Visoka rast produktivnosti Analiza uresničevanja reso-lucije o družbenoekonom-skem razvoju občine v lan-skem letu, ki jo je, letos izjem-no hitro - že 11 dni po zaključ-nih računih, pripravil bežigraj-ski izvršni svet, ugotavlja, da je lani gospodarstvo občine do-seglo visoko realno rast druž-benega proizvoda - kar 4,4 odstotno. Takšno rast je pripi-. sati predvsem zaposlovanju, ki se je povečalo v primerjavi z letom poprej za 2,5 odstotka, ter povečani produktivnosti. Industrijska proizvodnja se je lani povečala za 8,4 odstotka, a je bila v glavnem, kot so ugo-tovili na bežigrajskem izvrš-nem svetu, osredotočena predvsem na prodajo na do-mačem trgu. Konvertibilni iz-voz se je lani, v primerjavi z letom prej, povečal le za 1,5 odstotka. Resolucija za lansko leto pa je predvidevala kar 15 odstotno povečanje konverti-bilnega izvoza. Vsi ostali reso-fucijski cilji pa so bilt celo pre-seženi. Zaradi sprememb v obra-čunskem sistemu je občinski komite za družbenoekonom-ske odnose preračunal primer-Ijivi dohodek in ugotovil, da je le-ta v lanskem letu porastel, v primerjavi z letom prej, za 99 odstotkov. Počasneje, za 90,3 odstotka, pa so naraščala sredstva za amortizacijo, kar gospodarstvu ne zadošča za enostavno reprodukcijo. Nižja rast amortizacije pa pomeni tudi možnost povečanja vseh vrst porabe. Čisti dohodek se je v vsem letu 1985 povečal za 95,5 od-stotka, v zadnjem četrtletju si-cer manj, predvsem na račun povečanja obremenitev do- hodka (največ za odplačilo obresti za posojila za osnovna sredstva). Ob koncu leta so se, kot ugotavlja analiza, popolno-ma porušila razmerja delitve čistega dohodka. Po zaključ-nem računu za lansko leto na-mreč sredstva za osebne do-hodke in skupno porabo krep-ko presegajo rast primerljive-ga dohodka in čistega do-hodka. KONVERTIBILNIIZVOZIN NALOŽBE NE SLEDIJO NAČRTOM Tudi menjava s tujino se je odvijala na dosti nižjem nivoju od načrtovanega. Le 1,5 od-stotno povečanje izvoza na konvertibilne trge gre pripisati predvsem nezadostni dohod-kovni motiviranosti in pomanj-kanju konkurenčnih proizvod-nih programov. Kljub nižji rasti konvertibilnega izvoza (nanjo je delno vplival tudi statistični prenos izvoza \z leta 1985 na letošnje leto) pa je vrsta orga-nizacij združenega dela moč-no povečala svoj konvertibilni izvoz blaga, poleg tega pa je bilo doseženo tudi 2,7 odstot-no znižanje uvoza blaga. Stop-nja pokritja uvoza z izvozom na konvertibilnem plodročju se je tako povečala. Manjši uvoz pa ni neposredno vplival na oskrbljenost bežigrajske in-dustrije z reprodukcijskimi materiali, saj se je zmanjšal predvsem v trgovini, jndustrija pa je lani svoj uvoz povečala. Bolj kot fizični izvoz blaga so se v letu 1985 povečali konver-tibilni devizni prilivi - v enaj-stih mesecih za 10 odstotkov. Ceprav se je zaposlovanje lani povečalo bolj, kot je bilo načrtovano z resolucijo, pa je bilo le-to, kar je dokazala tudi rast družbenega proizvoda, produktivno. Manj razveseljivo pa je po-dročje naložb. Že tretje leto za-pored plačila za naložbe ne dosegajo niti zneska zbrane minimalne amortizacije, kar pomenr, da posluje bežigraj-sko gospodarstvo celo pod ni-vojem enostavne reprodukcije. Denar namenjajo organizacije za pokrivanje potreb po obrat-nih sredstvih. Lani so se nadaljevala dela le na naložbah Mladinske knji-ge tozd Tiskarna (1. faza pove-čanja in modernizacije tiskar-ne), Smelta (gradnja nove stav-be) in Sozda Mercator KIT (gradnja poslovnega centra). Dela pa so se pričela v UNIS TOS Transportna oprema (pre-selitev dejavnosti v industrij-sko cono BP 10), v Energoin-vestu — Tovarni transformator-jev (nova zgradba razvoja), v Gradbenem podjetju Bežigrad (razvoj obrtnih dejavnosti za gradbeno operativo), v Embi (nadzidava proizvodno-po-slovnega objektaj ter v Železo-prometu (adaptacija skladišč-nih in poslovnih prostorov). OD REALNO Vlšjl ZA 9,9 ODSTOTKA Lansko poslovno leto so zaključile z rdečimi številkami štiri organizacije združenega dela s področja gospodarstva in DDU Univerzum - tozd Za-ložba, ki posluje pretežno po gospodarskem principu, sicer pa je negospodarska organiza-cija. Gospodarske organizaci-je so izkazale izgubo v višini 199,242.000 dinarjev. To so IMP, DO TEN Energetika, Be-linka, tozd Opekarna Črnuče, Tekstil, tozd Tonosa in Gostin-sko podjetje Ljubljana, tozd Gostinstvo Bežigrad. Z mot-njami pa je poslovalo 10 orga-nizacij združenega dela. Med njimi je še posebej pereč polo-žaj tistih, kjer so tudi osebni dohodki delavcev pod občin-skim povpredjem. Povprečni neto osebni do-hodek v gospodarstvu občine je lani znašal 65.398 dinarjev in je bil nominalno za 96,7 od-stotka, realno pa za 9,9 odstot-ka višji kot v letu 1984. Pri iz-gubarjih so bili osebni dohod-ki nižji tako od povprečja de-javnosti kot gospodarstva ob-čine. V družbenih dejavnostih so osebni dohodki realno po-rastli za 11,7 odstotka. Upošte-vati pa je treba, kot opozarja analiza, da je v ta indeks pove-čanja vključen tudi del sred-stev, ki so jih delavci prejeli v lanskem letu za izplačilo OD še za leto 1984. Povprečni osebni dohodki zaposlenih v družbe-nih dejavnoslih so za 1,5 od-stotka višji od povprečnih OD v gospodarstvu. Vendar ti po-datki niso neposredno primer-Ijivi, saj ne upoštevajo različne izobrazbene strukture zapo-slenih. Če bi jih primerjali na osnovi izračuna na pogojno nekvalificiranega delavca, bi ugotovili, da zaostajajo osebni dohodki v družbenih dejavno-stih za gospodarstvom v glo-balu za 13,4 odstotka. Po zao-stajanju najboljizstopa usmer-jeno izobraževanje. V DRUŽBENIH DEJAVNOSTIH ŠE Nl OPTIMALNE ZASEDENOSTI ZMOGUIVOSTI Na področju družbenih de-javnosti so bili lani doseženi bistveni kakovostni premiki predvsem z novtm programom življenja in dela osnovne šole, z uveljavitvijo sprememb izra- čuna nadomestila za osebne dohodke bolnikov in valoriza-cije v času porodniškega do-pusta. Za Bežigradom je lani stekla gospodinjska pomoč na dotnu v organizaciji bežigraj-skega Doma starejših obča-nov. V bežigrajskem zdravstve-nem domu so bila izvedena najnujnejša preureditvena de-la, adaptacija kletnih prosto-rov pa bo predvidoma oprav-Ijena v prvi pqlovici letošnjega leta. Lani je bil tudi dograjen in predan namenu prizidek k Do-mu uCencev Bežigrad. Iz sred-stev tretjega Ijubljanskega sa-moprispevka pa teče gradnja prizidka k osnovni šoli Danile Kumar, ki bo končan predvido-ma še letos. Po večletnih priza-devanjih je bila lani rešenatudi prostorska stiska Glasbene So-le Franca Šturma, ki je dobila nove prostore v izpraznjenem vrtcu v Županovi ulici 10, zago-tovljen pa je tudi denar za do-graditev objekta. Kljub temu, kot ocenjuje analiza, §e ni bila dosežena optimalna zasede-nost obstoječih in novih zmog-Ijivosti v družbenih dejavno-stih, saj se nekateri ubadajo s prostorsko stisko, zaradi upa-danja števila malčkov pa se za-pirajo vrata vrtcev. Na področju urejanja pro- stora so bile, z izjemo nekaf nalog v zvezi z izdelavo in sprejemanjem prostorskih iz-vedbenih aktov, vse naloge v celoti uresničene. Na področju komunalnega gospodarstva kasni nadaljevanje gradnje vročevodnega omrežja v ob-. stoječi stanovanjski soseski Savsko naselje. Prednost na tem področju Ima preureditev obstoječega plinskega omrež-ja za prehod iz mestnega na zemeljski plin. Do bistvenega zastoja pa je prišlo tudi pri gradnji stanovanj, saj jih je bilo od načrtovanih za dokončanje ali pričetek v letu 1985 zgraje-nih le 29! V. P.