Poštnina plačana v gotovini.
Leto LXV1
št. 197
Ljubi*
SL avgusta fojs
Cena Dio
vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje m praznih a — Inseratl do 80 petit a Din i.-, do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Dta 8.-, večji Inseratl petit vrsta Dta 4,-. Popus? po dogovoru, Inseratni davek posebej. — > Slovenski Narode velja meosCno ▼ Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din S&>. Rokopisi se ne vračajo.
UBEDNBTVO fN UPRAVNISTVO UUBUANA, Rnafljeva ottca fttev. 5
Telefon: 8122. 8123. 8124. 8125 in 8126
Podružnico: MARIBOR  Strossmaverjeva 3b. — NOVO MESTO, telefon' St. 26. — CELJE: cel lako uredništvo: Stroaamajei jevm ulica 1, tetafrm poriruprave: Kocenova alica 2, telefon St. 190. — JESENICE, Ob
m
R&etm pri postnem čekovnem zavodu v LJobijant st.
SKLEPI BLEJSKE KONFERENCE mHLE HNTHnjE
Konferenca zunanjih ministrov Male antante je bila sinoči zaključena — Pristanek Male antante na podunavski pakt — Odločna zavrnitev vsakega poizkusa za povratek Habsburžanov
i
Bled. 31. avgusta, r. Konferenca zunanjih ministrov Male antante je bila sinoči zaključena. Zunanji ministri so se popoldne odpeljali k slapu Savice, kjer &o ostali do 17.30 ter v tem prelepem kotičku Gorenjske nadaljevali svoje državniške razgovore. Po povratku na Bled so imeli v >Belvede-ru< še kratko sejo. n« katri so redigirali zaključni komunike, ki vsebuje vse glavne sklepe blejske konference Male antante.
Vest i bul »Toplice je bil med tem že pripravljen za veliki sprejem novinarjev, ki je bil napovedan za 18. uro in na katerem je predsednik konference dr. Stojadinović prečital komunike o delu Malo antante. Že sicer zelo okusno opremljena dvorana je bila se elegantnega. Na okroglih mizicah ob globokih udobnih naslonjačih so bile vaze s cvetličarni. V ozadju, kjer je bila postavljena predsedniška miza, je bil pripravljen za vsako evntualnost tudi mikrofon, vanj pa so bili naperjeni fotografski in filmski aparati.
V do rani in pred njo je vladal največji vrvež. V skupinah in posamezno so stopali in postajali novinarji vseh mogočih narodov ter živahno razpravljali o problemih, katerih novo poglavje se je danes zaključilo in ugibali, kaj prinese najbližji čas. Ves čas pa so brneli telefoni v bližnjih telefonskih celicah, naznanjajoč z Bleda širom sveta vesti o sest in k u Male an-tflnre in njih ukrepih, ki so tako važni za mednarodno politiko. >Halo Buda-pest. Praga. Pariz! Halo Berlin! se je čulo iz celic
Nekaj minut po 1H.;^0 se je pojavila na vratih dvorane visoka postava jugoslavenskoga ministrskega predsednika in takoj za njim sta vstopila še Tirulesou  in  dr.  Ben^s     Zavladala je
tišina, ko je predsednik konference dr. Stojadinović zavzel svojo mesrto. je pričel takoj govoriti in je poudaril pomen novinarskega sveta ter je izrazil željo, da bi si rad za vedno zagoto-■ vil njegovo naklonjenost.. Nato je pre-• Črtal skupno sestavljen, nadvse izčrpni komunike, ki vsebuje osnovne smernice za bodoče skupno delo Male antante.
Ko je bil komunike prečitan, se ni nihče oglasil k besedi. Nihče ni imel ničetear vprašati, saj je bilo sporočilo samo dovolj izčrpno Le poročevalec angleškega lista >Manchester Guardian« je vprašal zunanjega ministra dr. Beneša: >Kakšno bi bilo stališče Male antante. če bi Društvo narodov nasproti Italiji V primeru njeneg.i nap*~ pada na Abesmijo sklenilo kakšne sankeije?« Dr. Beneš se je nekoliko nasmehnil, nato pa mu ie odgovoril: >Povejte najprej, kot Anglež vi meni, če veste kakšno hi bilo vaše st*liš&ftc Ob 20.15 je bil sprejem novinarjev zaključen. Tedaj je nastala pri telefonskih celicah pravcata tekma, kdo bo prej sporočil svojemu listu, kaj so sklenili ministri Male antante.
Ban dr. Dinko Puc je zvečer v >Ka-zini« priredil banket za vse dostojanstvenike, ministre in poslanike, ki so zbrani na Bledu. Po banketu je bil velik sprejem, ki se ga je udeležilo več sto odlični kov. Predvidoma odpotuje romunski zunanji minister Titulescu že danes v Bad Ga-stein, češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš pa v Prago. Naš ministrski predsednik in zunan-ij minister dr StojadinOvic' ostane še na Bledu, da sprejme turškega zunanjega ministra Tevfika Kudžibeia. ki se na poti v Ženevo ustavi na Bledu. Zunanji ministri Male antante pa se zopet sestan£Qo v Ženevi 6. septembra.
Zaključni komunike
Sklepi, ki so jih sprejeli na blejski konferenci zunanji ministri Male antante, so bili sinoči pri sprejemu novinarjev objavljeni v obširnem komunikeju, ki precizira stališče držav Male antante v vseh perečih vprašanjih mednarodne politike. Kakor vedno, so zunanji ministri tudi tokrat prišli do soglasnih sklepov ter ugotovili popolno solidarnost v vseh zadevah, ki se tičejo držav Male antante. Komunike se glasi:
Zunanji ministri Rum unije, Češkoslovaške in Jugoslavije so se sestali 29. in 30. avgusta t. L na Bledu kot stalni svet držav Male amtante pod presedstvom dr. Stojadinoviča, predsednika jugoslovenske vlade. Po polni proučitvi sedanjega splošnega položaja so ugotovili skupnost svojih
naborov
Popolna enotnost
Glede ne nevarnosti sedanjosti in na možnost raznih morebitnih konfliktov v bližnji prihodnosti, svečano potrjujejo enotnost svojih na-zorov in njihovo popolno solidarnost o vseh vprašanjih zunanje politike, kakor sledi rz politične skupnosti, ki se oslanja na statute stalnega sveta Male
llUBUANSklVELESElEN
JADRANSKA RAISTAVA
antante in na najob^imejšo prakso v skladu s temi statuti. To e<iinstvo in ta solidarnost se glede na težkoce sedanjosti samo še lahko povečata. Nphova odločnost, da na temelju politične, diplomatske, gospodarske in vojaške zajednice branijo interese vseh treh držav, je neomejna   kakor še nikoli.
Zvestoba Društvo narodov
l>ržave Male antante so globoko privržene miru. V službo miru bodo položile vse svoje napore in vse svoje sile. Ker smatrajo države Male antante Društvo narodov kot edini instrument te politike, mu jsta-nejo zveste v vsakem primeru.
Vzhodni in podun@r V pakt
Vlade države Male antante so prepričane, da bi bilo mogoče težave sedanjega položaja precej zmanjšati in da bi bik* mogoj če splošni mir. zlasti pa mir v Evropi ohraniti in okrepiti, če bi se orm prej uresničila prizadevanja, ki jih delajo v zadnjem času za zaključitev vzhodnega in donavskega pakta.
Kar se tiče vzhodnega pakta ki mu je edini cilj, da v vzhodni Evropi v bodočnosti ohrani mir in pokoj, soglašajo vsa trije ministri s predlogi, ki so jih nedavno tega stavile francoska in angleška vlada, ter bodo o tem vprašanju nadaljevali pogajanja s prizadetirrri državami, da bi z njimi dosegli skupen sporazum ah' kakršnokoli drugo konvencijo, ki bi varovala varnost njihovih držav.
ideja dunavskoga pakta, ki ima nalogo, da zavaruje v*ajemno spoštovanje notranjega političnega reda med pogodbenmri strankami in pa sedanjo teritorialno integriteto in politično neodvisnost vseh držav,
ki ga bodo podpisale, ostala še dalje predmet najpozomejše proučitve s strani njihove politike. Trij<* ministri soglaša jo z vladama v Parizu in Rimu, da je treba takšen pakt skleniti. Smatrajo ga za osnovo miroljubnega iskrenega in prijateljskega sodelovanja med državami Male antante na eni strani in Avstrijo in Madžarsko na drugi strani. V tem paktu vidijo rudi najboljšo osnovo za prijateljske in miroljubne odno-šaje med državami Male antante ter Italijo in Nemčijo. Zato izjavljajo države Male antante, da so pripravljene lojalno sodelovati pod pogojem, da bodo njihovi nacionalni interesi spoštovani pri popolni ost-varirvi naporov, da bi se pW"!'-;" končala s sklenitvijo pakta.
Varnost in razorožitev
Kar se tiče tako/vanega vprašanja enakosti oboroževalnih pravic, ki je nastalo v zvezi /. vprašanjem dunavskega pakta, bodo vlade držav Male antante tudi v bodoče ostale na stališču, ki so ga v ostalem prejele tudi vlade treh velikih zap. držav, Velike Britanije. Francije m Italije. V skladu s tem stališčem, je mogoče to vprašanje rešiti samo pod pogojem, da je njegova rešitev v skladu s povečavo njihove varnosti. Ta povečava njihove varnosti ne more obstojati v drugačni, *.akoT v konkretni rn učinkoviti obliki.
Odločno proti restavraciji Habsburžanov
Vlade držav Male antante smatrajo glede na razne vesti, ki se razširjajo o habsburški rodbini, za potrebno, da dokončno precizirajo svoje neizpremenjeno stališče glede na bivV) dinastijo nekdanje avstro-ogr-ske monarhije.
E>obro zna*no zadržanje vlad naših n-en držav napram vprašanju Habsburžanov, ka je bilo že v prejšnjih letih opetovano pojasnjeno, bodisi sikupno, bodisi posamezno, ni doživelo in ne bo doživelo nobene spremembe.
Drža/e Male antante žele pred vsem, da jasno ugotove, da v celoti spoštujejo notranji ustroj drugih držav in da se nočejo na noben način vtikati v notraroja vprašanja svojih sosedov. Zato se ne nameravajo izraziti o monarhistionem režimu drugih držav, ker smatrajo, da je to vprašanje notranje politike dotičnih držav.
Toda če vpo št e varno predvojno politično stanje v srednji in jugovzhodni Evropi, če uvažujemo stremljenja, ki jih je gojila habsburška rodbina prej in ki jih goji sedaj in če uvažujemo velike mednarodne posledice, ki bi neizbežno nastale z morebitnim povratkom tudi samo enega člana te bivše dinastije na prestol kakršnekoli od teh držav v srednji Evropi — tedaj nobena država, članica Male antante, ne smatra vprašanje bivše dinastije Habsburžanov za vprašanje, ki bi jih zanimalo samo kot vprašanje notranje politike kakršnekoli evropske države. Države Male antante ne morejo smatrati vprašanja restavracije Habsburgovcev kot notranje vprašanje, ker j posega v njihove žrvljenske interese in v evropski mir. V resnici se za poskusi habsburške restavracije skriva ogražanje njihove nacionalne dediščine, njihove teritorialne integritete
Vlade držav Male antante ne kažejo nobene pristranost: in ne kažejo nobenega sovraštva proti drugim državam in narodom v srednji Evropi, s katerimi žele živeti v iskrenem in miroljubnem prijateljstvu in sodelovanju. Vlade držav Male antante žele samo ugotoviti politično stvarnost, ki se je narodi naših treh držav živo zavedajo. Glede na ta globoka čuvstva narodov držav Male antante bi mogla restavracija Habsburžanov dokončno pokopati vse izglede na bodoče sodelovanje in prijateljstvo med narodi, ki bo se nekoč nahajali v habsburški monarhiji. Iz teh razlogov so države Male antante, ostanejo in bodo v enaki meri in v celoti proti vsaki re-rastavraciji in proti vsem ukrepom, ki bi jo pripravljali, ter jih bodo z vsemi svojimi silami otMonin.
Prepričane so, da to stanje stvari ne izključuje dobrih odnosajev z njihovimi sosedi. Zato iskreno žele, da se z njimi do-
končno sporazumejo tudi o tem vprašanju, kakor tudi o vprašanjih skupne politike, ki jo je treba v bodoče voditi v podunavski kothni, da se ohranita neodvisnost in sedanja teritorialna integriteta vseh prizadetih držav.
Tudi grški zunanji
priđe i
Bled. 31. avgusta. Turški zunaji minister Tevfik Rudžibej je prispel danes na Bled, kjer se že mudi njegova soproga. Pri tej priliki se bo turški zunanji minister informiral o sklepih konference Male antante. Z Bleda, kjer ostane predvidoma dva dni, odpotuje nato v Ženevo na zasedanje sveta Društva narodov.
Bled, 31. avgusta, r. Po vesteh, ki so danes prispele semkaj, se bo tudi grški zunanji minister Maksimos na poti v Ženevo ustavil na Bledu, da se informira  o   sklepih   konference Male
Radi resnosti političnega posodhaja je stalni sve' držav Male antante d* ostanejo zunanji ministri držav Male ac-tantio v prihodnjih   tednih  m mesecih t
minister Maksimos ta Bled
antante ter da z jugoslovenskim ministrskim predsednikom dr. S to jad i no vicem in turškim zunanjim ministrom Te vf ikom Rudši A a rasom, ki prispe dane« na Bled, izmenja misli o vseh aktualnih mednarodnih problemih, ki zanimajo balkanske države. Na dnevnem redu septembrskega zasedanja Društva narodov je mno^o vprašanj, ki zanimajo Grčijo, zlasti vprašanje gr-ških manjšinskih šol v Albaniji. O priliki zasedanja I>ruštva narodov v Ženevi se bo vršil tudi sestanek zunanjih ministrov Balkanske zveze.
Bolgarija in Turčija
Rti«??? Ajrai v Sofiji — Na poti k zbHJaniu Turčije in
Bolgarije
Sofija, 31. avgusta v/. Na potu v Ženevo je prispel včeraj popoldne semkaj turški zunanji minister Tevfik Ruždi Aras. Na kolodvoru ga je pričakoval zunanji minister K juseivanov. Oba državnika sta imela nad eno uro trajajoč razgovor. Uradni kumunike, ki je bil izdan o tem sestanku, posermo poudarja, da bosta obe vladi spričo dobre
volje, ki obstoja na eni, in na drugi strani, storili vse, da se odstmntjo medsebojne nevšečnosti ter da bosta zlasti tudi skrbeli za to, da napravita konec početju raznih zastrupljevalcev dobrih medsebojnih odnosa jev. V poaMMh krogih tolmačijo to kot pričatek izboljšanja odnosa lev mfvi Turčrjo m Bolgarijo.
Mussolini na Brennerju
„Kažemo svojo moč, da ne bomo prisiljeni je rabi It* — lOO.OOO mož ostane na avstrijski meji — Poitaflja nženja
Južne Tirolske
Inomost, 31. avigusta. r. Po »končanih manevrih se je Mussolmi pripeljal na Brennerski prelaz. Na meji se je raz-govarjal z italijanskimi obmejnimi str-' -niki> nakar s je vrnil v Bolcan. Poseb. nemu dopisnfku Kx^Niorja«, ki je prisostvoval italijanskim manevrom, je Mus_ sormi izjavil:
>lmam zaupanje v moč italijanske voj_ ske. Mislim, da je treba pokazati svojo moč, da ne bi bili prisiljeni rabiti jo. Pri veliki paradi, ki se b0 danes vršila je nadaljeval Mussolini. bo marširalo oko-
li  100.000  mo±.   Vse  te oate bode v bhžini meje.   Popolno zaupanj« In italijanizacijo Južne Tirotoke.«
Po povratku v Bofccan je imel konferenco z dr4avnim podt&jnifevvri ne#a ministra 9uvk3bom m Balfbom, ki se Je vrnil n Parim tn ki Jpt kakor znano, vrhovni pov<4Jnflt lanjsii skegra vojnega letalstva v ishimkil Afriki Kakor satrjujejo v poofarim km»cm, je Mueolmi pri tej prfHki v s nad s atoe. siTi^k-m sporom rToal nova
rtude posledice neurja na Madžarskem
Budimpešta, 31. avgusta, tr. V oko-Mei Gydngydsa je divjalo včeraj popoldne strahovito neurje. Med silnim nalivom, ki je trajal nad eno uro, se je vsula debela toča, vmes pa je treskalo in grmelo, da je postalo ljudi v resnici strah. V nekega kmeta, ki ga je neurje zalotila na polju, je udarila strela in je hil pri prici mrtev. Neki pastir
3**et dva požara na Dravskem polju
Neverjetno veliko požarov beleži letos kronika na Dravskem polju. Gori skoraj vsak teden in škoda gre že v milijone. Po večini pa ostanejo V3i vzroki požarnih katastrof nepojasnjeni in ni mogoče izslediti krivcev.
V torek okoli 4. ure zjutraj je nastal ogenj na gospodarskem poslopju posestnika Antona Rodoška v ZlatoH-čju. Goreti je začelo v svinjaka in se je ogenj bMekovito prenesel na lepo urejene kokošnjake, ker se je posestnik bavil s kokošerejo; zgoreio je 90 kokosi in poleg poslopja . veiika zaloga sena in steme, več vozov in rasno poljsko orodje. Zaradi vetra se je ogenj prenesel še na sosedovo poslopje, last posestnika Antona Goloba, ki je istotar ko pogorelo do tad z vso zalogo sena in slame in z gospodarskim orodjem. Prva je opazila ogenj dekla Katarina Trolova, ki se je zjutraj napravrjala na delo. Zbudila je takoj domače, nato pa še sosede, ki so priskočili na pomoč. Prispeli so tudi gasilci iz Sv. Jaoža, ki so preprečili nadaljno katastrofo SkujKfet čkoda obeh posestnikov anaču
se je tako prestrašil, da je Aohtl sreni krč in je kmalu nato umrl. Neki 90-letni mladenič se je ravno kopal, ko je v bližini udarila strela. Prestrašil m je tako hudo, da je nag zbežal na urico in je znorel. Toča je napravite ogromno škodo. Nad 400 velikih vinogradov, ki so obetati bogato trgatev, je popolnoma uničenih.
nad 30.000 Dfcn ki je komaj do polovice krita i zavarovalnino.
Še istega dne okoli 34 ure pa )e nastal ogenj na gospodarskem poslopju posestnika Štefana Premasla v Mihov-cih pri Crrkoveih. Tudi tn se je ogenj po bliskovo razširil in zajel tudi sosedno poslopje posestnika Jožefa Pernata.
XXIV. Zagrebški zbor
Specijahzirani mednarodni vzorčni sejem za vse vrste blaga. Oficijelne kolektivne rasstttve
Nemttia - ItaHja - ftpanifa -
Razstava IfmUke
Na Mesnicah od 26. VHL do M. IX. 1935 brezplačni povratek, na jadranskih paraikfh višji razred sa ceno nižjega. Potne legitimacije je treba nabaviti pred potovanjem. Dobijo se pri potnfiBrih uradih, na vseh NajmV£ *h nestajali in pri parobrodarskih agencijah.
Sm f
»SLOTBH8KI K A ROD«, Soboto, 31. avgnpte tata.
Pomorska ribarska
razstava
Bvlh monktii rtb na ijuDljansfcem t
fa|Ubt)»na,  «1-   avoiMti ■
Oe se mi maslo b*w ribarstvo prvi no. men ki Jo e*lM otoveka ml morje, bil je gotovo dn« oJU>er je bila na diani korist, kakršno aa Je oudilo ribarstvo.
Oba namerna as pa prav sa prav npoi-njujeta vaa>e«iiao. Ltfudetvo se aankma tako za poDKsstro^ a    ribarstvo vraća. po_
moretvu milo za drago. Ribarstvo je pozvano da pripravlja pomorstvu mlado, prajaćsfteoe in ioveđbane ljudi. Poanors-tr0 Jšn vra<ia zopet ribaretv^ ko eo se po preslanih naporih trdeaa boja s morskimi Vak>vi vrniti v naročje obrednega ribarstva. Kje bi ee našel pri dvajsetih letih mladenič d« naj ©o sposoben mornar 6e mu slanost morja m rezek morski'arak nista učvrstila krvi in mišičevja že izza otroskm <mi vsakdanjesa veslanja v težki borbi za veekdanjl ribičev
kruh? A .
Ribarstvo, slasti pomorsko je važno tudi v gos-podarskam pogledu. Morje je njiva ki donaša zdrave in obilne brane. Kako naj trvi prebivalstvo solin obalnih pečin, če bi ne  zajemalo hrane iz morja?
Ko je zasijalo Jadran&ko morje v svobodni luči naše domovine, so se jele obraćati oči zvedavega sveta v sajrtja. dran^ke naše obale.Mikavnost preleefcnlh pokrajin je zadivila tujca, v domačinu pa }e oživel čut samostojnosti in ponosa, zakaj Je njegova prirodna zemlja tako lepa Morje morje, asa njegova krutost in krasota, zrak nad gladino in vsebina, ki <e skriva v neštetih vrstah okusnih rib v  skritih  globimaii,    ima  skrivnosti brez
Zanimanje ee je razširilo in razzivlja jj- en neštete množice ljudstva e svojini' *ri Pomorskemu ribarstvu so se odprla" vrata v svet. Razširilo «e je obzorje- okus na stotine načinov pripravljene atenske ribe draži danes ne več samo gospode temveč je postala riba že tudi po. *la<tića za malega človeka. Morske ribe so se pocenile, naši jadranski ribiči pa love noč za nočjo in komaj zadostijo potrebam trgovine.
Zato bodi tudi naša sveta dolžnost, da širimo potrošnjo morstoih rib ln cimanje za naš Jadran.
V nasi demo vin i do danes še nimamo stalnih ali začasnih merskih akvarijev. Na Marjanu pri Splitu je sicer v skromnem obsegu prikazano življenje niajega morskega živalstva; korak naprej je torej prireditev Jadranske straže, ki nam prikaže na ljubljanskem velesejmu med S. in 16. eeptemibrocn globinsko življenje rib v ogromnih morskih akvarijih. Razstava živih morskih rrb je za nase kraje prva in mora vabili ti saarimanje vsakega obiskovalca.
OPIS RAZSTAVE. Pomorska ribarska raostava je name gcena v velesejemskem pavirjoau »O* ter obsega 1W m2, šestero morskih akvarijev v velikosti 4 XI X nam odgrinjalo tajnosti žsvljeoja nižrnskito morskih živali in raznah rib. Dva rezer-vsrja, vsak no 4.000 1 vode pa oskrbujeta liMrecijo, Posanneznd razstavni akvariji srna Jo po 3.000 1 morske vode; med nji-mi ime eden 1.500 1 vode. Skupaj je to raj 34-500 1 morske vode, ki stalno kroti e pomočjo posebne električne črpalke. Črpalka sesa na minuto na prvi prestavi » 1 na drugi Pa tuol 600 i vode in Jo vrte v posetmo določen bazen, fcz tega pa-voda v posebno korito, ki Jo rasdeli m. ssapaaptf med rx>samezne akvarije. V veakem akvariju je čistilnica, ki izloča končno popolnoma eisto morsko vodo, da Je sopet sposobna aa življenje rib. loauod dveh glavam kasonov staži prvi kot raa-delilec vode, drogi pa kot gtaevni čistilec m nabiralnik. Prvi Je zgrajen v vis^m 2i/tm ter vsebuje 4.000 1 vode, drasi Je pogreznjen 1 m globoko v t3eh ter vsebuje y* m« kamenja, */« m3 drobnega peska 500 bg kuhanega in dobro prebranega bukovega oglja ter % ms mivke. Vsa ta gmota Je teimeigsrfco ocii^eena, Prav ta kaeon je predeljec za <jostoji čiste morske voda. Specijalna eesaZka obratuje » pogonom etektrffcnega motorja HP ter črpa e 3 m doajo sesamo cevjo 70 mm notrarajega premera te tora oddelka m pritiska potom V gumaste cevke vodo v t% m vi&Ja zgornji kaeon.
V zgornjem kaeanu Je vdelana 3" posebne, zsiklopka, ki dovaja vodo po 27 m dolgem žlebu do akvarijev. Ma vsakem akvariju so montirane koničaste cevke za pretok zbrane vode. Akvariji pa imajo svoje posebne flsstlkntee. V vsakem Je ca 1 m" katnenja, peska in mivke ter 1S0 kg kuflianega m prepranega bukovega oglja. Sfkozl te ČTBtiindce aft filtre priteka iz omenjenih oevfc sasnraana w>-da. Ko doseže voda v ribjean akvariju avoj vodostaj, odteče po posebni cevi v spodnji žleb, rz tega pa v gte.-wio tatno Čistilnico. Iz tega orpa sesaika In odda vodo v zgornji kaeon. Teko se pretaka odnosno cirkulira voda noć m dem*
Vsa notranjost akvarijev — čfeU-miee cevke in vsa armatura — je seseda, zaradi ofcsTOaeiJe strogo toorirana napram kovinam tako, da morska voda ne more škodovati živalstvu. Vse delo Je strokov-nJaSfco in popornoma zanesljivo powtwv_ ljeno in montirano. Kapaciteta toka nadi 3000 1 vode pa totdi več in taA manj na minuto vse al laai \y' afi po^pveCoo 50 1 na enega. S pomoCJo cirlm-laiclje sprejema- vsak aJcwR.riJ osi "m ene uce popolnoma prečiščeno m ođtvljeaio vodo.
Vsak akvarij Je fgšmiltm 0 preBraoe-ralcem,   ki je m (fooro vodo i° **v_
ljenje *rft> neoMiodbo potretjen. Sest ko_ vrnastih  steklenic  po    40  kg st&Fnjerjega
zraka bo   opravljalo avofo ualup> ▼ "e-
zi s celim   ogrodjem Id s sfk> vodnega pretakanja.
Šestero ogromnih akvarijev ssoai v ena vrsti v zamracenem ofcaitašem prostora ki bo od stropa baj&o nami rT>n no* m dan. V naravni vffmi bo art gledalec čarobno rasavefljeno ftvt^enje momlrm rfb. ▼ rasWerjsn »atOantsti ajpaJJ^pMB noaa-vi bodo tajtostveoe akCfnrju, cM, aocida-j» potft skorjae, sipe, M0MM8a% rtdrl, id_ be i- t.' đ.   Notranje stejoe Amulkv so
proti    mi ifiil   vodi te
za živalstvo. Tla akvarijev So prlapodob-Ijena motrekemu dna. PokrtU so a algami, morskim kamenjem, paskom sa nižjim živalstvom.
To so v glavi"*" obrisu smernlos ki Jm ssslsdnje ribarska rasatava v vestnem prjaadevanju, da priveze gledalca in človeka tudi na' ta preaankmvi košček srHcoTitosti ki Je obiskovalcem J&dratia. po veČini se nepoznan.
PODZEMELJSKI   BETON S Ki BA2GN.
Ribarska razstava ne bi bila popolna, če bi se   omejevala le na   morske ribe.
Saj   se   izlivajo   pri   obali Jadranskega
morja tudi močni toki sladke vode. Tudi živalstvo, ribe sladkih voda ne smejo iao. stati. V podzemeljskem bazenu so nastavljene nekatere vrste večjih sladko, vodnih rib in jegulj. Podzemeljski beton, ski bazen stoji na prostem ter je pofcsret in popolnoma zatemnjen. Dole Je 10 m, širok Z% m, globok 1.30 m ter vsebuje 42.000 1 sladke vode, ki se stalno z dotokom in odtokom 'osvežuje. Skozi šest okroglih   in  se  vidi   življenje   rečnih rito.
že obseg in volumen tega ogromnega ribjega akvarija je nekaj posebnega in izvan rednega za naše ribiče^ tembolj pa za širšo javnost.
Somi od 10 do 60 kg težkif dalje krapi od 2 do 6 kg, ščuke od 2 do 6 kg ta (tru_ ge ribe bodo plavale v skriti globini ne. zavedajoč se, o>a jih motri radovedno oko tisočerih gledalcev in občudovalcev. Ves gledalski aparat b0 razvrščen v gostih vrstah radovednežev, ki se bodo divili bajni razsvetljavi vode. rib in njihovega življenja, kakor se razpreda v vodni glo_ bini. ki je odmaknjena človeškemu očesu. Tukaj bc sijala razpršena luč elektrike v raznih odtenkih in zastrtega stropa pokritega betonskega bazena.
Bogomir Malenšek.
Nedeljske povratne
Llabtjaaa. SI. avguste.
Z i kil Minil 11 dnem te avedejo na progah jog. dri. železnic nedeljske m pramni-Ske povratno karte po vosni ceni. Mirisni sa 50X, sa otroke od k. do 10. leta starosti pa sa 16%. Te karte valjajo za raada-Qe od 6 — 250 km ter ta izdajjjo tamo sa n   in m. razred potniških viškov.
Potovanje s taksno karto se more pri odhodni vožnji začeti v soboto ali na dan pred prsanikom (pred praznikL ee jih ja več) opoldne ter ta mota končati najpozneje ob M. ari v nedefjo oz. na praznik (poslednji dan prssnikor). Povratno peso-▼anje pa se  more   sa^sti   ▼ soboto sfi na
dan pred praznikom oh 20. uri, končati pa se mora najpozneje v ponedeljek, oziroma na dan po prazniku {po praznikih) opoidne.
S temi kartami prekinjene vožnje ni dopustno.
Potniki se lahko vračajo tudi s kakšne druge bližje postaje iste ali druge proge, z oddaljenejše postaje pa z doplačilom raa-
like.
Potniki, ki žele uporabiti to ugodnost morajo pri potniških blagajnah izrecno sa-htevati nedeljske (prazniške) povratne karte.
Postaje bodo izdajale kot nedeljske povratne karte normalne enosmerne karte s nalepljenimi  posebnimi znamkami.
Kot prvi praznik pride v poštev 6. september (državni praznik). Glede ostalih praznikov bo občinstvo obveščeno pri blagajnah.
Podrobnejše informacije o uporabi teh kart morejo potniki dobiti pri vseh pesniških  blagajnah železniških postaj.
~— Zvočni kino Ideal
Danes ob 4., 7 in iM/4 uri zvečer jutri  ob 3., 5.* 7. in  9^ .uri
premiera sijajnega filma smeha,  zabave  petja   in šale
E. v •
vino
■topnios: Din
o r o z 1 e
4.50.  6.50  in 10.-
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
prirodne    FPslIlZ     JOSCfOVC ^ntfce
Registrirano od ministrstva za soc politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 26. V. 1935.
Tudi letos bo treba sladiti
mošt
Nekatera dolenjska vina bodo letos še bolj kisla, kakor
so bila lani
Št. Rupert, 30. avgnsta.
Mnogi dolenjski in tudi nekateri štajerski župani so pokrenili akcijo in so še pravočasno pri merodajnih oblastvih posebno pri banski upravi storili vse korake, da bi se sla jen je vinskega mošta tudi letos dovolilo in sicer z nezuitrošarinjenim sladkorjem. Merodajna oblastva so bila obveščena s posebnimi vlogami o težkem položaju naših vinogradnikov, istočasno pa je naproSe-na njuna podpora, ki naj se vinogradnikom podeli v obliki trošarine prostega sladkorja, za zboljšanje vinskega pridelka, ki ga bo potreba, kakor lansko leto tudi letos skidkati, ker bo v mnogih primerih vinska letina po kakovosti pod lansko.
Iz pojasnila odnosno navodiL ki jih glede na akcijo občin za prejem trošarine prostega sladkorja dalo kletarsko nadzOTni-štvo pri banski upravi, razvidimo, da letos splošnega dovoljenja za sla jen je mostov ni pričakovati iz razloga, ker so razmere glede kakovosti in zorenja grozdja ponekod veliko boljše, nego lani in celo lani — t-j v slabši vinogradniški letini — kletarsko nadzorni št vo splošnega dovoljenju za skijenje m izdalo. Pač pa je kleta^ski nadzornik, odnosno kontrolna postaja izrekla strokovno mnenje in priporočila slajenje pred lanskim, ko je bila vinska letina radi elementarnih nezgod naravnost obupna. Letos pa tega ni! V smisla člena 4. m točke 4. zakona o vinu pa lahko vsak posamezni vinogradnik vloži prošnjo aa do-voljejne slo jenja tuđi letos, če dokaže, da je radi nepovoljnih razmer prisiljen sboif-šati svoj vinski pridelek. V tem primeru bi izjemoma dotični vinogradnik prejel dovoljenje sa slajenje in to z latrosarisjeadni sladkorjem. S tem dovoljenjem sere sme zaprositi dotični vinogradnik za breztroša-rinski sladkor, katero prošnjo pa odobri ali odkloni flnaneno ministrstvo.
V drugih vinogradniških kraffh bo morda držalo da bo letošnja letina boljša od lanske, ne drži pa to pri presoji kakovosti in Borenja grozdju za dolenjsko vinogradništvo, za katero je znano« da je tada letos po elementarnih nezgodah močno prizadeto. Ne pozabimo na točo in pozebo, ki je v mnogih dolenjskih vinogradih tako uničujoče gospodarila, da ho v mnogih kra jih pridelka manj* po k<rkovosti pa bo ta-cfi zaostajal za lanskim. Da navedemo samo primer občine &t Rupert, kjer so hfll nedavno po toK 7brti smograoH SA, Kroge, Hom, Optenk i.!.d., pa rodi dragim dolenjskim vinogradom vremenske neprilika niso prizanesle. O tem so Župan: prizadetih občin oblastveni že poročali m sa to ne more hiti govora o splošni dobri vinski letini. Ti kraji bodo pridelali meto in še to bo" kislo! In ko bodo *5 srrosasJrf prejeli dovoljenje za «t*t*nf» letošnjih mostov, nikakor ne bodo mogli kupili satroBa-rinjenega gjadkorja pač pa prffakujeju podpore v obajki smsaitau psailtgi fltsd k| pa nsjj sa sMf le fcwn. kjer js ros zana potreba.
Take so priSke po maagm in jih ne bo itbotjsak> noJ»eno zatrjavan|s* da je zorenje letos boljše, kakor lani, ker splošno merilo ne more In ne sme bfti odločujoče tudi za one vinograde« ki so letos po kakovosti dejansko pod lanskimi. Zato je nujno potrebno ugotavljati upravi-
jeni individualno, od primera do primera, t.j. od občine do občine. Ker pa je večiua županov potrebo slajenja v svojih okoliših že ugotovila in bodo s posebnimi vlogami za prizadete zaprosili pristojno IinanČno ministrstvo za dodelitev trošarine nrostega sladkorja, pričakujemo, da bo banska uprava te prošnje podprla in bo omogočila siromašnemu dotenjskemu vinogradništvu podporo in pomoč, ki jo išče res le v sili. Jasno je, da bi ob danih razmerah in ob pomanjkanju vsakih denarnih sredstev vinogradniki mošta ne bi sladili, ako bi ne bila potreba. Zato je prošnja prizadetih več kot utemeljena, na drugih pa je* kako jo bodo reševali. Od rešitve pa bodo rešeni ali ostali nerešeni težkih skrbi naši siromašni vinogradniki. Sredstev pri reševanju tako važnih vprašanj, kakor je v danih primerih letos vinogradništvo na Dolenjskem, ne sme primanjkovati, niti jih ne primanjkuje, ker je znano, da so državna skladišča sladkorja pri neznosnih državnih trošarinah, prenapolnjena, je odobri, tev teh prošenj zato tem lažja — za državno blagajno takorekoč brez žrtev — da cek> potrebna je odobritev trošarine prostega sladkorja radi odjema, ki M ga sicer ne bilo! Siromašnemu vinogradniku ho zelo olajšano gorje, na drugi strani pa drsava ne bo utrpela nobene škode. Zato pričakujejo prisadeti vinogradniki polno razumevanje in upoštevanje svojih proseo> posebno pa prosijo pravočasne dodeiitse breztrošannskega sladkorja, da delo ne bo, kakor lansko leto, aopet zamujeno.
Nagradno kegljanje
Zadnja lata se je v močno razšh-Oo. Tudi nsa sasjjpvi Spostoi kžub je ustanovil kegrjasko sekcijo. V dobi splošnega ■snimanja za prvenstvo v najrazličnejših panogah priredimo v UBfi tndi tekmovanje aa kegrjaškega prvaka. Zmagovalec dobi časten naatov: iprssk Zasavja v letu r935*. Tefcmovsrrja pa se udeleže lahko tada zunanji kegt£aci. Posebno so vabljeni r>u*>t>arrski kegrjacl, ter Is ostalih krajev Zasavja in Dolenjske. Prtja-vc se sprejemajo brezplačno na ker^rJHBa ge. MoOrSota na giavnem tngu. Za prvutVa itj oatala dva nnagcrvafoa ao dofočorje krasna urnetniBko iadeSane cftpsome. SK L$fTja pa je palptssil okrog 30 (epih to bogaGb darfl. Za aagracV dobe kegrhWS. moSko kolo, moderno Žepno uso s u strinu, 2 para eavr^s* po meri. 2 kosrjrarja, 3 vefihe kra-pofi podplatov, kuhinjsko pohfft., dežrnke, itvOi w, uvriš, servise, voz drv, nakaznico aa brezplačno delo moške pKfcfec pri ps-vovratnem krojaču, knp^e, staasfje srflee to sa veC rapsh daril. TVkmo^scrje se bo ir» Sto od sobote 91. t. m. do nedef^e 9. septembra. PrtČetek kegf^anja bo ob riederjsh to prazrriVm 6. septembra ob 8. uri fjattaj ob sobotah ob 14. ari, v oatoMl (feravrrl-kih rja ob R. ari.
Kegljatoi teden SK Lrtfje bo pumetiiben dogodek za naš kraj, saj bo rzn&jdvjfvi SK Litija rnatahral za ta čas lastno radrj-
ki bo
tata kegljanj*, prinašala bo pa tatfc če ta tuje novice, ter v šaljivem načina delal popjgMJP nato trgovce, m anaHtoicarte.Nrjam cena, sa lučaj le 1 Din bo atnogooila vsak< prida do lapajH doMka prav po naofi kagljaol imajo ob sobotah to Ijah polovično vozrmo ter z*4o jlIuhiHI*! sveze. Rasdslrbsv daril to dV ptosa ss bo sriHss na sveesn nsAto. X* rjavo fcsaijsJko tekmovanje sa tsun mrVaaji ra> vska vlada med kagljavci vcRko nja
Novo mesta 30. aorgnata V opekarni Dolop, ki ima svoj obrat pol ure od Prečne, te jo dane« ijntrai prt-petila težka nesreOm, katere žrtev so postali trrje rntodl delava. Okrog 4. sjuhnaj so šli delavci, ki so zaposleni s kopanjem gline, na delo. Med kopanjem se je pa zaradi dežja razmočena giina usula m pod-sula delavce. Več stolov težka plast je pol metra na visoko zasula delavce.
lla krik ponesrečencev so prihiteli njihovi tovariši in odkopali tri hudo poškodovane in popolnoma obnemogle delavce. BiH t to 19.-letni Rudolf Jakelj iz Suhorja pri Prečni, 19-letni Anton Cesar is PveČoe to 37-letni Jože Jarc iz Prečne. Vse tri so naložili na voz in prepeljali v bolnico usini. ljenih bratov v Kandijo. kjer so ugotovili, da ima Jakelj zlomljeno levo nogo v stegnu in polomljena rebra, pol ep tega tudi nevarne notranje poškodbe, Cesar ima zlomljeno desnico v ramenu in več reb^r, Ja*c ima pa zlomljeno desno nogo in resne notranje poškodbe
Nesreče so delavci sami krivi, ker se niso ravnali po navodilih vodstva opekarne.
Opozorilo društvom
Ljubljana, 3i avgusta.
Razna društva v Ljubljani in na de želi kljub našemu opetovanemu opozorilu še vedno pošiljajo reklamne notice za objavo v našem listu s prošnjo, .iaj to storimo brezplačno. Prejšnja leta, ko naše dnevno časopisje še ni bilo tako zelo obremenjen«) z različnimi davščinami in drugim« bremeni, smo to vedno radi storili, v zadnjem času pa žal moramo vse take prošnje dosledno odklanjati, ker je za vasico reklamno notico treba plačati državni in banovinski davek. Prepričani smo, da bodo društva sama uvidela, da ne moremo plačevati za njihove objave davka sami.
Ponovno opozarjamo vsa društva, kako -tudi vse organizacije in zlasti naše dopisnike, naj nam brez istočasnega \denarnej.a nakazila ne pošiljajo v objavo nobenih reklamnih notic, ker jih ne bomo mogli v objavljati niti čakati na kasnejše vplačilo, ker zahteva pošiljanje računov in opominov preveč stroškov.
Društva, organizacije in vsi nagi dopisniki, ki nam posredno ari neposredno pošiljajo v objavo notice o prireditvah, tombolah, veselicah in sli>čnem. naj z dopisnico zahtevajo od naše uprave cenike in položnice, da bodo vedno hkrati z naročilom mogli poslati rudi pripadajoči znesek, nakar bomo vsako norico seveda takoj cbje-vifi.
Krava ji je iztaknila oko
Šmartno pri Latrji, 30. avgusta.
Težka nesreča je zadela 30-letno posest-nico Berčonovo iz Lupinice pri Smartnom. Zvečer je spravljala živino v hlev. Ena izmed krav pa se ji je izmuznila iz sok. Gospodinja je stekla za njo ter ji hotela prestreči pot. Krava pa jo je oorinfla, gospodinji je spodrsnilo in je padla. Pri tem se je zadela v kravo, ki jo jc odVrazla od sebe. Z rogom jo je zadela tako nesrečno v desno oko, da je zadobila težko poškodbo.
Domači so mater odoeljaJi k litijskemu «fravrrfku dr. Llemarju, ki ji je nudil prvo pomoč. Spoznal je, da ji poškodovanega desnega očesa ne bo mogoče reerti. Zato jo je napotil v ljubljansko bohrjco, kjer J5 bodo odstranili razmesarjeno oko. S težko prizadeto priljubijeno gospodSnfo vv/ehj vsi.
Iz Mar ibora
Ker mora odbor aa
poftaptžter spomina, bta^opokojnega viteškega kralja TJedsnit^Ja v najkrajšem 6aau aafcrjučfrti imbjraJtao akcijo, se pozivajo vsF orjj, ki so prejefi nabtratoe pefte asi bloke, da late odboru, najkasnerje do 15, septembra vrnejo. Upadi Je, da se bo jsjs-nost zavedate, svoje narfsrjrjtiafcrje doiftnosti #1 po svojih močeh prispevata za doatojen spomenik kra*ju — mrk^enikii.
— Jutri svi k astuiK« sja slovenskega tajsesto na Koroškem. Ves naA tužaai Koto. tan ki vaa bova* Štajerska se Je lepo pri. ranadto aa nas veliki narodni praznsk — za narodni tabor 21a Porjani pri Prevarjsb, Tam se bo zbraia vaa nafta narodna zavedna Javnost brez pofitiftnrh ra^fk, da bomo sputu odločno pokazasi, da se bfva aa naa
Stovauslci Korotsn,     da se čutimo z rs flmf tjrrajti
i. 'sbe ud 00 poaaasaa velika
in 1. sariteniln'i datum v rja&i naaoUiii aao. apored  narodnega tabora *n sodelujočih društev so nam i <k bo imposantrki tabor sspeL 9aao vsi na
JM n ■■ ■ A    m i
KOTOCODt
Potterja Jt v četrtek pozno zvečer v VetrtnjBkj uttci atutaiusa 3S4etno stuiirJnJo Marijo P., k* Jt otorstjarm, dm Jt letoa 1. marca ukradla liiitUtUiil Alojziji Uorbatjovt is Vadgna pri PesrjJoi 17.000 Osa. Aistttsakm Je pri
pa Hinite, istega dne, ko je tast gespodkajl
I    DOLENJSKE TOPLICE
lUdJo-taifiiaino kopališče 38 stopinj Cev zrja. Kopali direktno na izvirkih, brat vaa ka črpal jke, prirodno anakornerna tempera tunu ogromen dotok vasice v, salo izvrstno zdravljenje revmatizma vseh vrst, senskih bolezni itd. Od 1. septembra dalje izredno zosasno cone. Pavšalna penziju (tmba-topla ki mrtk voda - centralna kuriva - prvo-v»tn» hrana - kopeli - sdravniAi pregled -vse takse in ves komrort) za N) dni Din. <30a^ za 30 dni Dku L100—. Zel r/msk a Straža Toplice. Autohusna /veza k čemu vlaku. Ugodnost za brezplačen po z železnico se mora zahtevati žc pri dohodni železniški postaji. Pojasnila In prospekte   daje uprava.
—Brastrje xt>or! Maj-ibotrslco aokolsko dradtvo Matica j>uz:va vse svoj« pnpad-neke, da pnjčno zopet redno zahajati k ta> lovadbi, ki se bo septembra zopet redno vršila v vseh telovadnicah.
— Dva vlaka v Preval je. K nedeljskim sreoajnoSitnim ob priliki velikega ivarodrioga tabora na Poljani pri Prvr/aJjah uoata na koroški prog-i dva vlaka, in sir-?r prvi redni ob 5.44. drugi pose-bni pa ob 7. uri zjutraj. Ta vlak ima tudi zvezo /. Ijub-ljaTtskrjirn osebnim vlakom, i'ovratek izrednega vlaka pa *K> iz I'rev al j ob 20, uri zvečer.
— Napredova! je v vrSk> M^upkno vodja mestnega avtobusnega ptusasta g. Ev^en Bergant. Čestitamo!
— Dve dekleti \ /<lr>.i. ulj v Pekrali nemoralno gnezdo. Studenaki or o£q tki ao razkrinkali veliko nern>raino gnezdo, ki sta ga inteli dve komaj 20'et straa ciekietl v Pefcrah v bližini Slovenske Kalvarije. Tam sta ničvrednici po cele noč>i kizih v družbi najrazličnejših modkih ^ Sj rta tn. naoin služili denar. Očividci pravijo, da sta dekleti že več m^ecerv vabiln k »ehj moške in da sta imeli na skednju, nekega posedtnika pravcato gnoado za najrazličnejše orgije. Na .^kedeaij n i njega so uro aa uro prihajali in odhajali moški >n Jo bji promet pri deklicah silno velik. Seveda so se vaišc-ani ne. d takimi nt**norahii orgijami upravičeno zgražah. Kmaau pi sta vzeli dekleti v Pekrah v najem sobico In si taako ustanovili pravcato javno hido. Na govorice so postali pozorni ludi o»nž-najk,i ki so niCvrednici aretirali. Sta to 18-letni Marija O. p I94etna Alojajja M. Obe lahkozivki so orožniki z debelimi aptefi O njxm|h orgijab izročali    raariborake:ii»u so-
dttba,
_ S trgovsko nadaljevalne kis. Vpisovanje v vse razrade bo v nedeljo 16 >*op-tembra od 10. do 12. ure pri k>lskem vodstvu na Zrinjskega trgu. K vpisovanju p prinesti rojstni feL sadaj« Šolsko izpričevalo, dve riT>otnjeni rodovni ci in potrdilo o plačani šolnini. Slednje dokumente prejmejo interesenti v pisairni Združenja trv'os-eev v Mariboru. Izmeni, [H>na vi jalni. si>re-jemni in drugi izpiti bodo v pOB*d*(}sa lfj. septembra ob pol 17. uri po}»ol<ine. bedeli pouk na tej soli se prične v četrtek tO. septembra.
— Lisol ... V sredo popoldne je izpfl pred jezuitsko cerkvijo 44-letni posestnik Ivan C- S Poljcan v sanx>nK)rilnem namenu prece^njo količiiio lizola 5?rrup mu jb povzročil strašne oj^kHne in rumene pene so mu uhajale iz ust. Lotevala «e ga je že nezavest, ko so era nasi r^Sevn.lri prepeljati v hohriro. kjer bo mu izpraznili želodec. Zakaj je hotel izvršiti ssmornca, ni hotel povedatš.
Koledar.
Danes: 9ot>ota  31.  svgusta katoficWia nnnni. Mfldrag.
Jutri; Nedelja L septembra Angetska ned-Mladin.
Današnje prireditve
Kino Kattea:   2e«m.  ki  ve  k,«,  bose . Kino  ideal: Evino orožje
Jutrišnje prireditve Kino natisa: Žena, ki ve ka| hoče Kino Ideal; Kvino oroi|e
Dežurne lekarne Dane« in jutri:   Dr. Krnet, T>r*eva oesst 41^ Trakoczy  ded.    tfestni  t^g 4^ sMaH desenbur^gova   sbca Z.
Iz Ptuja
— Osebna vest, Telovadtd uOtefJ ptujske drl. gimnazije Sega Jođho J rjarprerjp. vafl v VI. pol. sknj6no.
— Bodi soma poSga v Sp, <iabtanaik» kjer je pogoreso rjedanĐo sedem posestrd-kov, so otafcs^i ovadjri sodiačn nrrjem-nika nekrga P. J. P. je pred lobi prodal Pečotkn I mm si posestvo na Dtn 2DOJ000 na kateri A»^mikri pe mn Jo ral <ksžan đB okna JJfe 100.000. 2sro js P. J- upal, on pride zaradi ^abegpa Pedrjskrjvog^. f inaoč. nega atanja brezplačno zopet do svojega posestva. Sumljivo je todl to, da Je P. OTOžnikom pra»H, da Je videl v PeAnrkoai kosarrnca ponoči dve ioim^vi luči m krnski nato kako Jb ogenj Svigml 3 kxianriee. V koliko Je sum npra vioan, do dogztalo so-dtsoe, ki zadevo strogo preiskuje
— SUraacoJe tixovoev v Ptuju otatv^earja svoje atenstvo in prehfrvniatvo, da bodo Uugovtue na rojstni dan N}. tBat. isramja Petna XX dne 6. septembra ves dan zaprte,
— Glasbena Mattoo v Ptuju vpisuje % seosko leto 1935/36 **e 1^ 4.. m 9. aam bembra dnevno od 8. do U ure m od ml. djo 30. ure v Giasbead MstkA. Pozneje so bo pa vrdao vpisovanje vsak dan od 11. db IS. ure. Poučeval ae bo >)a*«*r, grosh. vio-lonček) in teorija. Revorm se na prosrrjD utkovina zniža in je tozadevne prodrrja vlagati na vodstvo Gaia^bene Matice, be-tos se bo v 1 Sil tudi ponk ne pihata.
— S kolom po slavi. Nedavno se Je vrača* od dela domov detavee Herić Tveai. ki ^a Je srečal dehwee Brusar Blaž fcs OvetBna ter ga kar na lepem napadod s ko-
j kan, ga dvssurat udaaril   po gtav m mu prizadejal zevgjočo raco.
— Krma Jb Je pobodla. 2ena drrmari a Koienc Marija iz >tojucev je v ned. pasla
. živino na pašniku Nenadoma se ie zsr ■ kadila v njo krava ki Jo podrla na tla,
Stev. 197
»OLUVBN8KI  NAROD«. Sobota. 31. avgusta 1935.
Stara© 3
Ljubljana v svitu
čarobnega ognjemeta
Iz pogovora s predsednikom kongresne sekcije JS mag. direktorjem g. Jan«gajem
Ljubljana, 31. avgusta. Težko je priti v teh dneh do njega, saj ne drži več na sprejem, pa rudi če bi, bi človek ne mogel na vrsto. Predsoba je kar natlačena: ko pa ponižno vprašaš, kaj in kako. ali vse čaka na g. direktorja, ti gospodje dostojanstveno odgovore, skoraj v en glas: Jadranska straža. L seveda, potem pa ne bo več tako hudo, saj rudi jaz stikam po istih poslih. In ko se vrata k g. mag. direktorja Jančigaja sedaj predsedniku kongresne sekcije JS odpro. se tudi jaz zmuznem z ostalimi kongresoborci v ravnateljevo sobo.
Vidite je iz začetnih pogovorov, da je •e>a samo nadaljevanje. In na vrsti je og-memet, ki naj bi se vrsfl v Ljtfbfjarri med kongTesom.
Za dnevno okrasitev Ljnbrjarre je, kafcor ste videli, v polni meri poskrbljeno, po-vrame g. predsednik, dir. Jančigaj besedo. I "resnicili Komo vse zamisTi, Id smo jih dobili od gospodov iz šole našega mojstra prof. Plečnika in prepričan sem, da bomo z okrasitvijo Ljubljane po njegovih navodilih postali kmalu nekakšna posebnost, ki bo zaradi same sebe privabljala ob takfh prilikah v Ljubljano tujce, ki imajo količka i   smisla za lepoto. — Čie pa je po-
skrbljeno za dnevno lice Ljubljane, se mi zdi nujno potrebno, da tudi za nočni obraz, našega mesta storimo vse, da bo vtis čim mogočnejši in trajnejši. Velik, stro-kovnjaško organiziran ognjemet je bil torej najlepši zaključek kongresnih stav-nosti.
— In kje bi naj se vršil ta ognjemet? — vprašam hitro,
— Po mojem mnenju na letnem telovadi šču Sokola — odgovori g. predsednik. — Telovadišče je v centru mesta, čistu brizu vel esejima, ki se itak vrši tudi pod geslom »Naš Jadran« in ki bo podlaga za največji obisk ognjemeta. Telefonska zveza s Sokolom posreduje sicer izprva negativen-odgovoT glede preureditve prostora češ, da 90 v nevarnosti lepi nasadi na telova-dišču, in bi jih rjudstvo pomendralo in uničilo. Toda g. predsedniku in njegovemu štabu se posreči kmalu razpširi tudi te pomisleke, in sklenjeno je, da bo ognjemet na telovadišču pod Ti voli j eni.
— Kakšen pa bo program tega ognjemeta? — gospod diTektor?
— Za Ljubljano gotovo nekaj posebnega. Pridobili smo za to eno najboljših prro-tehrriorrfli tvrdk in sodeč po ponudbah, bomo res dožrveK nekaj izredno lepega. Omenim naj samo nekatere glavne točke: Ob igranju godbe se nam bo prikazala na Tvočnern nebu 30 metrov visoka podoba Nj. Vefl. kraTja Petra. IT. v naravnih barvah. Nekaj minut bomo občudovali to čarobno ognjeno podobo, našega mladega vladarja, potem bodo pa sledile najrazličnejše podobe naših ladij, trgovskih in vojarih, prizori fz naše pomorske zgodovine, ki se bodo menjavali z najipestrejšimi ognjemeti okrasnega značaja.
— Ali je Ljubljana že kdaj imela tak ognjemet?
— V tako velikem obsegu gotovo še ne. Ognjemet Je v velikem obsegu pa postajajo po vseh veltkib mestih vedno privlačnejši. kaT spričo izrednega razvoja pirotehnike, ni čuda.
S tem je bil pogovor o ognjemetu končan. Generali g. predsednika, ki zapovedujejo vojski za prehrano, stanovania itd., so obstopil'' predsednikovo mizo in to sem smatrali za zadostno znamenje, da se poslovim.
Henri Barbusse umrl
V strelskih jarkih je napisal med svetovno vojno knjigo „Ogenj44, s katero je zaslovel po vsem svetu
Včeraj zjutraj je v .Moskvi podlegel pljučnici znameniti francoski pesnik in pisatelj Henri Barbusse.
Pokojm je bil rojen 17. maja leta 1S73 r Asntieresu. Vzgojen v slovitem kolegiju RolBn v Parizu je že z 30 leti 'zdal zbirko pesmi »Pleure-usesa, zaradi katerih si je pridobil srce hčerke Catu'lle - Mendesa, ki se je rndri kmalu z njim poročala. Nato je sodeloval kot generalni tajnik v založni Prerre Lafite m kot književni direktor v zaloTbn Hachette. Leta 1°03 je \z*a\ njegov prvi roman »Les Supliants«, pet let po-, zneie pa drugi *L"Enfct*. V obeh kakor rudi v zbirki novel »Nous autres«, k: je rzsVa tik pred svjetovno vojno, se je poznal Zol a j ev vpliv.
Med svetovno ■vojno je bH Barbusse na bojišču. V strelskih jarkih je napisal knjigo, s katero je zaslovel po vsem svetu: »Dnevnik korporala«. katere glavni naslov je bil »Fen« m ki jo imamo tudi v slovenščini v izvrstnem prevodu prof. dr. Debeljaka pod naslovom »Ogenj«. Knjigo odlikuje monumentalna sila opisovanja, v nji so podana lastna dožfvet^a m strahote svetovne vojne. Objektivno, bTez predsodkov, brez sovraštva in sic peg;, oboževanja častnega naroda je ustvaril Barbusse eno na rpornembnejsrh del svetovne literature. Knjiga je dosegla pres-ne^fv uspeh, saj je šla kot kulturni dokument v enem letu po vsem svetu.
Po vojni je zašel Barbusse v tabor francoskih socialistov in pozneje je presedlal eeio h komunistom. Tudi v njegovih delih je postala očita taka tendenca, zlasti v romanu **01arte« in v propagandnerr spisu <*-La lueur dans TAbine«, v katerih opisuje doživljaje s fronte domov se vrniv-šega vojaka. Po vojni je izšlo še več njegovih del. Barbuse je postal tudi 'generalni tajnik -^Republikanske zveze bivših frontnih bojevnikov«.
H. slovenski glasbeni festival
Ljubljana, 31. avgusta.
Glasbena Matica ljubljanska je povodom proslave svoje 60-letnice majnika leta 1932 z velikim uspehom izvedla prvi slovenski glasbeni festival, največjo in najširšo zasnovano glasbeno prireditev. Takrat je bilo sklenjeno, da se bo vršil prihodnji glasbeni festival po 5 letih, to je leta 1937. Zvesto obljubi, razpisuje danes odbor Glasbene Matice 11. slovenski glasbeni festival, ki se bo vršil ob bin-koštnih praznikih  in   teden   pred  niimi  leta 1997.
Razpored koncertov II. festivala je naslednji: Nedelja: Slovenska narodna pesem (moški in mešan zbor) Ponedeljek: L'vod v glasbeni festival (informativno predavanje z najbolj tipičnimi glasbenimi zgledi posameznih izvajanih del. Torek: Večer slovenskih samospevov (za 1 glas s spremijevanjem klavirja. Sreda: Komorna
Pozneje je odpotoval Barousse v Rusijo in postal goreč komunist. V številnih delih, tako »Maščevanje od zgoraj*. »Glejte, kaj so napravili iz Georgije«- itd., je poveličeval boljševizem ter biča! :n za-sramoval socializem ter fašizem. Z marksistično dogmo so prežeta tudi njegova dela »Jezus«, drama »Jezus cortre D:en« (Jezus proti Bogu«) kakor tudi biografija »Zola. roman  njegovega življenja«.
Leta 1°2Q se je udeležil antafa£isti?nega
kongresa v Berlinu, kjer je bil glavni govornik, še istega leta se je sapietel v Parizu v senzacijonalen proces, " Katerem je bil obtožen s 134 komunisti vre i veleizdaje in hujskanja proti državi in obstoječemu redu. Spri se je tudi z Moskvo, pezne-je se je pa pobotal s Sta inom in se za stalno preselil v Rusijo. V februarju 1933 je bil imenovan za častnega S ar.a akademije znanosti v sovjetski Rusiji.
Z njim leže v grob eden najm lrkarnej-ših mislecev naše dobe.
glasba (solisti na instrumentih, komorna združenja. Četrtek: Popoldne orgelski koncert. Zvečer: koncert mladinskih pevskih zborov. Petek: Dopoldne: ponovitev mladinskega koncerta za šoloobvezno mladino. Zvečer: koncert simfoničnega orkestra. Sobota: Vokalni zborovski koncert. Bin-koštna nedelja dopoldne: cerkveni koncert (mešani zbori, solisti, orkester. Popoldne: vokalno - instrumentalni koncert. Zvečer: opera. Binkoštni ponedeljek dopoldne: promenadni koncer godb za pihala in trobila, popoldne: vokalni koncert velikih pevskih skupin (moški in mešani zbori a canella) zvečer: opereta.
Glasbena Matica želi, da se izvaiajo na teh koncertih dela domačih avtorjev, ki še niso bil izvajana na javnih koncertih. V kolikor bi takih del primanjkovalo, se določijo za posamezne koncerte dela iz dosedanje slovenske glasbene literature.
Zato prosi vse slovenske skladatelje, da ji posljeio rokopise svojih skl-idh. ki spadajo v okvir zgoraj navedenih koncertov,
najkasneje do 1. majnika 1936. Nato se bodo definitivno določil sporedi posameznih koncertov in pripravil studijski materiji1, ki se izroči 1. oktobra 1936 posameznikom in društvom, ki bodo sodelovali pri II. slovenskem glasbenem festivalu. V svojem načrtu ima Glasbena Matica sodelavce iz cele nase ožje domovine in bo skupno izvajalo vse nameravane koncerte nad 3000 sodelavcev.
Vsi se moramo pravočasno pripravi jati. da pokažemo razvoj naše glasbe na najvišje dosegljivi umetniški stopnji.
Odbor    Glasbene  Matice ljubljanske.
Tri dni v steni Ojstrice
Celje, 31. avgusta.
G- Ainlrino Kopin^-ak, član reševalne postaje S P D v Celju je prejel v petek dopoldne obvestilo, da že od srede pogrešajo znanejra planinci dr inž. Grvi-dona lfayerja iz Zagreba in gdč. Sfili-gojevo iz Ljubljane., ki sta bila v sredo odšla i hI Rogoviloa pri Solčavi proti Robanovemu kotu in tu izginila brez sledu.
Ob 11. dopoldne sta se odpeljala. Ko-pinšek in Dušan Gradišnik dobro opremljena iz Celja z avtomobilom do Rogoviloa in odtod v Robanov kot. Pri km** u Vrh ni kn. po domače Robanu, sta zvedela, da euje že dva dni klice na pomoč, ki prihajajo s severovzhodne stene Ojstrice. Oba celjska reševalca sta naročila sinovoma posest-nik-a Vrhnika., naj iu čakata pod steno Ojstrice, sama pa sta začela z vrvini plezati po Meni v smeri, odkoder ro prihajali klici. Klicala sta in na njune klice sta se pogrešana turista odzvala. Okrog 15. sta ju nasla na polici, visoko v steni. G. Maver in gdč. Sfiligo-jeva sta zašla v tak položaj, da nista mnfjla ne naprej, ne nazaj. Tri dni sta prebila v steni, v hudih nevihtah, v mrazu in dežju, tčfr prestala težke ure. Bila. sta že zelo izčrpana. Pripravljala sta se, da prenočita že tretjo noč v steni. Kopinšek in Gradišnik sta jima dala hrano ter jn okrepčalo, nato pa sn štirje po vrveh zapustili nevarno steno.
Ob 17.38 je prispela iz Zagreba Maverieva soproga, ki je zaprosila za. po m o'* reševalce celjske »Skale< ter z njimi odšla do Rogoviloa. Tam je počakala, reševalci pa so krenili v Robanov kot, kjer so ob 20. že naleteli na oba pogrešana planinca in njune r^r sevalce. Vsa srečna je ga Maverjeva objela svojega pogrešanega moža. n>a-to pa sta ee odpeljala v Celje in odtod domov v Zagreb.
Iz Trbovelj
— Tabor koroških legionarjev na Sv. Planini zabranjen: Obveščamo vse tovariše poverjenike, članstvo, narodno - obrambna društva in prijatelje nagega pokreta, da je politična oblast tabor koroških legijonar-jev. ki bi se imel vršiti v nedeljo, 1. septembra na Sv. Planini nad Trbovljami. prepovedala. — Glavni odbor Legije koroških borcev v Trbovljah.
— Tah-ine: V noči med 20. in 30. avgustom je bil iz pisarne vzhodnega okrožja rudnika Trbovlje ukraden velik pisalni stroj znamke ^Triumph«. Na levi in desni čelni strani pisalnega stroja je v pozlačeni, okrogli vinjeti 3 cm premera modelna številka 10 v belem emajla, okrog nje pa črn napis na pozlačenem polju »Triumph Werke, N'urnberg A. G., v sredini pa z ve-1 i kami potlačenimi črkami rv*fv« »Trium-ph« Va levi strani pa je zabeležena na medeninasti ploščici številka stroja 60600. Stroj ima 45 cm dolg voz (pisalni valj) m decimalni tabuflator. Stroj je star šele nekaj let in je zelo dobro ohranjen. OrožnSrvo intenzivno poizveduje za tatovi m je ve> ietno, da jih bo kmalu izsledilo, ker so nekatere okoRčine. v karerrh je bfla rs. tatvina izvršena,  zelo sumljive. —
— V septembra bo rudnik obratom? 15 dni in sicer 3.. 4., 7.. 10.. 11., 13.. 14., 17., 16„ 3u_ 21, 24.. 26., 27. m 30.
— Tatvina v novem hotelu na Sv. Planini; Včeraj zjutraj je lastnik novega hotela na Sv. Planrrri ugotovil, da manjkajo v kribm-ji od vseh treh štedilni^cfh plošč hto-železni obroči. Informiral se je pri graditelju štedilnika, če bi morda ta porabfl opremiti plošče z obroči, pa je moral ugotoviri, da jih je nekdo ponoči iz kuhinje ukradel.
— Športne prireditve »Daska« v Trbovljah: Tukajšnji Delavski atletski športni klub (Dask) priredi v soboto. 31. avgusta m v nedeljo. 1. septembra vTrbovfjah velike športne tekme s pesti ka sporedom. V soboto dopoldne ob 9. uri bo brzotnrnrr I. moštev trboveljskih kruhov. Zmagovalec dobi kip nogometaša. Ob 14. uri bodo propagandne plavalne tekme, za katerih zmagovalce so nagrade razstavljene v drogeriji Sanitas. Ob 15.30 mladinske tekme Amater : Trbovlje, Retje : Dask. Zmagovalec prejme častno diplomo, ob 17. uri šaljiva nogometna tekma OW Boy Retje : Dask. zmagovalec prejme zlat pokal. Zvečer ob 20?0 pa je bakladni štafetni tek po trboveljskih kolonijah, prvo plasirana prejmeta nagrade. — V nedeljo ob 9. uri bo spreiem gostov pred delavskim domom, nato skupen odhod na igrišče z delavsko godbo na čelu. Tam bodo labkoarletske tekme in sicer tek na 100 m, balkanska štafeta in tek 1000 m. nato p.i kolesarska nulževa dirka. Vsi v teh propoz cijan prvo n lasi ran i dobe lepe nagrade. Popoldne ob 14. uri bodo nogometne tekme in sicer iuniorii Hrastnik : Dask. Med odmori bo koncept delavske godbe. Občinstvo se na-nrošo da «e nrir«»d'f«»v udeleži v čimveč-•em številu, ker s tem podpira delavski šport
Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra TL
bcatrtclm društvom in četam
Ljubljana, 31. avgusta. |
Jugoslovesko sokolstvo slavilo doadaj 6. september kot rojstni dan svojega vzvišenega staroste. L#etos pa ga bo prvič proslavilo kot rojstni dem svojega mladega kralja.
Se nam je v spominu marsejska tra-gwtija — saj ni minilo leto dni — zato bomo pri proslavi rajstnega dne našega mladega kralja to upoštevali in se ogibali hrupnih zabav, ki bi mogle zasenčiti naeo globoko pieteto do nesmrtnega kralja Uedinitelja.
Dali pa. bomo proslavi iwujsvečanejši značaj resn^t rodoljubne manifestacije, ki ho vsej javnosti pokazaua našo globoko odločitev, da bomo zbrani okrog prestola mladega kralja čuvali oporoko     Njegovega   Velikega Roditelja.
Proslava rojstnega dne naj bo organizirana takole-.
1~) Uprave bratskih žup in odinie mi j se udeležirjo v cerkvi, oz. v molilnicah zahvalnih služb božjih v slavnostnih krojih.
2.) Po slurbi božji naj se zbere članstvo v sokolski dvorani, kjer naj ima starosta ali prosvetiar, ali katerr-
k»!i dlan uprave, ki je dober govornik prigoden govor, v katerem naj nagla.-i tesno zrvezrO kralja s Sokolstvom, vso skrb in ljubezen Viteškega kral.i.i Aleksandra I. Udtrinitelja, ki jo izka aoval nam Sokolom. Osvežite veliko misli in besede, ki jih je blagopokojni kralj fzrekel Sokolstva in obljubile ponovno vdanost in ljubezen do Nj. Vel. kralja Petra II. V krajih. kv*r je več sokolskih društev naij bod"* proala« ve skupne.
3. ) Na proslavi naj se zapoje d-žav-na himna, za zaključek pa slovanska pesem >Hej Slovani>.
4. ) Dvorane   naj bodo   okrašene s cvetjem, državnimi    zastavami in so kolskimi prapori.
Vse bratske edinii*e naj proslavo organizirajo tako, kot najbolj odgovarja krajevnim prilikam, mora pa biti veličastna in na taki visini, kakor zahteva vzišeno^i   rojra   SfatlSf^S dne
Zdravo Nj. Vel.  kralj  Peter  H !
drvela močna in nedeljiva JugoHli vfia!
Zdravo ! Z PO
Gledališki abonma
za novo sezono
Sezona 1935 36 m otvori v začetku oktobra in za njo je
je razpisanih 5 abonmajev
Ljubljana $1. avgo^ta Uprava Naro<lnes:a  ?lrrJališea  v Ljubljani razpihuje za sezono 1956/36, ki otvori v začetku  oktobra^   srledališki abonma.
Razpisanih je 5 abonmajev: stalna abonmana Sreda in Četrtek, ki imata, predstave redno ob sredah in četrkih v drami in i peri, tt>r abonmani A. B m C, ki imajo predstav*' v vs+-h dneh razen ne* delj in prsanikov. Abonma velja za ."S predstav; 2'> d. a m.--kili in 18 opernih ol-noeno operetnih.
Repertoar drmate temelji na delth do-mai&e knjižwn< — 11 in na delih znaxnfcjM_ tejših predstavnikov slovanskih in drugih literatur. Slovenski dela: Golia: Bratomor; J. Kranjc: Direktor Canifpa, Medved: Kacijanar< Pahor: VJiničarji: datrje kratke enodejanke, ki &o jih napisali au_ torji: Žnjpaneia šorli. Pugelj. Pregelj, L4-pafc im. Krajghcr. Poieg toh še druga slovenska dela, ki su jih avtorji obljubiti^ a Se ne izročili in v kolikor bodo ustrezala repertoa in: m zahtevam. Si'b«ški>_hrvatstea dela: Begovioeva: Med včeraj in jntri, 'Ves»nW: Putem iskušenja. Nikola je vić; Na mnogaja leta. Po možnosti tudi po eno delo Nmšiča in Krleže, češka dela: Ma-chen: Janušik, Gotasova: Maria Ant^ine-ta. Poljska dela: Krasinski: Nebožanska klomedija. Ruska dela: A Tolstoj: Car Fjodor, Gogolj: Revizer Bneakov: M<J5_ ere, švarkin: Tuje dete- *Iz tuje litpratu^ re: Scrfbe: Kozarec vode. San Geonger: Junak dneva, Wildganfi: Die« irae. GaJ-eworthy: Družinski oče. Iz skladišča literature se vprizori: Soph-klejev: Kralj Oed*pust dalje je v načrtu po eno dok> španskih klasikov: Cald^rona de la Banca in L»ope de Vega, v e.pomin tristoletnice njegove smrti. Poleg imenovanih del «e bodo igrale taidi i-gre zabavne vsebine, kakor na primer: Dregelvev: Frak, in ljndeke igre. Za mladino se bosta vr>rizo rili dve novi mladinski i^ri. V umetniški ansambel sta na novo vstopila ga. Sever jeva ter g. Stopica, kot gost rešrspr bo r/u-di v tej seoom <K>dplova! $r. Branko Gavella.
Repertoar opere: Opera bo črpala svoj repertoar v novi sezoni zmed naslednjih slovanskih del: Krstić: ZuluraČar Karel: Botra smrt, Martinu: Igre o Mariji, šošta-kov4ć: Ladv Macbeth iz Moenska in šošta-kjorvić: Katarina Izmajlovna. Dalje bodo na repertoarju: Mozart: Figa rova. svatba, Straues: Kavahr z ro*o, Strauss: Salome, WagnerJlea;eny: Kraljičin lj^bljertec, Dontoetti: Lada di Lammormoor, PoecSsr: Madeume Butterfly, Rocea: Dtbnk, Rosar-nir: Pepeika Angrelina, Vanft: Aida, Verdj: Ples v maskah. Opereta bo izvajat: Par nuuBata/tka: Car1*ine Amaconke, Herve-Vafč: Mamapflc Isrlfouche, MiH5ek»r: Oji ta p«re*mentarii grad MUloeker-Mackkebeot Madssne Dubarry, Bkodsk*: Kraljica ruleta. V urnetrv.škern ansamblu nastopi na novo dramatična pevka g'dčna Olga Oljde-lcap. Stalni gost nase opere je ravnatelj korjgervatorija g. Jniij Đebteto; kot gosta bosta nastopala tudi tetnor dr. Mcrtc ASrian in baaist Rus Marjan. Ojačen je operrji orkester, moSki zbor in stalni balet.
Cene abonmana. Abonma se plačtrjc v desetih zaporednih mesečnih obrokih. Prvi obrok takoj pri vpisu, nadaljrri obroki v naslednjih mesecih, vsaj do 10. v mesece. Gene so iste kakor lani m veljajo: loža v parterju št. 1 — 6 polno vplačani abonma obrok 516 Din, uradniški abonma obrok 360 Din. Lože v I. redu št. 1 —5 polni 316 Din, uradniški 360 Din. Lože I. red
št 6 _       9 polni 370, uradniški  330 Din.
Par temi sedeži L vrata polni 92 Din. urad-niSki 75 Din! II. — ITI vrsta polni 83 Din, uradniški 68 Din. uradniški 68 Din: IV. — VI. vrata polni 76 Din, uradniški 63 Dhr; VIL — IX. vrsta potni 70 Din, uradniški 56 Dm; X. — XT. vrsta 60 Dm, uradniški 53 Din. Balkonski sedeži I. vrata 65 Din, aradntški 54 Din: II. vesta polni 55 Dm, uradniški 42 Din; III. vrsta polni 45. 'rrad-mški 35 Din. Galerijski sedeži I. vrsta polni 38, uradniški 38 Din; TI. — ITT. vrsta pomi 32 Din, uradni3ci 23 Din. TV. — V. vrsta polni 25 Din, uradniški 30 Din. Oe-ne stalnih abonmajev Sreda in Četrtek so 7.9 10% višje.
Prijave za abonma se sprejemajo od tor-
ka 3. septembra   dalje.   Lanski aooncoft
mujo rezervirane sedeže do sorka tO. septembra popoldne, od srede IL septembra so vea razpoložljiva mesta na razpolago novim interesentom. Prišla« za abonma ttn srpre i em*>o v zgoraj navederrih dnrri od 10. do T2. in od 15. do 17. are v veffi dramskega (jledalLšča.Vsak sKimna kna pri predstavah po prosti IjAjuiI pravico do 10%  popusta od dnevnih cen.
Oprava vabi vse pn"yiter>e Narodnotja gledaKšca v Ljirf>ljar« k podpiRu abortroaia.
Ženska, Id ve,
■■   -1*- 3C
FSim, ki se zmatno dvW^a "nad povpnfA. nun: pperetainf.  zakosuvka tra£rtkomtfwtrja
s  prijetnim kon*«an.
V glavni vlogji Anton Bdrtihoier nadetr-j>n in stimpatičen umetnik, »grraRTi konec, ki sovraži vse, kar isna K*r.«vtt z gledaMečem. ker je njega m otroka sena zapustila zaradi teatra. Oeprav je tako pedanten, vabu j a simpatije Ln ^rusaja gledalce jzaradi evo je dovršene šgrakaas kudtnrre. 7X1 Dagover je žena kj ve. kaj h<Ve očsarljivo lepa v fflTnu, Wed.no prikupna gledalcem. Tretja v HLrrui je Marija Beting, ki gnuni hčerko tega zakon «kega para, mala, ljiabecmrva p4avo»a«ka, a v druigi moški glatvnri vl^i >> AdoSf WohHbriick. Mlad kavalir m gizdalin, M ima dosti sanfela za hTiraor, a sna a pnL jetnkn  mnehljajern prikriti svojo rednost.
BerliThsrkn :n <ftmajF^a terttlka nopfefta ta v sodbi, da je ta flten prvovnsten in omenjata, »ia je to nedvomno tndi zastn. ga režiserja Viktorja Janeona. Premiera tega tfhna bo jutri v Elitnem kinu Ha-tioa.
— 13: Caa, oovestELa. — 13.15: Iz vsaJcvrstnlh ploAft... — 14: Vreme, spored, borza. — 18: Na iMopnst — veselih lic! Radijski orkester. — 18 40: Zunanji poliridni preg-led (dr. Jug-) — 19: Cas, vreme poročila, spored. — ld.lrk Prenos rz Salzborga. — Beethoven; FVle-Do. — 22: Cas, vreme, poročp3a, spored, — 22.10: Teden je končan, xdaj nlabo vof>« stran! Radijski orkester, radaojaoz in plošče
Nedatja,  V sept.
Ljubljana: 7.30; Kraetijfffea rjo^veto^aa-nica {iTLP. Sadar Vinkoi; — SJOO: O«, poročila, spored; — SJCt Koroška peaem m beseda. Govori g. AJbreriht Ivan, pšo-šce; — 10.00: OdSTitje to Wa«o»lovitev posnetka knežjega kamna (prenos kz \% žice); — 10-30: Prenos fe Mežice: SkrJgba božja (damje n»gn. Ka. MeSko, eodetajejo Hmbadova in Ipavčova. pevska župa ter
raame godbe); _ H30:    Smetana: Ma
vhwt, einrfonična snita (plošče^; — 12.-«5: ca«, ob ve« t Ha, spored; — Reporta-za ra prenos iz Mefiee: oetrto dejanje Brenkove srvečane igre »Zadnje ustoliče, nje na Gosposvetskeon poijac; — 16.00 Mav čes raaro. mav čez gmajn ieo, tam je moj ljubi dom... Sodehrjejo: Radijski orkeater, Slavko Jan <Tecrtacrje). g. Ar-nejc («ovor)   m  (plošče)?  — IS^O: Nar
ura; _       20.00: caš, ohveBtfla, spored: —
30J6: Gosposvetski sen. a) Vokalni koncert Toneta Petrovčiča; b) Meško: ».Mati« drama n. dejanje; e) Naša bolest — orkestralni koncert; rf) Jalcn: Nevesta, dramski prizor Radtjekesa orkestra: — 2200: Ca-s, poročila, spored; — 23.15: Rahli zvoki v noč donfjo. Radijski orko-ater vmes solistični tastrumentalni vložki
Ponedeljek    2. sept. LJubljana:     12.00: ' Naši Američanki! Udovičeva in Lovšetova na ploščah); — 12.46: Vreme. r>oročna; — 13.00: Ta«, obvestila, spored;   — 13.T5: Baletna godba
na ploščah; _        14.00:  Vreme, borza: —
ISjOO: Radijski orkester: TJvertnre; — 18.40: Zdravniška ura fdr- (Bogomir Ma-ssjna); — 19i)0: ca«, vreme, poročila, spored obvestila: _ 1930: Nar. nrar — 30.00: Borodin: Snac lpcax opera n °e
Stran 4
»SLOVENSKI   NARO D«. Sobota, 31. avgusta 1935.
*t##  19/
DNEVNE VESTI
— Dvorno žalovanje ob tragični smrti belgijske kraljice Astrid. Povodom tragične smrti belgijske kraljice Astrid. je Nj. Via. knez-namestnik odredil dvorno žalost, ki bo trajalo od 25. avgusta do 12. septembra.
— Dopust za kongres Jadranske strate. Ministrski  svet je odobril  vsem državnim
Uslužbence m. ki se udeleže kongresa Jadranske straže od 5. do 8. septembra v Ljubljani, dopust, ki se jim ne bo računal v redni dopust. Odobren je tudi dopust vsem udeležencem kongresa Jugoslovanskega veterinarskega udružuje od 14. do 17. septembra v Beogradu.
— Opozorilo državnim vpokojeneem. Prijave za prejemanje dravinjskih doklad Se morajo predložiti finančni direkciji v prvi polovici meseca oktobra. Opozarjamo vse drž. vpokojence, naj ne predlagajo prijav pred 1. oktobrom. Pred tem terminom predložene prijave namreč niso veljavne. Odani podpisanega društva bodo dobili prijave s potrebnimi navodjh. pravočasno brezplačno dostavljene. Društvo drž. vpokojenoev za dravske banovino v LJubljani.
— Zdravstveno stanje zavarovanih de. lavcev In nameščencev. V prvem četrtletju tekočega leta ee je zdravstveno stanje zavarovanih delacev rn nameščencev v naš* državi poslabšalo. V januarju je bilo bolnih 17.11°/o zavarovancev v marcu 21.53%. Zaradi botecsni je postalo nesposobnih za delo v prvem četrtletju 79.009 zavarovancev. V januarju je ana-lalo Število za delo nesposobnih zavarovancev 19.974» v februarju 20.43-2, v marcu 3$.8i3u. Porast števila bolnih' zavarovancev gre na računi epidemije hri-pe, ki je bila zelo razširjena med delavstvom. To «e je poznalo todi na finančni strani delavvikegaR ^zavarovanja. Prispevki za hranarino so se močno povečali. Za zdravljenje zavarovanih delavcev in nameščencev je šlo v prvem četrtletju 1l.-M6.ft22.90 Din, za zdravila in zdravniške potrebščine pa 10,134^73.04 Din.
— Pred      razpustom ravnateljstva
ja dejanskim potrebam narodnih šol v na-ravnateljstva STJZCrR-a jn imenovanje novega ravnateljstva. Obenem M bila raz-puščena ravnateljstva vseh okrožnih uradov, in namestu volitev bi bila imenovana nova ravnateljstva, ki naj bi dosedanji komplicirani volilni sistem poenostavila, da bi slednjič prišla do veljave volja zavarovanih delavcev in nameščence"f pa tudi delodajalcev.
— V prve razrede učiteljišč bo letos po odloku prosvetnega ministrstva sprejetih samo toliko kandidatov kolikor odgovarja dejanskim ptrefcam naTodnih šo! v naši državi. S tem naj se omogoči absolventom učiteljišč dobiti takoj slivžbe. da jim ne bo treba, kakor doslej čafcatl, kdaj se izpraznijo za nje učiteljska mosta.
— Priprave za mednarodni letalski kon. gres v Dubrovniku se bližajo koncu, šef Aeroputa inž. Sondermaver se mudi že več dni v Dubrovniku, da pripravi vse po treh no za sprejem inozemskih in domačih delegatov ki jih bo okrog 120. Dubrovačka plovid«ba je dala za ta letalski kongres na razpolago poseben parnik, na katerem si bodo delegati ogledali dubrov. nlško Okolico, pa tudi zfborovanje bo deloma na parnik u.
— Zdravniške vesti. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino so bili vpisani zdravniki v Mariboru dr. Jurij Saje, ter zdravniki v Ljubljani dT. Franc Verbič dr. Jerko Oršič in dr. Simon Zaletel.
— Za detomržnež« in izkoriščevalce občinskih podpor, proglaša banska uprava Janeza ' Markoviča, pristojnega incest" no občino Ptuj, Julijano Bobek, rojeno v št. Vidu, pristojno v občino Planino, srea Šmarje pri Jelšah, Ignaca Globovaka pri_
ZDRAVILIŠČE KADIO-THFK.HA. I.AŠKO.
Radioaktivne terma'ne kopeli (^7*5 C). Najučinkovitejše zdravljenje vseh vrst revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, arterioskleroze, i. t- d.
Znižane cene.
Od 1* septembra dalje pavšalna penzija za 10 dni, Din 600—, za 20 dni Din 1.100.—. V tej pavšalni penziji je  vračunana soba, štirikrat
dnevno prvovrstna hrana, kopeli, zdravDiŠka preiskava in vse takse
Zahtevajte prosjek te od uprave zdravilišča!
stojnega v občino Artiče, Ludvika Ciž-niariča, pristojnega v občino Dohrovnik, arez Dolnja Lendava, Andreja Lovka pri. stojnega v občino Cerknica, Viktorijo Lovko, pristojno v občino Cerknica in Berto Sladnik, pristojno v občino Vuze. nica.
— Iz »Službenega lista c. Službeni list kraljevske banske uprave dravske tanovine št. 70, 2 dne 31. t. m. objavlja navodila za sestavo banovinskega proračuna s izvršilno uredbo za 1. 1936/37, odločbo o pri. dobivanju pa točnega °lja, objave banske uprave o pobiranju ob6in3kih davščin in razne objave iz ^ Službeni h novine.
— Nov odvetnik v Mariboru. V imenik s sedežem v Mariboru je bil vpisan dr. Danilo šterfanovič.
— Živalske kužne bolezni v dravski ba. novini. Po stanju z dne 25. t. m. je bila svinjska kusa v dravski banovini na 109 dvorcih, svinjska rdečica na 57, vranicni prisad na 2, kuga čebelne zalege na 2.
— Na banovinski kmetijski šol) na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto zimske šole« ki traja drve zimi po pet mesecev, v začetku novembra. Vsi učenci stanujejo v zavodu (intematu)t kjer imajo veo osfcnbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo ostali po končanem šolanju na kmetiji. {LastiKrnocno, na celo polo pisane prošnje^ kolkovane z Din 5, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu .pri Novem mestu najpozneje do 1 .oktobra. Prošnji je priložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo a nravnosti pri onih prosilcih, ET7 ne stopijo v zavod neposredno iz kake druige eole, izjavo staršev odnosno varuha (kolek 2 Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, obvaizna izjava staršev ali varuha (kolek 2 Dim), ki reflektirajo na banovkisko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. Navesti je tudi točen naslov in zadnjo poŠTo. Starost najmanj 16 let in in z dobrim uepehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in račumstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šc/le ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po zdravniku zavoda. Oskrbnina znaša do preklica od 25 do 300— mesečno po premožen jsTdn razmerah prosilca in se plačuje mesečno naprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo v velikosti posestva in vi šimi letnAh davkov z navedbo družinskih im gospodarskih razmer. Obenem pa naj zaprosijo za podporo še ereski kmetijski odbor. V prošnji za sprejem je navesti, če je sreski kmetijski oodbor že naprošen za podporo oziroma je priložiti odborovo i zk azile o višini podpore.
kftOA DELAKOVA
SCI A ZA RITMIČNO GIMNASTIKO VPIS DNEVNO OD 1©-l4
PRIČETEK TEČAJEV 2. SEPTEMRA
—   Vlaki  za narodni tabor   na Poljanah pri Prevaljah. Ob priliki narodnega tatora na  Poljanah pri  Prevaljah vozi v nedeljo dne  1.  septembra na progi    Maribor gl.-kol. — Prevalje po službeni potrebi izreden vlak z odhodom iz Maribora gL koL ob 7. uri ter pri povratku z odhodom iz Prevalj ob  19. uri.  Opozarjamo občinstvo, da ima potniški vlak štev. 611/512 odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 0 uri 45 min. ter iz Celja ob 4. uri 30 min  Istotako ima izredni vlak iz Prevalj  pri povratku zvezo v Mariboru gl. koL na potniški vlak štev. 527. ki odhaja iz Maritora gl. kol. ob 21. uri 40 minut.
— K>| je tekla zaradi ljubosumnosti. V vasi Totovou, blizu Čakovca je prišlo v sredo do strašnega krvoprelitja iz ljubosumnosti. 26-letni M i jo Bedmjač je imel že delj časa ljubavno razmerje z ženo Antona Topličanca. To je bilo znano vsej vasi in seveda luai možu, ki je večkrat zagroa.il  ženi  in  njenemu  ljubčke, da ju
MARU SKALAN
ROMAN
SidaSitoMua
Pričel se je najprej pogovor o gospodarstvu in denarstvu. Zid Morgeirstern je tožil o slabih kupčijah, težkem ki počasnem izterjevanju dospelih plačil, o visokih cenah sirovin in sto stvareh, ki se jim je takoj poznalo, da so vsaj zelo pretirane, ako ne čisto izmišljene. Od tu se je pa pogovor zasukal na delavstvo, na domačine. Maribor, Slovenijo, Jugoslavijo in sploh vsa tista vprašanja, ki so jih ti ljudje presojali kot tuji vrinjenci, četudi so zvezali svojo gospodarsko usodo s Slovenci in Jugoslavijo.
»Vse to je posledica slovanske nesposobnosti,* je odgovarjal Morgensternu odvetnik dr. Fric Loschnigg. »Slovani niso konstruktiven, arrrpak destruktiven element. Države bi jim morali organizirati Nemci.«
»To je šele posledica nečesa drugega, osnovnejšega,« se je vmešal trgovec Rabitsch, »razbitja nekdanje Avstrije, ki je bila nedeljiva, v sto m stoletjih ustvarjena gospodarska enota. Dokler se ta enota ne obnovi, se razmere v Podonav-ju ne morejo teboljšati.«
»Pozabljate samo nekaj, gospod Rabitsch,« je dejal mirno m preudarno tovar nar Hans Bruckner, »to namreč, da nam je Sele nabUm WWb***e monarhije ki
osvobojenje Jusoslanov ustvarilo podlago za konjunkturo v tekstilni industriji. In mi, gospe in gospodje, živimo od tekstilne industrije in trgovine. Jugoslavija je ugodila vsem našim željam, uvedla je zaščitne carine, dala razne olajšave, in če kljub temu ni vse tako, kakor bi si želeli, se moramo zavedati, da tudi drugod ni boljše, ali je pa Še slabše. Mimo tega: naša industrija je mlada, tako rekoč Še v plenicah.«
»Jedro trditve je čisto pravilno^ je pritrdil Morgenstern. »Priznati je treba, da nam je Jugoslavija velikodušno odprla svoja vrata. Ne vem, če bi nas bili kje drugje tako sprejeli Seveda, ko bi odločala Ljubljana, bi bilo morda drugače, a hvala Bogu, odloča tu Beograd. In Beograd je širokogruden, ne tesen, kakor Slovenci. Gre le za splošni gospo darski in denarni razvoj, ki nas ovira.«
»Menite torej, gospodje,t je dejal Rabitsch, »da ni v našem gospodarskem in — recimo — nazadnje tudi nemškem nacionalnem interesu, obnovitev nekdanje podonavske enote?«
»Tu je treba gospodarske interese čisto ločiti od političnih,«   je pojasnjeval Bruckner. »Mi smo v prvi vrsti gospe-1 darstvenikL«
bo zaklal, ce ne prekineta ljubavnega razmerja. Vsak sta Imela seveda svoje prijatelje In sovražna tabora sta ee v sredo epoprijela. Topličanac je potegnil 1% žepa star revolver, da bi svojega nasprotnika ustrelil, drugi so pa planili nanj, da bi mu orožje iztrgali. Med ruvanjem se je revolver sprožil in ranil gostilničarje, vo hčerko, nakar je sledil splošen pretep. Topličanac je s kolom tako udaril ljub. čka svoje žene, da ee je zgrudil. Pošteno je skupil tudi njegov brat Dragutin. M i jo Bedmjač je kmalu po prevozu v bolnico umrl, njegov brat se pa bori s smrtjo. "Na bojišču je obležalo poleg tega Se deset težko in 60 lažje raujenih kmetov.
— Na  banovinski   kmetijski  «o|j   na Gr_ mu. Novo mesto je SI. avgusta oh 9. uri dopoldne zaključek celotne šole. Starši gojencev in interesenti vabljeni.
♦ Vsak kdor potuje v času od 5. do 16. septembra v Ljubljano, se lahko pelje za polovično voznino, če svoje potovanje veže z obiskom jesenskega velesejma v Ljubljani, ki bo od 5. do 16. septembra t. L Pri nakupu vozne karte naj zahteva na postajni blagajni posebno železniško izkaznico, ki stane 5 Din. Ce obišče potem veleeejem, mu vozna karta velja za brezplačen povratek.
— Odkritje spominske plošče na Vidov dan ponesrečene tovariSIce Mire Zupančičeve bo 8. septembra ob 10 uri dopoldine pri češki koči pod tMlmarskim sedlom* Planinci   In   planinke vabljeni!
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo čez dan jasno in toplo vreme Včeraj je nekoliko deževalo samo v Ljubljani. Najvišja temperatura je znašala v Skopi ju 35, v Beogradu 33, Sarajevu 30 Splitu 28, v Rogaški Slatini 25, v Ljubljani 21.6, v Zagrebu 21, v Mariboru 19 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 768.8, temperatura je zna.VJa 11 8 stopanj.
Iz škofje Loke
Zoboi aravai • s ?t c j al is t
Dr. EGON BASSIN
ORDINIRA OD 9  SEPTEMBRA D-LJE Gledali sk- ulica 4. tUtlon 28 98 nasproti oper«.
Iz Ljubljane
—lj Predmete z zgodovinsko vrednostjo so našli delavci pri delih na Gradu. Zanimiva je zlasti bronasta zapestnica, ki je nedvomno zelo stara. Prav tako mora biti stara tudi bronasta broška, ki je lepo delo. Težko je reči, čermi je služil okrasek v obliki male okrogle ploščice, ki je bfla očitno nekje pritrjena, saj so v njd še vedno žeblji. Tudi ta ploščica je bronasta. Nekaj nenavadnega sta dve okame-neli! morski školjki. Med najdbami so očitno stare rudi črepinje lončenih posod. Sest rimskih novcev je še precej dobro ohranjenih. Najlepša je pa šestica cesarja Franca T. Kako ra^ični so najdeni predmeti, vidimo že iz tega, da je med njimi železen magnet, ki nedvomno ni star, dočim izvirajo bronasti predmeti morda iz keltske dobe, dalje krajcar iz 1, 1816, novec za 10 vinarjev ljubljanskega konzumnega društva, svetinjica, dva kajfeža, ostanek ročaja za solnčnik, kano mrski gumb nemškega vojaka, železna, zek> zarjavela sulica itd. Našli so tudi šivanko, ki je nedvomno zelo stara, saj je takšna, kakršne so uporabljali pred 100 leti. Nekaj posebnega je tudi osiljena kost, ki je zelo podobna koščenim šilom. Bila bi prava senzacija, če bi našli res koščeno orodje, kajti taksno orodje izvira lahko samo iz prazgodovinske dobe. Toda o tem ha se lahko prepričal le strokovnjak.
SAMO 25 PARA ZA KG so Pefcatete v novih paketih dražje od blaga, Id ga odprtega v zabojih prodajamo. Gospodinje, koristno in higije-nieno je, če kupujete makarone, špagete ir mi sne zakone v paketih. Pazite na napis »PEKATETE«.
—lj Preuredi tven a dela na Grada 90 končana, koKkor so se jih lotili prejšnje mesece. Dograjena je pot na zahodni strani nad Osojami, ki drži ob malih šancah k velikim Zdaj bodo preureditvena dela najbrž zopet delj časa počivala, ker ovire, ki zadržujejo popolno preureditev, še ndso odstranjene. Lahko smo pa zadovoljni vsaj s tem, kar so naredili doslej. Toda
»A tudi Nemci,c je ugovarjal dr. Loschnigg. »Pravim celo, da nam morajo biti nacionalni interesi svetejši kakor gospodarski. Mi smo posamezniki, narod je pa celota.«
»Čisto točno, gospod doktor!« se je vmešala Inge. »V prvi vrsti smo Nemci in naša naloga je, da delamo vedno tudi za nernštvo. Lahko izrabljamo tako nastalo konjukturo, a končnih ciljev pri tem ne smemo pozabiti. Čigavo je prav za prav ozemlje, na katerem živimo m delamo? Smo tu res tujci?«
»Naše, nemško je!« je vzkliknil dr. LGsahuigg. »Tisoč let smo gospodarili Nemci na Spodnjem Štajerskem in Kranj skem. Vse to ozemlje je do najglobljih globin prepojeno z nemškim duhom, nemško kulturo in mi Nemci smo še danes tisti, ki ustvarjamo industrijo, trgovino, denarstvo. Maribor je bil nemški m naša naloga je skrbeti za to, da postane spet nemški.«
»Tako je!« so vzkliknili hkratu Inge, Ria, Rabitsch in Spalke.
»Nemec sem in ostanem,« je povzel Hans Bruckner,« a moja navada je biti objektiven. Vi govorite, gospod doktor, o tisočletni nemški nadoblasti, o nemškem duhu, nemški kulturi, ne vprašate pa, kakšne narodnosti je bilo in je ljudstvo, ki tu prebiva? Prebivalstvo dežele, ki edino ustvarja narodnostno bitnost, je b:!o vseh tistih tisoč let slovensko in je prav tako slovensko še i*anes.
«
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21-24
DANES OTVORITEV SEZONE
SVEČANA   PREMIERA VELEOPERETE
Žena, ki ve kaj hoče...
Godba:
Strauss Lili D ago ver
Adolf WoMbrock Kurt Vespermann
FILM POLN VESELJA, LEPE GODBE Df SMEHA
Pred prodaja od 11. do 1213. ure.
Predstave ob 4., V/a in 9Vi. Jutri ob 3.. 5., 7»/4. in 9»/4 uri.
CENE NESPREMENJENE.
v mislih imamo samo zemeljska ter vrtnarska dela, kajti trdnjavski zid še vedno m pošteno popravljen in bi bile vse napovedi prezigodaj. kaj bo prav za prav z njim.
— lj Proglasitev Rožnika la park. Rožniki gozd s svojimi prijetnimi stezicami v hladu iglastega in listnatega drevja, je eno najpriljubljenejših izprebajališč. Sleherni dan in skoro ob vsaki dnevni pa tudi večernih urah se izprehaja tam mnogo meščanov, ki iščejo odmora v naravi. Kakor Čujemo, namerava me«tna občina v kratkem proglasiti rožniski gozd za park. kar je edino pravilno. Po Rožniku 90 se deloma Še vedno vršili lovi, kar pa je preplašilo divjad, ki je uhajala z Rožnika in se le nerada vračala, ko so utihnile puške. S proglasitvijo rožniškega gozda za park bi lov odpadel, prenehalo bi preganjanje divjadi, ki bi jo lahko izprehajalci potem opazovali v prosti naravi. Rožnik bi sčasoma lahko postal največja privlačnost Ljubljane, zlasti če bi se zaredilo na njem več vrst živali.
—lj Pra\>a senzacija na velesejmu bo tudi velemestni varijete. Nastopili bodo »loviti artisti, kalcršnih Ljubljančani sicer nimamo prilike videti. Program bo zelo bogat. Čarobna bo tako zvana svetlobna revija. V krasnih alegoričnih slikah s svetlobnimi učinki nam bodo artisti prika/aH morske vile na morskem dnu, goreče jezero, ples morske rože in še več takšnih čudežev, ki nam bodo jemaK sapo. Vsak dan bosta po dve predstavi, in sicer v paviljonu K. kjer bodo nekoliko preuredili dvorano, ki je pa itak v glavnem že dobra, saj so jo uredili za modno revijo spomladi, samo oder bodo potisnili še bolj v ozadje, kajti varijete bo še celo privlačnejši od modne revije.
— lj Prva slovenska zasebna enoletna trgovska šola. znani >Christofov zavodt, Ljubljana. Domobranska cesta 15. vpisuje. Na»j-starejša, najbolje obiskana ! Lastno, najmo-dernej$e novozidano poslopje, najnižja šolnina. Odlični uspehi, dkrb za službe. Zahtevajte pojasnili a, slikane- pr ospe let e_
—'Fj Dijaški sejem se je začel včeraj. Mfladina bo morala začeti zopet misliti na šolo. Prvi znak, da se bodo počitnice kmalu končale, je v Ljubljani tradicijo-nakri dija&d sejem. Zadnja leta je v Gajevi ulici ob gimnaziji, kjer je še posebno živahno, ker je blizu promenada in pri rokah so slaščičarne. Zdaj še ni pravega razpoloženja na sejmu in kupčija še ne cvete, kajti mnogi študenti uživajo počitnice še drugje ter ne pogrešajo posebne zabave na sejmu. Tudi skrbni roditelji, ka ne morejo vedno kupovati novih, dragih knjig, še ne prihajajo na sejem, ker še ni dovolj izbire in pomisliti je treba, da je danes zadnjega.
— rj Breskve, debele kakor nefdebelejša jabolka so bile danes na trgu. Imela jih je branjevka, toda le par zatojčkov in jih je takoj prodala po 2r> I>in kg. Ogromne breskve, ki so vzbujale pozornost občinstva, so zrasle na vrtovih v Podsusedu pri Zagrebu.
— lj Park na Kralja Petra trga, pred poslopjem sodne palače, je že nekaj časa zatočišče pohajkovačev in pijenČkov. V parku so se naselili kar po domače in suše
Tudi po mestvh smo bni Nemci vedno v manjšini. Tisto, kar je ustvarilo nemški Maribor pred zlomom Avstrije, m brk) nernštvo, marveč renegatstvo. Odpadnik je pa kakor veternica na strehi. Na takih temeljih ne bi smeli graditi svoie nem-šTce stavbe.«
Dr. L5schmgg m Rabrtsch sta postara nervozna.
»Dovolite,« je dejal odvetnik, »pojem renegatstva je zk> širok in meglen. Zdi se mi, da ga pojmujete vi kakor slovenski šovinisti. Kdo je prav za prav renegat? Vsak človek ima popolno pravico, da se sam priključi tej ali oni narodnosti. Ce se čutim Nemca, sem Nemec. Kdo mi more odrekati pripadnost k nemški narodnosti, ako se sam priznavam k njej? In takih ljudi je v Mariboru na tisoče.«
»Jaz pa menim,« se je vmešal Crvin Rogan. »da ostane človek, ako se po nje govih žilah pretaka slovenska kri, v svo jem najglobljem notranjem bistvu Slovenec tudi če se na zunaj priključi Nemcem. Kot psihoanalitik vem določno, da ostanejo podzavestni goni nespremenjeni, in prav šovinistični radikatizem rene gatov je za to najboljši dokaz, ker izvira iz osebno morda nedoznavne želje s sflje nim ekstremi zrno m zatreti tisto, kar je integralni del renegatove duševnosti, ki je nespremenljiv in se nikoli ne da docela zatreti. Zaradi tega renegat tudi ne more biti objektiven.
i
tam eek> perilo. Poleg drugih prihaja v park tudi neka ženska, ki ima navado razgrajati in vpiti, kar počne brez vsakemu povoda po cele ure. Policijski organi naj napravijo  tu red
—lj Enoletni trgovski tečaj v Ljubljani, Kongresni trg 2.JI. (Trgovski učni zavod) je dose®pJ rv pretok Lih letih najooljfee uspehe. Zavod razpolaga z naj-mcHiernej6im  programom,   ki   ga iavajajo
^ amo   pa-vovnstne   u&ne  moči. _ I stota m
ee vrse razni večerni, jezikovni, stroje-pLs.nl, »tenagratekl in druvgi specialni tečaji. Zavod daje ustno ali platneno vsa pojasnila   brezplačno.  — Priporočamo!
— lj Od ponedeljka 2. sept. datrje se vrši vpisovanje na drž. konservatorij in solo Glasbene Matice. Vpisovanje na konservatorij je od 9. do 12. ure, v Sok> pa v istem Času in todi pop. od 15. do 17. ure. Starše prosimo, da pravočasno priglase svoje gojence, ker je v šoli Glasbene Matice dne 6. sept. pop. Že določitev urnika in redni pouk. Podrobni pogoji v veži zavodov.
— lj Din 200.—  (dvesto)  darova*!    po g.
Albinu Turku stalni gostje pri Bončarju društvo »Skrb za mladinoc namesto venca umrlemu prijatelju g. Počivalniku.
— 1] Razstava preprog banovinske tkalnice v Splitu bo jutri, v nedeljo, otvor jena v poslopju mestnega muzeja v Gosposki ulica. Letos obet«, biti mnogo lepša« nego lani. ker bo obsegala nad 100 prekrasnih izdelkov. Ogied brezobvezen.
— lj Emigrante in prijatelje vabimo, da, se polnožtevilno udeleže svečanosti, ki jih priredi >Jadranska straža< na kraljev rojstni dan v petek 6. septemtra oh pol 11. dopoldne ne Kongresnem trgu v Ljubljani. Za narodne noše iz Trsta. Gorice in Istre ter za emigrantska društva je določen poseben prostor. Manifestirajmo za naše morje! — Ck*ganizatorno- propagandni odsek Zveze jugoslovanskih emigrantskim društev, Ljubljana
— Umrli a* Ljubljani od 23, do 29. t. m. škofici Janko, n let, Jijn 'jrg. ponročriilca, Slave Va*enitm, 70 let. Žel. uradajic v. p, Zupan&ič, sestra Medarda, 64 let, lasmi-1 jenka, Počivalnik Ivan, 94. let, posestnik in mesarski mojster, Pavčlč Marija, roj. Petrovoič, 74 let, žena vpak. zelezm. 6jn. Poženel Ivan, 73 :et, kovač, Japljeva al. 2, Ojbej Franc. 69 let. pisarniški ravnatelj v p., Praznik Marija, roj. Zavodnik, 66 let, Razlag- Ana, 44 let, postni kontrolor, Volovšek Ana. roj. Grbee, 67 let, zaLseb-ndca, Turnšek Ivana, 27 let, postrv Žilica, Koznotar Franc 70 let, nedpaznjk prisilne delavnice v p. V ljubljanski bolnici nnirl,: Cv^tkovič Ljubomir, 27 let, crrzavn: uslužbenec, Zaječar, MJkloSič Marija 27 let, žena delavca, Hrdo pri Viču, Janežu-Marija, roj. Orel, 34 let, Mali. Mengeš Vjn-tar Jože, 6 let, sin posestnika, Vkitarje obč. VeL I^asče. Majhen Matija, 54 let, vžitkar, Zajčje polje prs Kočevja. štrukelj Anton, 5 mesecev, am služkinje, GoJ-moe obe. Šmarje, Beros Cecilija, 34 let, žena posestnika, Nova vas obč. Višnja gora, Skubic \nton, dninar, 61 let, Prež-ganje obč. Trebeljno, Anžtei Matevž, 59 let, bajtar — delavec, Hauptmanca, Kovač Frančdđka, 45 let, postrežnica, Jufinek Ekniiija, 39 let, zase brv ca — bivša vrtna. rica, Maribor, Novak Franja, 43 let, žena posesta>fka, Mali Gaber, Arh Anton, 1 loto, »in avtoizv-ošeka, Bohinjska Bistrica.
— lj Vsi odborniki in odborniee ljubljanskih CM podružnic se vabijo na sestanek v ponedeljek, dne 2. septembra ob 5. uri popoldne v družbeno pišemo. Beethovnova 2.
—1J Predsednik mestne občin« ljubljanske g. dr. Vladimir Ravnikar ae je vrnil z dopusta in je »opet prevzel svoje posle.
— lj Karambol g tramvajem. Tramvajska
uprava je minuli teden na vsetj važnih križiščih in prehodih, kjer tramvaj ni tako viden, obesila velike svarilne table z rdečjm, lepo vidnim napisom: Pozor na tramvaj! Toda tudi ta svarila ne pomagajo mnogo, kajti vozniki se ne ozirajo na nje. Tako je davi okrog 7. na Viftu pridrvela neka mlekariea na zapravljivČku na cesto ne oziraje .*e na svarilni napis K sreča je konj še odnesel pete, a voz je tramvaj zadel. Posode z mlekom so sie no tleh in mleko je pobelilo cesto. Neprevidna mlekariea je razen prestanega strahu odnesla zdravo kožo. Lahko pa bi bilo hujše!
— lj Otrok ped avtomobilom. V Jeranovi ulici je prijel davi pod osebni avtomobil 11-lelni Ladislav Bregar, sin delovodje. Deček je dobil znatne poškodbe na glavi in po rokah. Šofer ga je takoj naložil na svoj avtomobil  in  prepeljal v bolnico.
Yz Kranja
— Vpisovanje na Glasbeni šoli bo odpo-i nedeljka dalje vsak dan od 8 — 12 v ve-1 ži realne gimnazije. — Občni zbor se bo 1 pa vršil 25. septembra.
— Občinska pisarna Iri jo popravljajo, je v glavnem gotova in se bo urachrttvo kmalu lahko vselilo nazaj. — Tudi glede novega občinskega- delovodje bo prihod-nji m<
»SLOVENSKI NARODt,«w<*t «. avgusta 19»
Kakšna bo vojna
v Abesiniji
Itallfam m bodo morali boriti najmanj tri leta,
Angleži poznajo Abesinijo zelo dobro, ker mejo njihove kolonije od dveh strani na njo, poleg tega pa do* bivajo zanesljiva poročila od svojih zaupnikov in raziskovalcev. Zato pač lahko verjamemo poročilom ki jih pri* občujejo o Abesiniji angleški listi. Angleška javnost zadnje čase sploh z velikim zanimanjem spremlja itahjan* sko * afeesinski spor in še bolj kakor pri nas mu posveča vso pozornost tudi angleški tisk. Poglejmo, kaj pra* vi jo Angleži o vojni med Italijo m Abesinijo.
Italijani bi lahko vxrrfi v Abesinijo Od večih strani. Najlažja pot bi jkri pa bila od severovzhoda proti Adui. Po tej poti krene najmočnejša Italijan ska armada, ker gTe hi še za stare ra= cone. Italijanska armada ne bo nale* re4a na velike ovire in priborila si bo odtod prosto pot do Addis A bebe. Ko pa pride navzlic tropičnim bolez* nim tja, najde abesinsko prestoinico prazno in požgano. Cesar jo bo s svo jo vojsko m ljtKrstvom gotovo že za*
žeči Abesinri bi o« rbkoHIi ;n masa» krirali.
Iskanje sovražnika bu za evropske vojake zelo težavno, ker bodo obteže* ji z modernim orožjem in navezani na prehrano iz tovornih avtomobilov, za katere v Abesiniji ni cest V neka* terih krajih Somalije m v ozemlju Da* nakilov doseže vročina 70° Celzija, Domačini hodijo tu gologlavi, dočhn bi Evropca brez pokrivala kaj kmalu zadela somčarica. Voda je v nekate* rfh krajih tako redka, da potujejo do* mačini z mehovi za vodo, kakor An* glež z dežnikom. TJ«! * zral, kjer se je začel spor med Italijani in Abesmcl, je samo večja mlaka, označena na zemljevidih zato, ker je tu daleč na* okrog voda pravi zaklad. Drugod zo» pet so studenci vulkanskega izvora, voda iz njih je neužitna. V gorah ve» do za skrite vodnjake samo domaČi* ni, ki jih pa za nobeno ceno ne po» kažejo. Sicer pa če pride do takega vodnjaka večji oddelek vojske, popi*
pustu. To ne bo rriČ Čudnega. Abesrrt* ski vladarji vočkra-t menjajo svoje prestolnice in sicer zato, ker njihovi prebivalci sčasoma okolico opustoši* ker posekajo vse drevje za kiirrvo. Tako zvana afcesinska mesta, Čeprav so na zemlje vidu označena kot taka, recimo Harar, niso drogega nego va* si, ki štejejo več tisoč prebivaioev. Tako bodo hmeri rtafijami v rokah po* žgano prestoheo sredi epostosenega kraja, Abesinci booV> pa skriti v go* rah.
Abesinija je fevdaina država. Poleg cesarja so zlasti v gorskeh krajih po* glavarji poedinih krajev ali plemen, tako zvani rasi, ki borio kraljevo vo$* sko podpirali s svojimi vojaki. Bori* 15 se pa ne bodo z modernim ev^op* ski m orožjem. Abesinski ras ne srna* fra za sramoto, če pusti pred sovraz» nikovo premočjo sverje IjocH razbežafi se, ker ve. da jih bo drugi dan na prh mernem kraju zopet zbral. To bo vof* na neprestanega draženja in manjšŠi spopadov. Italijani ne bodo rrnejer na» leteli na tako veHko sno Abesincew, da bi jo z enim porazom strfL Pw> dirati bodo moraK skozi dirjrrgle m pustinje pod vodstvom rzdajalskih domačinov, ki jih bodo v nafrežjerr* trenutku zapustit
Redna abesinska vojska >e obauo *ena moderno in sicer po W9Šhff Jbs* r>oncev. Vežbajo jo že sedem let bel* Cijski in švedski častniki Ta vojska ima tudi topove in poške ntfrjnovejSe> Ha modela. Starejše puške so prodan* divjim plemenom GaiFlov m Danski* lov, ki bodo z njrmi resno o^Jražflfi °00 kilometrov doigo zvezo med Mas* savo fn Addis Abebo. Redna abesm* ska vojska sta organizirani povsem drugače, kakor evropske armade. Vsak mož mora nastopiti službo z za* Jogo suhe hrane najmanj za tri tedne. V tem času mora vsak bojevnik ub** ti vsaj enega sovražnika. Zato gorje vsakemu manjšemu italijanskemu od* delku. ki bi se ločil od celote Pre*
jejo vodo takoj tisti, ki so prišli pa* vi, drugi pa ostanejo žejni.
Mnoge Icraje v Abesiniji pokriva tr* njevo grmovje, da je težko hoditi po njih. Ljudje se še prerinejo skozi gr? rnovje, zelo težko pa gre z vel blodi, ki so tu edino kolikor toliko priklad-no prometno sredstvo. Steze poznajo samo domačini Velbiodom so tu ne* varne tudi mnoge razpoke v fzsušerrf zemlji, ker si lahko nolomijo noge. Abesinec se ceni samo po številu uib** tSS sovražnikov. Pri nekaterih pleme* rrm se mladenič sploh ne more oženit ti, dokler ni ubil ali pohabil vsaj ene* ga človeka. Zaradi teh razmer so bi* le nekatere pokrajine do zadnjega sploh neznane. To velja posebno za ozemlje Danakilov med pravo Abes* ni jo in italijansko Eritrejo.
Se leta 1929 je mogel potovati afi bolje   rečeno  bežati   skozi   te kraje
baron Fraachetti samo po najkrajši poti pod zaščito strojnih pušk ki 7000 mož redne abesinske vojske, ki so ga čakali na drugi strani takrat še kot negoševa prijateljska pomoč. Del te* ga ozemlja pokriva skalovje, strme pečine, tako da je skoraj sploh neprehodno. V krajih, kjer rado dežuje, so med gorami doline, pokrite z džuu> glami, čijih izparevanje je za Evropce enako pogubno, kakor trparevanje pragozdov v Kongu. Vojne operacije
v teh gorah bodo pač nekaj čisto dru* gega,
..... Angleži pra*
vi jo, da bo Italijanom posebno nevar* no zbiranje vojske na enem kraju. Vojna v Abesiniji bo strašna nc to* tiko zaradi črnega sovražnika, kakor zaradi neznosne vročine in nalezlji* vih bolezni. Čas bo pa delal za Abe* stnee. Ce bi se pa Italijanom kljub te* mu posrečilo premagati Abesinijo, bo* do rabfli zato najmanj tri leta.
Kako se ]e ponesrečil kralj Albert h
Belgijski kralj Albert I. se je smrtno ponesrečil lani 17. februarja na pečinah. M are les Dames blizu Namurja. Bil je navdušen planinec in usodnega dne se je odpeljal z avtomobilom na izprehod. Spremljal ga je samo osebni sraga. Šokiral je kxalj sam. Ko je prispel do omenjenih pečin, je ustavil, pustil afaao v avtomobilu, sam je pa odšel na skale. Ker ga dolgo ni bilo nazaj, se je sluga odpeljal z avtomobilom v bližajo vas, odkoder je telefoniral v Bruselj, da se kraty ni vrnil. Takoj je prispelo i« Bruslja dvorno osobje ki ie začelo kralja iskati. Masfi so ga žele ob 2. zjutraj mrtvega pod strmo skalo. Po njegovi tragični smrti je postal kralj Belgije njegov naj-starejši sin Leopold.
Kralj Albert Je h* rojen 8. aprila 1876 v Bruslja kot stn princa FAipa Flanderskega, Na p* ostat je stopal 17. decembra 1908 po kralju Leopolda U, Med svetovno vojnot ko so Nemci vdrli t Belgijo, je stopil na čelo svoje vojske, toda moral se je um akn^ti iz svoje domovine v Le Havre odkoder je vodfl vladarske posle do konca vojne. Poročen je bal s bavarsko vojvodi njo Elizabeto, s katero je imet tri otroke, sedanjega krarja Leopolde., princa Karla m princeso Marijo Jose, poročeno z italijanski - --c-oiona-slednikom Umbertocn.
petelinov
Američani se kratkočasijo in zabavajo na "vee moeoče načine. Za kratek čas pri. ngjajo- najrazličnejše tekme ( da pozabijo na glavno tekmo, na hoj za obstanek t ki Je tntdi v Ameriki od dne do dn« težji. V Lrincoirto v državi Nebraeka so imeli oni dan zanimivo tekmo, na kateri je nasto. pflo 250 petelinov in pete Unč kov. dk) je m to, kateri petelin bo največkrat zakikirikal v d^eh urah in odnesel prvo nagrado. Vsak peteMn je dobil svojo kletko in čakali so samo se na to, da bi zakikirikali po vrsti vsi. V začetka so bili petelini nekam prestrašeni, gledali so ee in boječe pogledovati na ljudi, nrisleč^ kaj bot att jim ne kanejo zaviti vratov.
Ker pa dolgo ni ntt zgodilo in so postajah 1 jed je že nemirni, da niso prišli na svoj račun, ee je eden petelinov o jun a-čfi in na vee grlo zakikirikal. Takoj eo mn sledili drugi m nastal je tak koncert kLki-rfkanjai da so si ljudje kar ušesa maslu. Zmaigo je odnesel petelin, ki je za_ kfkirikal v dveh urah 940 krat. Komisi-JB-, ki je morala koncert pr^in-Sati, ima pač zdrava udesa.
Za reklamo v žrelo ognjenika
glavnega urednika ki ie hotel pomagati
>Y omi uri« je bU akoraj brezpomemben tokijsko dnevnik, zaradi pomanjkanja denarnih sredstev in naročnikov mu je grosjia ustavitev. Tedaj je pa prišel glavni urednik na srečno misel ob;-aviti proglas, da se list obvezuje izplačati vv-soko nagrado tistemu, Jd bi se »ptutil v žrelo delujočega ogn^nika Munara Jamy na otoku Oshdma, znanem pod uneoom >Otok samomorilcev.« Ta otok je oddaljen od Tokia 90 itjlometrov. Več tednov je priobčeval list opis prtpraiv, izair je imelo za posledico, da so prihajali na otok mnogi radovedneži gledat, kaj se godi na tej priljubljeni sadnji postaji japonskih samomorilcev^ ki 30 poakali v žrelo ognje-nflea. Slednjič je bala nad ipel-xn dograjena sa spuščanje kletke v globino potrebna konstrukcija. V to »detko naj bi sedel pogumnež.
Toda navanc povišani nagradi m raz-novim nagradam se ni nihče pri-Tudi nobenega tokijskega repor-terja ni mikal izlet v žrelo ognjen<ka. fflednjjfc je ostal glavnj urednik omenje. Papi asta Tokuza Iawta sam in nion! se je o*Boč*ti Za ta nevarni korak, kajti po JsjMiMJijli običajih bi mu tudi sicer ne preoatajsJo nsč drugega, kakor končati si Jrvljenje. Sam je to misel sprožjl m ker rri
Japonskega lista „ svojemu Usta na noge
naSoi  nikogar,     al  hi se     upal     ▼ žrelo
ognjenika, je moral sam pojestii. kar je bii skuhal. Napisal je poslovilna p>oma, si nataknil plinsko masko s potrebnim krakom in ae dal 19. maja spustiti v žrelo.
130 metrov ^loboao ie naaf-aia m^.na ekpiosija, da je kletka -car poskočila in se zavela v oblake efema. i'oo metro\r globoko je zagledal Tokusa Uvata razmesarjeno truplo nekega samomorilca. 460 metrov globoko je kletka obtičala na visoki skali in ni mogla več naprej. Tam je ležaio truplo 16-iotnega mladeniča, ki je bdi skočil v samomoriloem namenu v žrelo ognjeneka. Bksplozsjje so si sledile, stene ognjenika so se tresbe m kamenje je letelo na vse strani. Iz posode je začet uhajati kisik in zato je ail Tokuza lw»ta prisiljen dati znamenje, ^aj ga potegnejo iz žrela. Ko so ga potegnđi na vrh, je hfl sicer živ in adrav pač se je pa takoj anesvestM. v iretu je bil 50 mmmt mi zdravniki so izjavi^ J& bj M mož zgubljen, če bi bil ostal v žrelu Se 10 nrinut. Praktična posledica tega pa je bila, da izhaja hst >Yomiurx zdaj v JOO.OOO :zwo-d5h. škoda, da pri nas nimamo ognjenikov, da bi z njimi glavni urednjito pridobivan naročnike.
Prve Pasteurjeve zmage
Kako se Je začel slavni francoski učenjak boriti proti steklini — Prvi, ki je bil cepljen z njegovim serumom
V Pasteurjevem zavodu v Parizu so imen v začetku julija intimno svečanost, 6 Jtfhja je namreč minilo 50 let, odkar je Paateur prvič preskusil   na mladem Jo-
Meisteru svoj serum priti steklini. Ta iva je vredna, da jo omenimo. Pa-je spadal v eno najsimpatičnejsih aatogorjj >slavnih mož«. Skromnost mu Ji bala samo ob sebi umevna. Brez bom-basticnah besed je hodil edino možno pot aPOjagi življenja in shižil človeštvu tako rjftemenii-to, tako požrtvovatoo, da bi težko v tem pogledu njemu enakega. Za in nesposebnega raziskovalca je smatral vedno tistega, ki vidi v vsak. danjem potrpežljivem delu v poskusnem laboratoriju samo suhoparno dolgočasno pr^maevanje. Pravi učenjak mora vedno videti pred seboj svojo sresdo vodnico.
V življenju trezni m raasocfcn Pasteur sa je čutU v svojem laboratorija večkrat kapatana, ki vodi svojo ladjo proti se ne-odkx«hj dezeM. N^kon se pa ni dal zape-
jn twjifcfw wii c aajaost in svoje etase
Mihail Zo5čonko:
Na nekaj is pozabil
Ta neznatna prigoda so je primerila uradniku Petji. Bila je vsakdanja prigoda, toda Petja bi jo bil malone plačal z srlavo. Petja ?e je hotel dati operirati in pri tem se je izpostavil smrtni nev.jrnrv^ti pod nožem mlade, lope zdravnice Toda Petja ni med tistimi, ki se dajo kar tako tebi nič meni nič odpraviti To je bila njegova prva operacija in ne smemo se torej čuditi, da es na take reči še ni razumel.
Pred tremi leti se je bil napravil Petji ječmen in ker se ni zmenil zanj, mu je najprej oteklo oko, pozneje se mu je pa napravil na veki precej velik eir.
To pa Petji ni bilo dobrodošlo v službi in odšel je na kliniko. Zdravnica, ki ga je preiskala, je bila mlada in zelo lena Imela je platinasto plavo glavo paža in vitke noge.
— Če želite, — je dejala in ga pozorno pogledala — lahko ta čir prereževa. -«''>§ki, ki manj gledajo na svojo zunanjost, pa hodijo vse svoje življenje s V ki m Čirom po svetu.
Toda Petja, ki je bil velik gizdalin, je sklenil podvreči se operaciji in izjavi 1 je. da ga mora operirati lepa zdrav-r**?a.
Zdravnica mu je naročila, naj pride
ilir^jr,! dan.
Petja |b hotel oditi naravnost iz urada na kliniko, pa si je premislil. Pomislil je sam pri sebi: Gre sicer za očesno operacijo, a kdo ve, morda se pa bom moral sleci. Na medicino se sam vrag ne spozna. Pojdem najprej domov in oblečem drugo srajco, kajti ta, ki 30 imam na sebi, je umazana in r»-*oTv>te-na.
In hitel je domov.
Zdravnica je bila mlada, zelo lepa, imela je platinasto plavo glavo in vitke noge — pokazati se ji mora v vsem svojem dostojanstvu, na to lepotico mora napraviti dober vtis.
Doma je oblekel Petja iepo oprane in polikane spodnje hlače ter snežno belo srajco. Umil si je vrat in roke z bencinom in milom, se gladko ;bri": in skrbno počesal, polem je pa »dšel na kliniko.
Lepa zdrav-i\^ pi ;« odvedla v 8 »-bo, rekoč:
— To je oper-icijsk? dvižna,., to je operacijska miza... a tu je vaš čir. Takoi se lotim oprecije. Sezujte čevlje... in ležite na operacijsko mizo.
Tedaj je pa postal Petja silno otožen in prišel je v nepopisno zadrego. Vee iz sebe je pomislil: Hm, s tem pa nisem račune 1... To je pa res nesreča, da mora človek sezuvati čevlje... Imam namreč raztrgane nogavice in to bo po-kvarilo vee v*is.
Hotei je sleci suknjič, toda zdravnica je dejala: — Ostanite kar v suknjicu, sezujte samo čevlje.
— Nieem vedel — je zajecljal Petja v zadregi — da je treba pri očesni operaciji sezuti čevlje... Gospa zdravnica, na sebi imam snežnobelo srajco, oblekei sem pravkar oprane spodnje hlače, toda pozabil sem vzeti druge nogavice... Prosim, nikar ne glejte na nogavice....
—Ne mlatite prazne slame, — je dejala lepa zdravnica strogo. — Cae je zlato. Ležite na operacijsko mizo, toda poprej sezujte čevlje.
Petja je moral hočeš noces sezuti čevlje in leči z raztrganimi nogavicami na operacijsko mizo Ko je vzela zdravnica nož, da bi mu prerezala dir, ae ji je ustavil pogled na raztrgani nogavici in počila je v smeh. Smejala se je celo med operacijo in Petja je čutil, da se ji trese noz v roki. Samo golo naključje je rešilo Petji življenje, kajti drhteča roka bi bila kaj lahko zdrsnila, komor nI smela. Toda Petja je Imel srečo in operacija je Sla gladko.
Zdaj eo izginili tudi sledovi o čiru, njegov obraz je zopet čist in lep, toda en nauk je dala Petji ta prigoda-. Zdaj obuje vsak dan sveže nogavice.
je znal ločiti od svojega ra^iskorvaiskega nemira. Zanimfv je zlasti psihološki moment, Pasteurjevi odnos a ji do prvega spopada s steklino. Pasteor je imel Tisoko razvit čut odgovornosti. Voronovi naše dobe se zde mehanični avtomati, če jih postavimo k Pasteur ju. To je bil mož srca, dostopen vsem človeSkim čustvom, O pomembnem trenutku svojega življenja, ko je prvič poskusil premagati steklino ne človeku, je nasipa! po svoji navadi nekaj preprostih besed. Toda sa njimi se skriva več ur nemira, negotovosti in mučne neodločnosti.
>Z uporabo te metode sem dosegel, da sam imel 50 psov različne starosti in rase, odpornih proti steklini m v nobenem primeru se mi poskus ni izjalovil. Kar so se pojavili v mojem laboratoriju v ponedeljek 6. julija 1885 trije ljudje, kj so b£i prispeti Is A Iraške. Prvi je ojl trgovec tat Meeeenvota pri Schlestadtu Teodor Vone, ki ga je bil ugriznil 4. jufcja njegov stekli pes, drugi je bil fUetni Josef Meister ki ga je M ugriza« 4. julija ob 8. zjutraj isti pes (pes ga je bil podrl ,n imel je več ran na roki, na mečih in na stegnu, nekatere so bite tako globoke, da je težko hoda), tretja je bila Josafova mati, ki je pa bHa odnesla zdravo kozo. Vone je b* močno obgriaen na roki. Izjavil je pa, da mn pasji zobje niso prodrtt skozi srajco. Mlčcear se ni bilo treba bati in 4tko sem mu dejal, da se lahko Ae istega dne vrne na Alzasko, kar je radi 9tonL Pridraat sem pa malega Meistena in njegovo mater.
6. jnkja smo bas .meti sejo Akademije Tnair^fl** Tam sem se sestal z dr. Vin-pianom m dr. Oraucherom, profesorjem pariške medicinske fakultete. In oba sta takoj obiskala nesrečnega dečka ter ugotovila stanje m stevno njegovih ran. imel ji vi je 14. Po mnenja obeh 90 oile rane tako velike in globoke, da je otta stekMna skoraj neizogibna. Tedaj sem oba obvestil o novih izsledkih, ki sem jih bil dosegel s proučevanjem stekline od svojega predavanja v prejšnjem letu v Koda-nju. Smrt ubogega dečka se je zdela neizogibna. Odločil sem se, ne orez silnega s| labtoo mamite. pr<
na dečku metodu, ki sem z njo vedno dosegel uspeh pri psihc.
Lečenje se je v potni meri posrečjao. Zanimivo je, da je ostala dečkova usoda pozneje združena s Pasteurjevm imenom. Zdaj je Josef Meiđter hišnik v Pacfteurje-vem zavodu.
Negoševa sestrična
Harlem, zamorski okraj New>orka, z velikim zanimanjem sasleduje ttalljansko-abete^neki spor hn prehrvale.i te&a okraja hočejo baje celo organizira ti [***4>iho črno legijo v pomoč Ahesineem. Oprav je vsako nabiranje dobrovoijeev aa tujo državo v Ameriki z ustavo prepc>veda»uo( so zaonorci nabrali nu\j seboj več dolarjev za Abesinijo. Najbolj se pa a*m* -riska javn<*t zanima za nesućevo aestric-mo, ki se je naselila oni dan v enem naj-e^egantnejših hotelov Newyarka. Ab*»im sko princeso so spremljati dve dvorni dami m njem dvorni rnarsai, ki se je izdajal ■a maroškega konzula. NeguAova eecrtrtč-na, princesa Ha**«ui HeSla Tamayana je počastila s svojo navzočnostjo tudi recepcijo pri guverner j« Pensyrvan!je ta aa ftidfto je zapela nekaj a&ostnskUh pesmi.
Sem hči kneza Jakoba Hiilrra, ki je padel v bttfci pri Adni, — je prk^ov^dovaia novonarjean, hi letos sem bspolhrUa Zl. leto. To prtenatnje je pa Mlo za njo nsod*-no, kajti de bi bSta re«, kar je prrpove-dtovaJa, in se rotffia desot let po smrt! svojega očeta, Novtnarjl so od mah ta bri so dognali, da taaajo opraviti s podjetno pnstotovfco s AntflBkih oftokov. Njeni dvorni dami sta bfll hreajposetnd zamorski ptesaiki, a te marnoske«a sottana se je MnscTI zamorski  pa«tOT brez ver-
TfHl OVCZ5.
Wallace Beery na Madžarskem
Ameriški filmski k»raler Wer*ace Btaflf Je prispel te dni na Madžarsko, kjer je bil središče posornosti. Dva dni » je mudil v Budimpešti in hotel je biti povaod, kjer se dobro je in pije ob ciganski godbi. V nedeljo se je odpeljal na kmete, kjer je prisostvoval kmečki svatbi. Kmetje so ga takoj spoznali in ga navdušeno posdrsvrja-rjoH. Na Madžarskem je jedel Beery samo kuretmo na paprfki. Zanimal se ni za nie, kar mn je znano fe iz Amerike, pač se je pa zek> čudil javnim trgom in množici beračev Vsako jed je sorlt predno jo je pokusi!, rek) melone. Ifeki novinar ga je vprašal, aH pozna Greto Garbo m se je zek> čudil, ko mu je Beerv odgovoril, da Se ni imel prilike osebno seznaniti se z njo* Čeprav sta še nastopala v istem filmu. Na novinarjevo začudenje je Beerv odgovoril, da ima Hollywood nad 200.000 prebivalcev in da ne more vseh osebno poznati.
Na vprašanje, afi rad zahaja v kfno, je odgovoril, da v kino sploh ne hodi, a če hoče videti filme, jih lahko vidi doma, kjer ima kino, športno igrišče in bazen. Ce nima dola. se po cele dneve ne gane z doma. V pooedeliek je odletei Beery z letalom v dvkxx Carinski organi njegove prtljage mso pregledali, kakor je njihova navada, pač pa so ga prosili, da se jim je za spomin podpisal na svojo vizitko.
Strupen jezik — Pomislite, soseda, nasa Matilda gfe tudi letos na počrtnlee. To bo tam sonet oble-
— Kaj je tem tofiko komarjev?
Trajno slabe voife
Mali: Kaj si pa storila s mozec* da ju vedno tako štabe volje?
Mlada iena: Nič. mamica, samo obljubil mi je, da mi bo knpH nov klobuk, kadar bo dobre voffe.
Dober sin
Trgovca: Ves kaj, sinko, trgovino izročim tebi, sam bom pa počival.
— Na papa, saj si is Men. nnptfi"™' se ti ne modi. nekaj lat lahko ss desss, potem bova pa oba počrvata.
^ - -    »  » » -— urjspou doktor,
slati mojega bornega
gora?
.  —Odločno bi vmn
gore. t.Ja samo pod Ha
kam bi bilo barje pomeša, k morju ab' v
pošasti ga v fts odpotnjete
Stran ^>
»SLOVENSKI NARODc, Sobota, 31
avgusta 1935.
-
Uob Feuchtvranger:
16
Zid Siiss
Roman
—Otroku je zdaj štirinajst let, — je dejal končno rabbi Gabriel. — Veruje mi kakor lastnemu očetu- — Ni dobro, da si resničnost in moje besede tako nasprotujejo. Sem kakor poganski prerok Bileam, — je nadaljeval kabalist smeje. — Moral bi preklinjati, kadar govorim o tebi, pa moram blagoslavljati. Privedem jo torej sem, da te bo videla, — je zaključil svoje besede.
Sussa je spreletela groza po vsem telesu. Ta otrok! Ta človek je sedel pred njim in mu govoril brezbrižno: Prevrnem svoje življenje, v tvoje življenje, pono sijaja, žensk in vrtoglavosti, rx)stavim otro ka, hčerko, Naemi, dvignem tvoje življenje iz tečajev, razbijem steno, ki zakriva preteklost, iztrgam tvoje srce iz tečaja.
—Ostanem še tu, — je dejal kabalist, — da te bom mogel opazovati od blizu. Kdaj jo privedem in kam, to ti še sporočim.
Po odhodu rabbija Gabriela je sedel Suss ves besen in sam ni vedel, kje se ga glava drži. Niti kot fantič se ni dal nikoli tako ošteti in osmešiti. Toda temu starcu povem to, bom že našel primerne besede, da mu jo zagodem, temu staremu čarovniku v njegovem oguljenem staromodnem kaftanu. Toda pri tem je bil v dno duše prepričan, da bo drugič pred njim zopet tako tih in majčken, kakor je bil danes.
11
V gradu Freudenthalu je stala pred grofico njena mati, velik kup mesa, ki se je premikal le z največjo težavo. Ta prastara žena z obrazom, rjavim kakor glina pod belimi lasmi, je s trdimi, požrešnimi očmi nadzirala grad in posestvo. Odirala je služinčad ter grabila na kup denar počasi, požrešno in nenasitno.
Vsa iz sebe je begala grofica po sobi in tarnala: Vse je končano, mati, vsega je konec. Izgnana sem. Z dvora so me zapodili. On poljublja to staro, izmožgano gos v Stuttgartu m ves svet gleda to. Otroka hoče imeti ž njo. Izgnana sem. Izgnana po tridesetih letih kot vlačuga, ki ni več godna za posteljo.
— Deri ga, hči ! je kriknHa starka s hripavim, globokim glasom. — Le naj krvavi. Mnogo denarja je moral šteti, dokler je bil plamteč, narj ga stane še več zdaj, ko se ohlaja. Deri ga ! Pritisni in stisni, dokler ne bo mogoče iztisniti iz njega nobenega beliča več.
— In Friedrich mu je to nasvet oval, je besnela grofica. Friedrich Viljem je bil njen brat. Poplačaj mu to, mart i ! Za-godi mu jo ! Premlati ga !
—Pokličem ga, vse mi mora povedati po pravici, potem mu pa že pokažem,— je obljubila starka Toda to ni tako važno, je pripomnila in se zavalila pred njo v naslanjač, betežna in zavaljena kakor azijski malik, s prsteno rjavim zabuh-
lim obrazom pod belimi lasmi. Si poslala vozove s stvarmi ? To je dobro hčerka. Pošlji še več. Pošlji vse čez mejo. Imeti to je glavno. Držati. Imeti denar, imeti stvari, vse drugo ni tako važno !
Grofica je čakala, jeza jo je razjedala, toda pomagati si ni mogla. Prišel je Izak Landauer s poročilom in papirji. Vse nadaljne zadeve so tekle gladko, sijajno. Vprašala ga je po kabalirstu. Da. ta je zdaj na poti v Wi1dbad. Težko je določati mu pot. Naj Njena Eliselrnca potrpi, čez dva ali tri dni ga bo imela v Freudenthalu.
Komaj je starec odšel, je prišla vest o srečanju vojvodske ga para v Teinachu To se je zgodilo ob veliki svečanosti, kakor pri zaroki. Zavržena Eli "i bet a Char-lotta in njene dvorne dame? Ta zbirka
strašil, — se je zasmejala grofica--
preskrbele so si nove, dragocene obleke. Povabljeni so bili poslaniki dvorov, ki so si bili pridobili zasluge za grofico pa tudi ožji odbor parlamenta, ves kabinet. Njen brat--gofičin brat ! Ta hinav-
ski podlež strupenega jezika je nastopil na svečani pojedini z nagovorom. Zvečer so priredili balet >Odisejev povra-tek«. Ah, kako so se vsi muzali, ko se je zlobna Kirka pogreznila v ognjeno goro in kako so si gotovo brisale te zavaljene stare gosi svoje krmežljave oči, ko je skromna Penelopa sedela pri preslici. Toda naj le počakajo, še dolgo bodo čakale, prodno bo ona, grofica, skočila v gorečo kopico. Vojvodski par je potem odšel in ko sta zlezla v posteljo, je igral pred vrati njune spalnice italijanski kvartet. Dober tek, Luxi. Ali ti diši ? Kaj takega že dolgo nisi imel. Glej, da si ne ožuliš kosti ! Naslednjega dne so priredili bengaličen ogenj, rakete so prasketale in švigale visoko pod nebo, kjer so opisovali plameni vojvodinjino ime. Ljudstvo, ki je imelo čreva polna vojvodskih poslastic, mehurje pa vojvodskih vin — ker ni biJo njenega nadzorstva je kletar gotovo opeharil vojvodo najmanj za stoosemdeset cekinov, — se je drlo na vse grlo: 2ivela vojvodin ja !
Vedno bnete imeli čistočo v hiši, ako kupite pfetko, ki vam je n e o b h o d-n o p^tr^hna — ■ pri
Šimenc Hinko, Ljubljana,
Resljova cesta 2 (pri Zmajskem mostu)
PASTI K KOSTJA,
Sv. Antoniček
in druge plošče pri:
ELEKTROTON
Pasaža nebotičnika.
GOSTILNA
mJL o r k o
Družinska vas pri šmarjeških toplicah. Prvovrstna domača vina. LeP senčnat vrt. Znana črnina iz »Zor-kotovrh   v i»n 02: r a rt o v.
MALI
OGLASI
SLOV NARODU
•MAJO SIGUREN USPEHI
«
6622-09
v«i 3i 14 49— V«l 33-38 79-
24024»
Vet 31 34 29 - V«l 35-42 15 -*  27 30
32220L
V.« 3< 14 41- V* J«8 9f~
V «4  77 30
5842-05 Vel. 31-34 69—
Vet 35-»
Vel 77 30
Šola se prične
£a odras e in ma!e učence in učenke, sfu-dante in študentke imamo pripravljene lepe in poceni obleke
TiVA
OBLE
VeseSo v šolo v Tivar oblekah!
CENTRALNI TRG CEHOSLO v AŠKE (NDUSTRIJc
PRASKI    EKSPORTNI    SE i EM od 30. avgusta do 8. septembra lf>$5
takoj    za    L e i p z i ; o m.
50°/0 popust na čehoslovaških železnicah, 25 50% na inozemskih parobrodnih in zra nih linijah. - Nadaljne inf »rmac je in seimske izkaze dobite pri zastovniku praškega vzorčnega velesejma,
ALOHA COHPAKT d. % o. jb.  I ?n»> j ma    Aleksandrova ee*ta 2 (iHOSlOVASkl   KONZULAT, PUT* I K,   zajeva  xa nebotičnikom ali direktno pri direkciji praškega   velesajma Praga VII, veleseimska palač t
Ki"*
Šmarješke toplice
pri Novem mestu - Dolenjsko
izvanredno delovanje  pri   zdravljenj« vseh
kroničnih bolezni. Za živčno bo i ne je posebno priporočljiv čas
od 1. septembra dalje. Mir in zračno zatišje.     —    Izvanredni zrak. Sezona od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Penzije, sobe, kopeli po nizki eeni ZAHTEVAJTE PROSI*I K I K!
nočete
dohro in poceni
nalivno pere,
pojdite k
Hcnctca J,udv.
Ljubljana - nebotičnik
MALI OGLASI
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložita znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
RAzno
Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din
Za šolarje dobra in cenena oblačila si nabavite najbolje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. i /L
PREMOG drva — karboparketi
SLOVsA Kolezijska ulica 19
telefon 39-34
67/L
rvrdka
A. & E. SKAKKRNE Ljubljana   -   javlja   la lermj« do preklica v račun zopet URA^NLLuNt bJNJIZK k
prvovrstnih ljubljanskih denar Dib zavodov < Al est n e nranilmce Ljudske posojilnice t ta
NOVOSTI ZA ZAVESE dobite v veliki izbin v specijalni trgovini
RUDOLF SEVER,
Ljubljana, Marijin trg štev Z, ftjei vam Jih tudi stroko vnja-=ko izvrši 26/L
PRODAM
Najmanjši znesek 8 Din Beseda 50 par, davek 3.- Din
Sveže    čajno surovo maslo
razpošilja  od 4^   kg naprej
o ugodni ceni F. Senčar Lju-
Or^ \iaujoi
Oostilna Baloh 'Beti se pri. joroča pose t n i kom Šmarje. ;*ih  toplic. 2-582
Najcenejši zajtrk In večerjo ter najboljši mlečni izdelki, najceneje v mlekarni Gorenjske mlekarske zadruge^ Na_ ks>. Erjavčeva cesta st.2 nasproti   dramskega   gledal ieca.
3BK
Rabljena kolesa, otroške vo. žičkje^ šivalne stroje in različne dmtge predmete poceni kupite pri >PromeU < Nasproti križanske cerkve) 2-581 Proda se kopalnakad. Na. slov v  npravi  »Slov. Naroda«
3585
JABOLKA   IN HRUŠKE
nizke cene že v zalogi Kmetijske družbe z o.z., Ljubljana   Novi   trg  3 2572
TRICEVNI RADIO >Horni-phon« uigodno prodam. Na. slov pove uprava >SIov Naroda.
SLUŽBE
Magister z dobro prakso se sprejane za dobo 4 do 6 tednov. Nastop takoj. Ponud<be na podružnico »Slovenskega Naroda< v Oelju pod značko:   ^Magister«. !£>S7
GLASBA
Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din
Kratek črn klavir ee zaradi selitve takoj u»godno proda. Ogleda se Pod Rožnikom cesta I. št. 9. 2605
POUK
Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din
Strojepisni pouk (po desetprstnem sistemu) za začet" liike im i/zvežbance. Večerni tečaji. Učna ura Din 2 — Vpisovanje dnevno. Priče-tek novega tečaja 2. septembra. Christofov učni zavod» Domobranska C. 15 2548
Gosli poučujem
«ip, Ljuibljana, ceeta 69.
Horvat Jo-Poljanska
KLAVIR   IN FRANCOŠČINA.
Aneta piofrxhiik, diplomirana v Parizu, pričenja zopet z rednim privatnim poukom. Bee th o vn ova u 1 i ca 15 — visoko plitličje  —  v sredi. 2590
POSEST
Beseda 50 par. davek 8.- Din Najmanjši znesek 8 Din
Prodajo se tri dobro vpeljane gostilne, več lepih hiš in do 100 stavbnih parcel. Vzame tudi hranilne knjižice. Več ©e poizve na kopališču na Jezici pri Ljubljani. 3514
CA.    16.000   m ZEMLJIŠČA
ugodno naprodaj v Spodnji 5i$ki, v bližini nove cerkve. Elektrika in vodovod. Dober zemljiščni materijal na mestu. V poštev pridejo tudi knjižice dobro stoječHh ljubljanskih zavodov. Tozadevna pojasnila daje Miškec Mirko, hrusilcica stekla in ogledal. Ljubljana VM — Medvedova 38 — telefon 35-75 2591
STAfKMnJA
2 DIJAKINJI ALI DIJAKA in
dijakinjo sprejmem v popolno oskrbo v neposredni bližini gimnazije na Poljanski cesti. Oskrba dobra, nadzorstvo strogo. Naslov v upravi  lista. 2589
Pozor! Pozor.
V nanovo preurejenem lokalu s kuhinjo
Bu et Pri .tromosiju
se točijo pristna znana prvovrstna dalmn tinska vina. Na izbiro gorka in mrzla jedi?:, ter morske ribe.
Se priporoča vsem cenjenim gostom
I. A. SVHARA.
SPECIJALNO ZAGREBŠKO
ff
toči  restavracija HOTELA &TRUKEL
Makulaturu! papir
proda
»prava »Slovenskega Naroda*4, Ljubljana. KnaHjeva ulica štev. $
Narodna
tiskarna
LJUBLJANA
ALI STE ROJENI
MED LETI 1919 ?
Čitatelji ln čitateljice tega usta rojem med 1856—1919 se Iskreno naprošajo, da nujno navedejo svoje Ime tn natančni datum rojenja Sija nI astrolog, katerega znan* stvena raziskav anJ a so splo&K priznana in obsežne komentirana v vsem tisku, se je odločil, da 00 čitatelj em ln čitateljlcam tega lista objavil svoje senzacijo-nalne    studije    na    podla-gi katere morejo generacije
rojene med 1859—1919 zbolj-šatl svojo eksistenco ln do--»ećl srećo, zdravje, ljubeasen Itd. Ta objava Je najveeje važnosti ter nudi vsem bral kam ln bralcem edinstvene priliko, da uresničijo svojf želje tn dosežejo srečo. Bres& pogrešna jasnovidnost gra-fologlje ln astrologije Vam I bo razjasnila:
1. Vaš značaj, njegove kvalitete, njegove napake;
2. Vase  Izglede  v ljubezni;
3. Vase Izglede v kupčljab; 4    Vase   lzgh de  v podedo
vanju;
3. Vašo življenj src dolgost; €    Vase  prijatelje   ln Vaše
protektorje; «   Vaše  sovražnike, zarirbt-nostl.   krivične oodolžrtrvr itd-;
8. Potovanja,   spremembe bivališča;
9. Zadeve v rodbini;
10. Vse. kar želite zvedeti o lotertjskin zadeven.
Citiramo nekaj izmed tisoče v zahvamlc. katere prejema ta sijajni znanstvenik iz vseh krajev sveta, >Oc spa trma Schwarz iz LJubljane; se zahvaljuje na J pri-srcneje, ker Je v njenih najtežjih flnancljalnih naprtil kan poslušala njegov nasvet igrala v loteriji tn ea-dela   150.000 Din.«
Pišite brez odloga, pošljite se danes Vas rokopis m :ojstni datum tei 30 Din kot honorar za Vašo pslfao analizo ln horoskop natandne m stalno adreso*
GraSološki bureau — CELJE
POŠTNI PREDAL 106
ZNIŽANE CENE
dvokoiea, otroskin, igral nih, invalidskih vozičkov, prevoznih tncikJjev, motorjev, šivalnih strojev. Cenila franko »TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokole* In otroških vozičkov, I,JUBLJANA. Karlovška cesta Štev. 4
AUćjujc Joetp &ifttĐ4?4    2a ^Katodne, ummmium trzan JezecfieA. — wm apravo m averetm om