. bili Turkom najbližji sosedje in tedaj v največi nevarnosti, namreč Hrvati in Slovenci. Deželni glavar štajerski je v ta nam en obhodil in pregledal hrvaške meje ter dal popraviti in utrditi vse pomejne trdnjavice. V Trstu se je nakupilo 40 stotov streliva in razdelilo po Kranjskem. Denar so pobirali za vojsko povsod, kjer so ga le dobiti mogli. Kralj Ferdinand I. in brat njegov, cesar Karol V., sta vendar enkrat prejela pomoč iz Nemške države, blizu 100.000 mož pod raznimi poveljniki. A vkljub vsem tem in drugim ogromnim pripravam pogodil bi se bil Ferdinand vendar najrajše mirnim potem. In to je tudi poskusil s četrtim svojim poslanstvom k sultanu. Zameriti mu gotovo ni bilo, da je hotel na ta način svoje zemlje obvarovati velike nesreče, ki jim je pretila. Cesar Ka­ rol V . je bil tudi tega mnenja ter je sam silil, da to čim preje izvede. „Jaz moram Vašo nakano, čim prej poslance do sul­ tan a odpraviti, le pohvaliti", piše cesar 25. nov. leta 1531. kralju Ferdinandu. In to je Ferdinand tudi res storil. Za to poslan­ stvo pa si je odbral zopet Jožefa Lamberga in grofa Lenarta Nogarolo, ki je kasneje postal (1 . 1540.) tržaški kapetan. Po­ slanstvo se je napotilo iz Ljubljane 3. m aja 1 . 1535. skozi Me­ tliko na Turško istim potem kakor prvikrat in skoraj s ti­ stim i pogodbami kakor vprvič, samo so hoteli zdaj bolj popu­ stljivi biti. Bilo je namreč poslancema naloženo, da naj se pogodita tudi, če ni drugače, za enoletno premirje, za kterega bi se mogle mirovne pogodbe dalje razpravljati. Ako sultan kralju prepusti Ogrsko, hotel bi poslednji plačevati na leto 100.000 cekinov „penzije“ ; če pa prepusti sultan kralju Ogrsko, kolikor je ima v svoji oblasti, naj mu obljubita polovico „pen- zije“. Ko bi pa sultan zahteval, da ostane vsa Ogrska njemu, ali pa vojvodi Zapoljskemu, potem je njim a slobodno tudi s sledečimi pogodbami mir skleniti: Januš Vajda (Janez Zapolja.) naj ostane gospodar Ogrske, ali neoženjen naj ostane, da po sm rti njegovi pripade vsa Ogrska avstrijskem u nadvojvodi ali njegovim naslednikom. S početka naj ostane samo v svojem delu vladar, ko bi pa sultan zahteval, da se mu izroče tudi m esta Ferdinandova, naj se to zgodi, ali najjačja naj se pre- dade najzadnje. Poveljniki v teh m estih pa se morajo obve­ zati, da predade mahoma po sm rti vojvode Zapoljskega m esta dotičnemu nadvojvodi. Najzadnje naj se izroče Požun, Šopronj, Starigrad, Trenčin, Rab, Komorn itd. Ali zato naj izplača davek sultanu vojvoda, a ne Ferdinand. Tudi se imajo pravice kra­ ljice vdove Marije, sestre Ferdinandove, povsod zavarovati. Porokov pa ne dade nobenih; velikemu veziru Ibrahim paši je bilo namenjenih za posredovanje 10.000 cekinov „penzije“. To poslanstvo pa bi se bilo moralo mnogo poprej napotiti, ko bi bilo hotelo kaj izposlovati. Ali preteklo je več mesecev, Iv. S tek lasa: Jožef Lam berg. 201 predno je dobilo potrebna pisma in spremljevalcev, pa je za­ torej bilo vse prepozno. V Carjigrad to poslanstvo ni niti prišlo, kajti sultan in ž njim 200.000 mož, mej njimi 60.000 poži­ galcev in 300 topov, bili so uže na nogah, „da kralju prihranijo dolg pot“, kakor se je tudi Ibrahim izrazil naproti zadnjemu poslanstvu. Kraljevska poslanca sta morala tedaj sultana po­ iskati v njegovem taboru, ki je bil tak rat uže blizu Niša ob Moravi. Tukaj sta morala čakati 14 dni na bližajočega se padi- šaha. Še le 12. junija ju je Ibrahim vprvič sprejel. Vse njegovo ponašanje proti poslancema je bilo osorno in neprijazno. Ibrahim jim a je odgovoril jasno, da sultan nim a ž njunim kraljem zdaj sploh nič več opraviti, kajti on je le „majhen gospodek" („klains herl“), katerega na turškem dvoru prav malo čislajo; on išče samo kralja španjolskega, ki je tolikokrat govoril, da se mora nad Turka vzdigniti. Zdaj se bo pokazalo, je-li on zares cesar, kakor se imenuje; kajti cesar mora pred vsem znati svojo zemljo rešiti. „Vašega kralja pa, dostavi, ne smatram o za kralja, kajti kralj m ora mogočen biti nad svojimi ljudmi in besedo držati; kajti kaj je kralj več, kakor vsaka druga oseba, ako ga tacega ne sm atrajo in ako njegova beseda nima veljave ?“ V tem smislu je govoril Ibrahim tudi še o drugih stvareh, ki niso spadale na to zadevo in pri drugem zaslišanji je prav radovedno povpraševal o starosti cesarja Karla, kralja Fer­ dinanda in kralja francoskega, o državnem zboru ratisbon- skem, za pot v Ratisbono in koliko časa bi potreboval, da bi tjekaj prišel. Poslanca mu odgovorita, da dober mesec, ko bi hitro jahal. To se mu je zdelo pa malo predaleč. Poslanca sta morala potem z armado v Beligrad, kjer je sultan sprejel najpoprej francoskega poslanca Rincona. Tudi le-ta poslanec je bil namenjen v Carjigrad, kamor pa ni prispeti mogel, ter se je prijavil na zaslišanje v Belemgradu. Imel je pa nalog, da sultana pregovarja, naj ne napade dežel avstrijskih. Fran­ coski kralj je bil sicer večkrat zaveznik turški proti Avstrijcem, ali zdaj je hotel oba sovražnika pomiriti, ker je bil mir njemu samemu koristen. Ali sultan poslancu odgovori, da se mu sploh čudno zdi, kako se more kralj francoski za Karla špa­ njolskega zavzemati, ko je vendar njegov sovražnik. Poslanec ni torej ničesar opravil. Zdaj prideta na vrsto Ferdinandova poslanca. V obleki, ki jo je njima podaril turški cesar, stopila sta predenj 5. julija. Vse je merilo na to, da bodeta poslanca pri tem sprejemu od iztočnega sjaja osolpla in zapanjena. Vsa vojska je stala v taboru, sredi katerega je bil sultanov šator. Bilo je do dvanajst tisoč samih janičarjev, ki so jim a pred nosom po redu streljali, da ju preplašijo ter se jim a potem posmehujejo. Soliman je sedel na prestolu, stoječem na štirih 202 Iv. S to k la s a : Jožef Lam berg. stebrih, ki so se lesketali dragih kamenov in biserov v vred­ nosti več nego 200.000 cekinov. Poleg prestola pa je ležala na mizi krasna krona, umetno delo benečansko, vredna gotovo svojih 120.000 cekinov. Darila, ki sta jih naša poslanca dobila, bila so pa proti tem u bogastvu kaj sirom ašna in malovredna. Dobila sta namreč obleko od žam eta in svile, te r neke srebrne posode. Tako je razkazoval sultan našim a poslancema vso svojo mogočnost, im enitnost in bogastvo, isto tako je storil tudi francoskemu poročniku in Janezu Martinuciju, poslancu Zapoljevemu. Do zdaj še ni bilo pravega govora o namenu Ferdinan­ dovega poslanstva. Še le na zapoved sultanovo se je Ibrahim spustil v razpravo, ali samo da ponovi ono, kar je uže večkrat rekel: sultan ne sklene miru, dokler stoje čete kraljeve na Ogrskem; on išče samo kralja španjolskega; niti ne more sultan vse Ogrske p red a ti, niti te svoje kraljevine razpo­ loviti, kajti komu bi bilo to spodobno, da bi dva kralja v eni zemlji zapovedovala, eden v Budimu, drugi v Ostrogonu. Vojvoda nima nobenega prava, plačati komu odškodnine, kajti to, kar ima na Ogrskem, ni njegovo nego sultanovo. O kak­ šnem letnem plačevanji davka ali, kakor sta poslanca rekla, „penzije“, ni hotel Ibrahim nič slišati. Ali ne da bi bil poslanca po zaslišanji odpustil, prisilil ju je, za vojsko korakati do Oseka, kjer je k njima pripeljal ves razsrjen nekega ujetnika. Pri tej priliki jim a je očital, da njun kralj sicer mir ponuja, ali z druge strani vedno svoje ljudi pošilja v sovražnem smislu v turške zemlje. Še le 18. ju ­ lija njima je predal Ibrahim zaprto pismo sultanovo za kralja z naznanilom, da zdaj njegov gospod potuje v Budim, kjer hoče pričakovati poslanca španjolskega kralja radi miru, kate­ rega bi on rad sklenil. Pismo sultanovo do kralja Ferdinanda je bilo podpisano 17. jul. v Oseku. Pisano je bilo z zlato in modro tinto ter v grimizno mošnjico zavezano. Glasi se pa kaj neprijazno in na m estih celo preteče: „Vedite, da sem po milosti božji in proroka našega Mohameda z vsemi svojimi prvaki, slugami in neštevilno vojsko dvignil se iz stolnega mesta. Zdavna uže sleparite uboge kristjane v deželah svojih, češ, da bodo uda­ rili na Turško; leto za lotom izmikate tako ljudem denarje, večkrat so v ta namen tudi zbori in shodi. Zatorej sem sklenil dvigniti se zoper kralja španjolskega. Vedite tedaj, da nisem namenjen k Vam, am pak k njemu. — Ko se bližam meji nemški, nikakor ni spodobno, da popusti dežele in kraljestva in beži, zakaj dežele kraljev so kakof njihove žene: ako jih zapuste možje, pridejo tujim v last, k ar je čudnA in sramotno. Saj se španjolski kralj uže dolgo baha, da pride nad Turke, Iv. S tek lasa: Jožef Lam berg. 203 jaz pa m u grem z vojsko uže naproti. Ako je pogumen, pri­ čakuje naj me na bojišči, ako ni, pošlje naj moji visokosti davek. Vi ste Svoja poslanca poslali, da zaprosita miru in prijateljstva. Ako to odkritosrčno in pošteno mislite, ne bra­ nimo se miru obljubiti, kakor to čast zahteva. Ostalo smo Vašima poslancema ustno izročili". Tako se je glasilo ošabno pismo zmagonosnega Turčina, ali naša poslanca ga še nista smela odnesti svojemu gospodu, nego sta morala pod strogo stražo še dva m eseca za turško armado stopinje pobirati. Morala sta gledati obleganje Kiseka, in še le 2. septem bra so ju odpravili pod stražo 500 konjikov čez Šopronj do Brucka na Litavi, kjer so ju 5. septembra izpustili, da pohitita kralju Ferdinandu poročat, kar je uže vedel. Po petmesečnem trudapolnem potovanji je tedaj prispel Lamberg s svojim drugom čez Dunaj zopet v Line, kjer sta se bila kralj in cesar z vojsko utaborila. Tukaj sta se komaj nekoliko odpočila in počasi okrevala, kajti mnogo težav sta pretrpela in mnogo nadlog videla, kakor Lamberg sam pripo­ veduje v opisu tega potovanja. Bilo je včasih tako hudo in zdvojno, da je mislil, da ne bode nikdar več svoje domovine videl. Vendar pa se je srečno vrnil, kakor smo videli in od tega časa je opravljal vestno svojo službo kot dvorjanik ter je potoval z dvorom po raznih pokrajinah avstrijskih. In ko je postal 1 . 1535. komornik kraljice, živel je večjidel na Češkem v Pragi. L. 1545. je spremljal Ferdinanda na državni zbor v Speier, kjer ga je kralj povzdignil na dostojanstvo državnega barona. Isto leto gre tudi na Kranjsko in postane tukaj de­ želni glavar, ali je to službo nastopi! še le 1 . 1551., ker so ga vedno na dvoru za razna opravila rabili. Tako se vrne uže 1 . 1545. na Dunaj in od tod v Prago, kjer je bival ravno za šmal- kaldske vojske, za katere so se tudi Pražani pobunili proti kralju Ferdinandu, kar so pa kasneje britko obžalovali, kajti pre­ magani so bili strogo kaznovani. Kmalu po teh dogodkih umre kraljica, in Lamberg ostane odgojitelj malodobnim Ferdi­ nandovim otrokom v Linči. Še le leta 1551. se je za stalno povrnil na Kranjsko, kjer je prevzel važno uže poprej mu po­ deljeno službo deželnega glavarja. Umrl je 1 . 1554. v Ljubljani, in bil pokopan v stolni cerkvi. Jožef Lamberg je bil 65 let star in trikrat oženjen.. Od njegovih deseterih otrok ga je preživel jedini Baltazar iz dru­ gega zakona z Margareto Khuensko. Burno in živahno svoje življenje je opisal v vezani besedi, kjer je vplel tudi mnogo lepih naukov za svoje otroke in naslednike. Glasilo m u je bilo: „Bodi v vsem zm eren1 1 . On je svojo rodovino posebno 204 Iv. S tok lasa: Jožef Lam berg. proslavil z velikimi svojimi deli, za katera ga je kralj nagradil z odličnimi častmi, pa so se ravno na njem spolnile besede, ki jih cesar v narodni pesni odgovarja na prošnjo Krištofa Lam berga, da bi mu podaril tri graščine na Kranjskem, nam reč: „Kar češ im et’, naj se zgodi, Kar dolgo le tvoj rod živi.“