Leto XXIV., št. 12 Ljubljana, nedelja 16. frimatfo Ì944 Upranutrvo. l)uM|um, focaoiim aita 5. Telefon k. »1-22 il-23 il-24_ Inseratm oddelek Ljubliana, Puccini »eri «U- ca $ - lelefoo k 51-2V 31-26 Podružnic« Nove mesto. Ljubi noska cesta 42 Izktiufoo castopsnt a oglase o halite io inozemstvo UPI V A- MILANO_ Računi, a Liut>l|anskc poteranno pri pofcno-£ekovoem a vodu Jt 17.749, a ostale kraje Italije Servizio Con-i Con Post No 11-511R Prete — Cena t- L lakaja vsak da« casao pooe««'»** Nito(ni«i auto ae«t bei wurden 46 feindliche Panzer abgeschossen. Nordwestlich Kirowograd sowie rm Kaum ostlich und südlich Shaschkoff warfen unsere Truppen die Bolschewisten in Gegenangriffen zurück, während feindliche * nerriffe erfolglos blieben. Südwestlich Pogreb.schtsche machten nnsere Gegenangriffe weitere Fortschritte. 15 feindliche Panzer und 23 Geschütze nur ' " -'-t vernichtet. V ~>rditschew zerschlugen Ver- b: 'ffen-SS im Gegenstoss zwei fein legimenter und fügten den Bolschewisten schwere blutige Verluste zu. Im Raum westlich Nowograd—Wolvnsk und west'ieh Sarny hält der starke Druck des Feindes weiter an. Im Kampfraum westlich Retschlzi wurden wiederholte Angriffe der Sowjets abgewehrt und vorgedrungene feindliche Kampfgruppen im Gegenangriff zurückgeworfen. Bei Witebsk scheiterten emerite mit Panzer- und Schlaohtfliegeranterstützung gefühlte Durchbrachsversuche des Feindes. örtliche Einbrüche wurden abgeriegelt. Nordwestlich und nördlich Newel sowie nördlich des nmensees und im Raum von Orangenbaum griffen die Sowjets mit stärkeren Kräften an. Sie wurden in harten Kämpfen abgewehrt. Leutnant Kühn in einem Panzerregiment schoss in den Abwehrkämpfen im Baum von Kirowograd seinen 50. feindü-chen Panzer ab. An der süditalienischen Front setzten Das Oberkommando der Wehrmacht gibt feiner bekannt: Um den Eindruck der fortgesetzten schweren Verluste, die die nordamerikanischen Terrorflieger bei ihren An er ffen gegen die deut che Bevölkerung erle den, in der amerikanischen öffentlir-l k~it abzumildern, gibt die amerikanische Luct-waife fortlaufend weit übertriebene Abschusszahlen deutscher /äger bekannt. So behaupten die Amerikaner bei ihren Angriffen am 14. 10. auf Srhweinfurt 1^4. am 11. 12. 1943 auf Emden 138 und am 11 1. 1944 in Mitteldentscb'and 152 also insgesamt 394 deutsche "ä-er ab^ese^issen zu haben. Die tatsächlichen V^Hu te dagegen betragen 98 deutsche Flugeu?e. Mehr als ein Drittel der Besatzungen konnte mit Fallschirm abspringen und blieb unversehrt. Nadaljnji hrezuspežni naval Sovjetov Razširjenje bojev twfl na severno bojišče — Razporeditev nemških čet na pripravljene postojanke v cervarskem odseku (južna Italija) — 40 sovražnih bombnikov pri napadu na srednja Nemčijo sestreljenih — Netočni ameriški podatki Francija v novi Evropi Državni tiskovni vodja francoskim novinarjem — Samo v zmagoviti novi Evropi bo zavzela obnovljena Franc'ja mesto, ki ji gre Pam, 15 jan. DNB Državni tiskovni vodja dr D errich je govoril v petek na tiskovnem sc francoskih novinarjev o vrsti proble- mov ki zanimajo sedaj francosko javnost. V uvodu je naglasi! lažnivost obljub sovražne propagande, kar najbolj dokazujejo lakota, pomanjkanje, epidemije :n boljševiška revščina, k; vladajo sedaj v severni Afriki in južni Italiji. Če bi lahko sovražniki vladali tudi nad Evropo, potem bi Francija postala ena sama pu:čava in prebivalci bi imeli priložnost videti razliko med frazami nasprotnika in resničnostjo. Nato je orisal dr Dietrich sliko naprednih n socialnih idej, ki kažejo iz evropskega duha človeštvu pot v boljšo bodočnost. Ideje nasprotnikov niso zdravilo, temveč samo strup za narodne organizme. Sedanja vojna, je nadaljeval dr. Dietrich, ne poteka po istem obrazcu kakor prejšnja svetovna vojna, ker si stoje nasproti popolnoma dmge sile in druge možnosti. Tempo razvoja in skoraj neomejene možnosti iznajdb, ki lahko povzročajo prevrate in s katerimi lahko sovražnik nas in mi njega vsak dan presenetimo, vsi ti faktorji so za zgolj razumsko cceno našega pota v bodočnost nepreračunljive količine. Eno pa vemo z absolutno gotovostjo, da zmaga ;n bodočnost ne bosta pripadala tistim, ki iščejo staro in hočejo ohraniti preživelo, temveč onim. ki zastopajo novo in ki jih je usoda določila, da si ga pribore, šele ko si bomo priborili to zmago, bodo evropski narodi deležni blagoslova tega razvoja k nacionalnemu redu in socialni pravičnosti, za dosege katere se morajo danes še tako trdo boriti. Nihče ne more pričakovati, je dejal dr. Dietrich, da bi uresničili vse to sredi vojne, ki nam je bila prav zaradi tega vsiljena, da bi preprečila to novo zgradbo. Tudi bodočnost Francije, je nadaljeval dr. Dietrich ni delo preteklosti in ne pripada ti- j stim. ki hočejo na uničeni Evropi zgraditi svo- | jo plutokraticno hi boljševiško svetovno go- j spodarstvo, temveč je usoda Franc je nezdružljivo zvezana z obnovo evropskega kontinenta, j Ni dvoma kaj lahk0 Francija pričakuje od proti evropske koalicije, namreč od Zedin-enih držav. Anglije in boljševikov v primeru njihove zmage To je povedal že eden izmed njihovih najprominentnejših govornikov, ministrski predsednik Smuts z brutalno odkritosrčnostjo pred angleškim parlamentom ko je dejal: «Franciia je minila Mi lahko danes govorimo še o Franciji kot velesili, toda naše govorice Franciji ne bodo pomagale. Francija je minila in jo bo treba za čas nagega življenja in mogoče še dalje smatrati za opravljeno.« Te besede podajajo sodbo, ki 90 jo izrekli sovražniki našega kontinenta nad Francijo in ki bi jo tudi izvršili če bi jih pri tem ne ovirala moč nemškega orožja. Vsako upanje >n vse iluzije brezdelnega čakanja so zaradi tega življenjsko nevarna samo-prevara na osnovi dejstva, da Francija lahko živi smo z Evropo ter mora z Evropo umreti. Samo v zmagoviti novi Evropi bo lahko Francija zavzela mesto, ki ji gre. Na koncu svojih izvajanj je dr. Dietrich dejal da mnogi možje francoskega tiska danes za ceno svojega življenja zastopajo misel nove Evrope. Grozijo jim s terorističnimi nasilji in mnogi izmed nj'h so že padli na bojišču za to novo idejo. Ti možje niso. kakor bi rada ugotovila sovražnikova propaganda, kupljeni, temveč zastopajo svoje stališče iz idealizma in notranjega pri-pričanja. T&rčlja ne ha odstopila Dardanel Carigrad, 14. jan. R Znani in ugledni turški novinar in poslanec Sadak razpravlja v listu »Akšam« o vesti neke agencije, po kateri bi se oddale turške morske ožine v najem Zedinjenim državam. Turčija ni mesto za tekmovanje med angle-škim-ameriškim in sovjetskim vplivom, piše Sad.ak. Res je Turčija zaveznica Anglije in prijateljica Zedinjenih držav ter Sovjetske Rusije, vendar bo sama odločala, ali bo vstopila v vojno. Sadak omenja določbe mentreške pogodbe o morskih ožinah in izjavlja, da Turčija ni kaka uboga zamorska država, ki bi odstopila zemljo za kakega pol milijona dolarjev Prehod skozi Dardanel e je v vo jnem in mirnem času prost za trgovske ladje vseh narodov, ne pa za vojne ladje. Zato ni potrebno. da bi prevzele Zedinjene države nadzorstvo nad morskimi ožinami. Če danes Nemci in zavezniki ne morejo uporabljati morske poti. je to samo za to, ker se njihove ladje potapljajo na Sredozemskem in v Črnem morju. Če bi bili zavezniki gospodarji Egejskega morja, bi mogli pošiljati vojni materija! in čete Rusiji Tudi bi prepoved prehoda vojnih ladij skozi Dardanele še vedno ostala. Morske cžine danes ne igrajo nobene vloge in zato tudi ni nobenega vprašanja glede njih Ameriki kar se tega tiče. ni potrebno zda jati denarja Če bo Turčija kdaj stopila v vojno 00 zrelem preudarku potem se bo to zgodilo v imenu turškega naroda, ki se vojne ne boji Turčija na n? bo izročila svoje domovine za vojne cilje drug'm in ne bo ostala pasivna. Turški narod ve. da obs+oja nespremenljiv zakon, namreč ta, da se ne sme oddajati v na- jem nobenih ozemelj in odstopati nobenih oporišč. čakmak 23 tet šef turškega gen. štaba Ankara, 14. jan R. Z maršalom Čak makom odhaja iz vrst turške vojske velika vojaška osebnost, ki je s svojim 20-letnim vodstvom generalnega štaba mnogo pripomogla k njeni izobrazbi, oborožitvi in zboljšanju. Maršal čakmak ie b i upokojen točno onega dne, ko je doserei določeno starostno mejo. S tem so računali že v preteklem letu m so takrat imenovali še celo zgodnejše roke. Poleg tega so v političnih krogih razpravljali o možnosti sprejetja posebnega zakona da bi na ta način lahko podaljšali službeno dobo maršala, vendar sta se tako državno vodstvo kakor parlament tudi v primeru zelo zaslužnega načelnika velikega generalnega štaba končno držala zakonikih predpisov. Maršal čakmak je zavzemal v turški javnosti v toliko posebno stališče, ker maršalski naslov v novi turški republiki ni predviden ter je bil podeljen njemu osebno s sklepom veiike narodne skup-ščrie 1. 1923. Poučeni politični krogi menijo. da z doseženo starostno mejo še nikakor ni zaključeno delovanje tega zaslužnega voiskovodie in organizatorja, temveč bo Turčija še nadalje deležna izrednih maršalovih sposobnostih O tem priča tudi poslovilno pismo predsednika Tnenila dolgoletnemu sotrudniku in vojaškemu tovarišu Slišijo se mnenia. rta ho rtakmak pozvan za predsednika vrhovnega vodnega sveta ali p?> v parlament, da bi dobil ministrski položaj. Führerjev glavni stan, 15. Jan. DNB Vrhovno poveljstvo oborozemn sil objavlja: Severnovzhodno od Kerca, na nikopoij-skem mostišču m jutnozapadno od L»nje-propetrovska so se izjalovili moent sovjetski napadi. Pri tem je bilo zbitlh 46 sovražnih okiopntkov. Severn ozapad.no od Kirovgrada kaKor tudi na področju vzhodno ln juzn0 od za-škova so vrgle naše čete boljše vike v protinapadu nazaj, medtem ko so ostali ao-vnr>n.kovi napadi brezuspešni. .Južnozapadno od PogrebiSèa so n°ši pro-ti napad i še nadalje napredovali. Uničenih je bilo 15 sovražnih oklopnikov tn 23 topov . Zapadno od Berdičeva so skupine oddet-kov SS razbile v protisunku dva sovra*;«» polka in prizadele bol;ševikom tezke krvave i'/gubf V prostoru zapadno od Novograda—Vo-linska in zapadno od Sam o v močni sovražnikov pritisk še traja. Na bojišču zapadno od Rečice so bili ponovni sovjetski napadi odbiti ter prodrle sovražnikove skupine v protinapadu vržene «a za j. Pri Vitebsku so se izjalovili ponovni 7 oklopniki In bojnimi letali podprti proboj-ni poizkusi sovražnika. Krajevni vdori so bili zajezeni. Severnozapadno in severno od NevePa kakor tudi severno od Umenskcga jez-Ta in na pndroč-u pri Oranienbaumu so napi-dlf boljševikj z močnejšimi silami. Bili so v trdäh bojih zavrnjeni. Poročnik Kühn v nekem oklopniškeni polku je v obrambn'h bojih na področju pr' Kirovgradu zbj svoj 50 sovražni oklj?-nik. Na južno"ta!'-janskem boj'šču so se premestile n še čete po težk h, za sovražnika posebno pogubonosn'h l~o}"h v odseku Cer-vara m pr p-a viene postojanke nekaj km proti zr.padu. Močno pritiskajoč; ,-ovr.t In k je b:l pri nov li ni pa ì'h zavra "en. Na ost.i-lem boj šču je potekel dan mirno. Pri obrambi napada ang'«šk h et-M na norveškem obalnem področju so levi ln protiletalsko topništvo od 12 nabadajočih letal zbili šes;. Močne angleške bombn&ke skupine so priieteie v pretekli noči nad sreunjo Nemčijo, teda naše lelal ke obrambne si.e o prcpvečJe izveobo strnjenega napa.a. Sovražnik je odvrgel bn eJ„a iiomue na nekatere Kraje, Po nepopolnih pouatnih je bilo sostreijonih 40 ootntHU&ov. 14 na. daljnjili bombnikov je sovxa-nik izgub.l podnevi nad zasedenimi zap.vtliiiim Oceaniji. Vrhovno pOveljni&jvo oboroženih sli objavlja nadaije: Da bi zmanjšalo vtis neprestanih tež\ih izgub, ki jih severuoiuncr.ški teroristični letalci uu-pijo pri svojih napadih proti nemškemu prebivalstvu, na ameriško javnost, objavlja ameriško letalstvo neprestano daleč pret rane štev.liie o sestieLtvi nemških lovcev. Tako trdijo Ameiičanl, da so pri svojih napadih 14. oktobra na Schweinfurt sestrelil 104, une li. dee. 1943 na Emden 138 in dne 11. Jan. 1941 na srednjo Nemčijo 152, torej skupno 39 i nemških lovcev, dejanske izgube pa znašajo 98 nemških le-al- Več kot tretjina posadk je lahko s padali oOskoč-la in je ostala nepoškodovana. B3ji V južni Italiji Berlin, 14. jan. DNB. Na zapadlem krilu južnoital janskega bojišča je prišlo včeraj znova na področju Cervaro-Aquafon-data do zelo težkih bojev. Ameriška 5. armada je tako pri ruševinah Cervara kakor pri vasi Aquafondata napadla z močnejšimi silami, potem ko so bile nemške črte prej dalje časa obslpavane s hudim zapora m ognjem. Dočim so se Američani pri Cervaru omejili na krajevne sunke, sta morali nositi alžirska 7. strelska divizija in maroška 2. pehotna diviz ja pri Aquafondati glavno breme napada. V več-uinih srdit'h bojih so bili ponovn napadi francosk h plačancev krvavo razbiti ali zaustavljeni s silovitimi nemškimi proti-sunki. .seie v večernih urah so se nemški branilci Aquafondate umaknili na ugodnejše in krajše višinske postojanke, s katerih lahko a svojim težkim orožjem obvladujejo- vse področje. Po dosedanjih poročilih so severnoafriške najemniške d vizije ameriške 5. armade izgub'le pri včerajšnjih napadih najmanj 30% svojega moštva ki je bilo ubito al pa ranjeno. V odseku tik poleg obalnega odseka zapad-nega kri'a južno'ta'ijanskega bojišča so se včeraj izjalovila razna podjetja ameriških udarnih čet, pri čemer je b lo z nemških minskih polj privedenih mnrgo ujetnikov. Ob obali je imela neka nemška udarna skupina popoln uspeh Vd'la je pri Eusan ju nedaleč od Ortone. v britanske črte ;n ie razbila precej britanskih bojnih postoiank. Pri istem podjetju sta bila z orožjem za boj iz bi'žine uničena dva oktopnika t pa »Sherman«. Udarna četa se je po izvedbi «voje laloee -rnila z mnogimi ujetniki brez vsakršnih lastnih izgub srečno nazaj v nemške črte. P en zven teroristični napad na Rütti Rim, 14. jan. R V četrtek opoldne je bil Rm že zopet cilj angloameriškega terorističnega napada. Kratko po 12. so se pojavili sovražn- bombniki v spremstvu močne lovske zaščite in so vrgli rušilne in zažigalne bombe na razl čne mestne stanovanjske okraje Napadujoča letala so se skušala z meglo zaščititi proti streljanju protiletalskega topništva. Tudi Vatikansko mesto je bilo od angloameriSldh bombnikov med napadom večkrat prele-teno. Izgube prebivalstva de niso ugotov- ljene. Tri napadu joča letala so bila sestreljena na robu mesta. Rim, 15. jan. DNB. Po dosedanjih vesteh je bilo pri četrtkovem letalskem napadu na Rim ubitih 33 dvilnlh oseb, 45 pa težko ranjenih. Več pr padnikov italijanskega Rdečega križa, protiletalske zaščitne službe ter gasilcev je pri reševanju zasutih postalo žrtev novih bomb. B^mbe na šolske otroke Atene, 15 jan. R. Atensiki tiSk poroča o zadnjem terorističnem napadu na Pire;, da je padla bomba na dekl àko šolo in ut> -la 80 deklic z uč telji vred. »AKropclis« piše, dia knjige in let propagande ne b: mogle Angloameričanom bolj škodovat: kakor minute bomhrega napada na P roj. Atene, 15. jan. R. Nemški odpravnik i>o-slov von Grävenitz je obiskal včer j pire j in podaril v imenu nemškeg; pooblaščenca za Jugovzhod 300 nrlijonov dranem in 26 ton živ.l za težko prizadeto prebivalstvo Pireja. Romunija bo nadaljevala borbo na vzhodu Bukarešta, 14. j n. R. Boji pri Kerču dajejo listu »Viatza« povod, da podčrtava neobhodno potrebo rumunskega sodc-lova-j n a pri bojih na vzhodu. B:lj^evišk; koles je rap del 1. 1940. Rumun jo ob popolnem prezranju vseh zakonov civil;zac je in ji odvzel z zasedbo Bosarabije in Bukovne ozemlja, ki nizo b la n koli ruska. Glede na narašč joči pehlep bo'jàev.kov ki so v Moskvi že izdelali načrt za priključitev Rurrmnije Sov etski zv:z, je nujno da ja pomen'1 Führejev znak za bo. bo prot Sovjetski Ilus'j prav to kar je Kumun ]a pričakov la, .amreč borb? za osvobed '.ev bratov v B aarab.ji in Bu:»fait accompli« in tako povzročiti, da bi bilo ameriško gospodarstvo za leta vezane na Rooseveltovo vi s do. Isto mnenje prevladuje tudi glede uvedbe delovne dolžnosti. Rooseveltu gre za to, da bi pri prihodnjih volitvah ustvaril položaj, v katerem bi bilo ameriškim volilcem pogubno oddajati svoje glasove za k:kega drugega kandidata kakor za Roosevelta, ker bi se od Roosevelta začeti prograan moral na vs'k način izvajati dalje. Lahko bi to izrazili tudi v naslednji paraboli: Roosevelt bi rad vsilil ameriškemu narodu juho, lei bi b-la tako slana, da jo ne bi mogel nihče jesti, in bi se morali krožniki potem zopet vrtati kuharju. Stockholm, 15. jan. R Pora«, kl so ga ameriške bombniške skupine doživele pri za:mjem dnevnem napadu na srednjo m zapadno Nemčijo, je poživ-1 v Was&.ngto-nu in Londonu raasprave o letalski vojni in n'enih izgledih. Dasi Washington Se vedno ni objavil končnih številk o ameriških izgubah, je vendar javnost zaradi pripovedovanja vr-nivših se pilotov močno vznemirjena. Ta-kozvani povprečni človek spoznava vedno bolj, da je bila napoved iz 1. 1943 o hitrem zlomu nemške odporne sile zaradi Letal-sik h napadov nap čna, da so pa še bo j napačna poročila o »jasnem pojemanjus nemške lovske obrambe. Pri zadnj-h napadih na Berlin in nemška mesta ter dnevnem napadu Američanov na sredn o Nemčijo je moral sovražnik s presenečenjem ugotoviti, da so bili vs; računi angleškega in ameriškega letalstva napaäni. V londonskem radiu je v četrtek zvečer ugotovil neki vodja letalske jate: »Odločitev pri naših letalskih napadih na nemško ozemlje še vedno ni bila dosežena. Nemška letalska obramba je prej ko =»l'-j močna in postaja celo močnejša ter bi bi-io zelo nespametno upati, da se bo letos zlomila. Ne smerno pozabiti, da Nemci gotovo pripravljajo protiudarec. Bilo bi napačno podcenjevati našega nasprotnika v najmanjši stvari«. Milijon Poljakov in 150,000 Baltov edgsianih v Sibirijo Nova odkritja Ang!eža — Sovr ažnikove resnice za Churchilla« Roosevelta in tovariše Ženeva, 15. jan. R. Elmar Dangerfield, ki se je bavil z odkritji o usodi od bolj-ševikov odgnanih Poljakov in Baltov v angleškem mesečniku »Nmeteenth Century and after« ter obrnil s tem na omenjeni problem pozornost, je objavil k isti zadevi članek v angleškem tedniku »Cathoiic Times«, kjer ugotavlja, da je sovjetska zahteva povzročila tako med Baiti kakor med Poljaki precejšnje zaprepaščenje. Kakšno zaščito naj jim tudi nudi sovjetska armada? Vladal je samo boljševizem, ko je imela sovjetska armada te kraje zasedene in milijon Poljakov vseh slojev prebivalstva je bil odpeljan v centralno Rusijo, arktične kraje in Sibirijo. Ni spio žno znano ali pa se ne omenja več, da so bili stotisoči mož. žen in otrok s silo iztrgani iz svojih hiš na vzhodnem Poljskem, razen tega pa je bilo 150.000 ljudi iz baltskih držav odpeljanih v Sovjetsko Rusijo, da tam trpe v jetnišnieah ali pa opravljajo v delovnih taboriščih pod nečloveškimi pogoji prisilno delo. Tisoči so umrli zaradi slabe prehrane in izčrpanja. Ni mogoče stopiti v stik s Poljaki, živečimi v Sovjetski zvezi, ve se samo to, čla vzgajajo njihove otroke v boljševiških šolah. Ti bodo za svojo domovino brez dvoma izgubljeni Usoda Baltov je še hujša. Ni znano, kje so zaprti. Posamezna pi- sma, ld so dospela čez Arhangelsk in ki poročajo o njihovi grozni usodi, so vse, kar o njih vemo. Zaradi tega se ni treba čuditi, če vlada v omenjenih deželah strah. Bern, 15. jan. R. Švicarski katoliški listi objavljajo članek pod naslovom »Kaj vemo o Sovjetski zvezi«, v katerem kažejo na obstoj dobro organiziranih komunistič nih elementov v Svici ter njihovih zvez z Moskvo, ki se navzlic razpustu Komin-terne nadaljujejo, kar je bilo ugotovljeno tudi v debati nacionalnega sveta o peti-čili gotov optimizem v presoji razmer v ke. Gotovi Stalinovi ukrepi kakor n. pr. tikinitev političnih komisarjev, porajanje patriotizma v Rusiji in drugo so povzročili gotov optmizem v presoji razmer v Sovjetski Rusiji, toda ti ukrepi so bili iz vršeni samo pod pritiskom dogodkov Tudi je ostala v veljavi v Sovjetski zvezi tako zvana Stalinova ustava iz 1. 1936 tako da je pojem sovjetsko-ruske »demokracije« ostala samo »mit«. V Sovjetski zvezi se ni ničesar spremenilo. Sovj^t-ka država je s pompoznim pogrebom počastila v decembru umrlega vodjo bre/bož nikov Jaroslavskega. Ni moleče ugotoviti kakršne koli osnovne izpremembe niti resnične evolucije totalitarnega sovjetsk^a režima. T©Icvajstvo ln boljševizem sta eno in i* Zagreb, 15. j:n. R. Notranji mtalster I/orkov č je imel v petek v prisotnosti Po-glavnika, dplomatskega zbora ter voiij ustaškega gibanja in vojske govor, v kater eni se je bavil predvsem s tolovajstvom. Ugotovil je, da se ud-ejstvuje pri organizaciji tolcva:'stva predvsem tuji element, ter je nastopil proti agitaciji, ki hoče tolovajem dati hrvatski značaj ali pa prikaz "ti hrvatski narod kot prijatelja boljševizma. Na Hrv:tskem ve vsakdo, je dejal Lorko-vič, da je tolovajstvo in bol.šev zem eno in 'sto in da hrvatski narod ni imel z boljševizmom nikoli ničesar skupnega, da ga torej nikakor ni mogoče istovetiti s Titovimi podvigi. Z veseljem, je dejal Lorko-vič, lahko sporočim, da se tolpe pod udarci nemške in hrvatske vojske vedno oolj razkrajajo, da se med prebivalstvom vedno bolj opaža odpor proti krvavemu te-reru tolovajev. Krik naroda po redu m prr.vici je istočasno krk po končnem obračunu s to kugo. V nadaljnjem svojem govoru je notranji minister naglasi 1 enakopravnost vseh veroizpovedi, pohvalil za-sfluge Ustašev ter se pHznal izrecno k nemško-hrvatskemu brtstvu v orožju, lei Letalski napadi na ameriška oporišča Tokio. 15. jan. DNB Letalstvo japonske vojne mornarice je napadlo U. januarja Gil-bertove otoke Tazawa, Makin in An doma na. Bombe težkega kalibra so povzročile mnogo Škode. Japonsko letalstvo ni imelo izgub. Smelo defanfs pßveljnika japonske fssdm srnice Tokio, 13. jan. (Vzhodnoazijska služba DNB.) Kakor javlja »Domei«, je v četrtek poveljnik neke japonske podmornice prvič nazorno opisal, kako je ena sama japonska podmornica vdrla v močno zastraženo sovražno pristanišče na obali Rdečega morja in potopila polno natovorjen sovražni tovorni parnik z 10.000 tonami, ki je bil zasidran v pristanišču. Kakor je opisoval poveljnik, je bilo lahko z morske strani pregledati pristanišče, ki ga je hotel napasti, toda prav tako je bilo tudi obratno lahko odkriti branilcem podmornico, ki se Je približevala, če bi podmornico opazili in če bi jo napadli z vodnimi bombami, bi bilo zaradi nizke globine nemogoče uteči. Podmornica, katere periskop je štrlel iz morja, je zavozila počasi v pristanišče, öim so se v periskopu videli prvi žarki nastajajočega dneva, je dal poveljnik povelje za napad. Čeprav še ni bil jasen dan, že so nasprotnikove pa-trole stražile okolico pristanišča. Z nezmotljivo sigurnostjo se je v vijugah prebila podmornica preko minskih polj pred vhodom v pristanišče. Kratko povelje: »Ogenj!« Skozi periskop so se videli ogromni vodni curki, ki so se dvigali od zadetega parnika v nebo. Bil je zadetek v polno, toda navzlic temu se ladja ni popolnoma potopila, ker je bila najbrže voda preplitva. Bila J« skoro nepredstavljajoča sreča, da so bili takrat vsi sovražnikovi Pogreb dveh ko&vskih junakov LJubljana. 15. januarja. Včeraj so na Pokopališču junakov na Gradu položili k večnemu počitku še dva kočevska iunaka, domobranca Jožeta Meglena m Antona Umbergerja. Poročali smo že o poteku vojaSco preprostih svečanosti na Žalah. Častni vod domobrancev je spremil zemske ostanke cbeh svojih padlih »borcev po Ljubljanskem polju in po ulicah vzhodnega dela mesta na Grad. Tam sta bila na Orlovem vrhu izkopana dva nova grobova poleg grobov na Pokopališču junakov že pokopanih kočevskih borcev. Pogrebnim obredom na Gradu sta prisostvovala tudi mornariški podpolkovnik g. Stane Kregar kot zastopnik g. prezidenta generala Rupnika in načelnik dr. Josip Hubad kot predstavnik Pokrajinske uprave. Ob odprtem grobu je opravil molitve domobranski vojni kurat g. Križaj. Poveljnik častnega voda je odredil pozdrav padlim borcem, domobranci pa so obe črni krsti spustili v grob. Častni vod je oddal nato poslovilno salvo, ki je gromko odmevala v toneči zimski dan ter hvaležno počastila spomin obeh borcev, ':j sta žrtvovala življenje za svoj narod. »Tovariši« med seboj Objavili smo že parkrat razne pikantne odlomke iz komunistične korespondence, zaplenjene pri ubitih ali zajetih komunističnih kurirjih. Sedaj imamo pred seboj navodilo, ki ga je poslal »operativni oficir« (podpis nečitljiv) »štaba VII. korpusa«, ki je menda vrhovna instanca komunističnih krdel na naših tleh. »štabu 17. divizije«. Glasi se dobesedno: »IX. V. B. se nahaja nekje na Travni gori, s katero morate takoj vspostavhi zvezo in obenem pa od pokličite namestnika komandanta Divizije tov. Jovota ▼ štab in ga ne puščajte nikamor več samega. IX. U. B. pa takoj potegnite v sestav Divizije.« »Tovariš Jovo« je torej očividno padel v nemilost in si nakopal nezaupanje »višjih instanc«. »Ne puščajte ga nikamor več samega!« To je samo druga oblika aretacije, bolj mila zato, ker je bil Jovo gotovo star partijec, saj bi drugače ne mogel do seči položaja »namestnika komandanta divizije«. Kljub temu pa je dvomljivo, ali je danes še pri življenju. Nalog za njegovo aretacijo nima datuma, iz drugih istočasno zaplenjenih listin pa izhaja, da je bil izdan v zadnjih dneh novembra. Značilen je tudi neki odstavek v »dnevnem poročilu« »štaba VIII. U. B.« z dne 25. novembra. V tem poročilu stoji med drugim: »Patrola. ki se je vrnila iz Roba, je javila, da blaga ni več tam. ker so ga te-renci prenesli v bejarui, da r«e bi bilo izdano, ker sta dva tercnca pobegnila.« Vidi se, da so tudi terenci. ki jih izbirajo vendar iz najbolj vnetih pristašev, že tako nezanesljivi ali pa tako siti sira-hovanja, da pobegnejo. In oba terenca, ki ju omenja porcčilo; sta morala biti cela med zelo zaupnimi. ' ker sicer ne bi vedela, kje je skrito blago za komunLtLna krdela. O komunističnih je železna podlaga hrvatske državne po-l tike v rovi Evropi. Lorkovič je izjavil na kraju svojega govora, da trdno venre, da bo Hrvrtska ob strani Nemčije premagala vse vojne težave ter stopila zmagovita v dobo miru in sreče. Unieevaasfe telrvajskili teSfi v Srbiji In ©ssaai Beograd, 15. jan. R. »Novo Vreme« poroča o razbitju kcmun'st'Cno tolpe Arandjelovca. Oddelki srbske državne straže so ubili v boju 40 tolovajev, medtem ko je b:lo mnogo drugih ranjeno. Srbska državna straža ni pri tem utrpela nobene izgube. Berlin, 15. jan. R. Zapadno- od Banjelu-ke je nemška motorizirana ed nica s podporo težkega orežja razbila komunistično tolpo, ki se je udeležila propadlega napada na mesto. Pri tem je bilo 208 banditov ubitih, številni pa so bli ujeti. V srednji Albaniji je upičila nemška lovska stotni-ja manjšo tolpo. Med bitko je padlo več tolovajev, 30 pa jih je bilo ujetih. Na nemški strani ni bilo izgub. rušilci izven pristanišča na patrolnl vožnji. Razmeroma lahko se je posrečilo japonski podmornici pri belem dnevu priti iz sovražnega pristanišča, ne da bi jo sovražnik napadel z vodnimi bombami. , Povišanje davkov na Japonskem Tokio, 14. jan. R. Zakonski predlog o zvišanju davkov, ki bo predložen parlamentu, ie bil na vladni seji dokončno oblikovan. Zakonski predlog se tiče direkt-n h in indirektnih davkov in določa v tem letu 1463 milijonov jenov in v prihodnjem letu 1692 jenov več dohodkov. Izvedbi teh davčnih ukrepov se pripisuje velik pomen, ker omogoča dobavo novih sredstev za vzdrževanje dražvne uprave, ker povečuje kontrolo potrfošnje in mora absorbirati previsno kupno moč. Najbolj bodo prizadeti z novim povišanjem davkov dobički iz nepremičnin. ASariški čnssi kot vojaki v Indiji Bern. 15. jan. R Kakor javl;ajo iz Kalkute, so dospeli v Indijo prvi zapadnoafriški kontingenti črpskih čet za vojsko Mountbattena, Zapadnoafriški čmci služijo prvič izven Afrike. Privajeni so na tropske razmere in računajo, da bodo posebno uporabni za džungelsko vojno. Malovredne besede angleškega duhovnika ženeva, 14. jan. DNB. V svojem duhovnem listu piše vikar cerkve St. Marija de Castro iv eLicesteru J. R. Collins: »Veselim se na čas, ko se bo britanskemu le-taltvu posrečilo uničiti Berlin ln ostala nemška mesta. Razumem, da j« nemogoče razdajati veo deželo.« Vikar Celina je pač »vreden« nosilec duhovniške obleke. Nem-ški narod si bo take izjave že zapomnil. »zmagah« Nepoučeni ljudje kaj radi nasedajo ki-čavim in bahaškim poročilom »generala* Tita o veličastnih »osvobodilnih« podvig'h njegovih čet. Kdor pa te vesti zasleduje z zemljevidom v roki, bo dobil popolnoma drugo sliko o kretanju komuni fčnih krdel. Videl bo, da vse toliko hvaiisane ope racije nrio nič drugerra, nego breznačrtno beganje iz kraja v kraj. Slični poročeval ki način si je usvojila tudi OF. ki je nedavno natvezla svetu, d > je osvobodila »mesto« Birčno vas. Resnica je pa ta, da so bila komunistična krdela pognana od Novega mesta nazaj noter do Birčne vasi in so na begu »zasedla« ta znameniti kraj. O tem izvirnem poročanju nam javlja intelektualec, rešen pri-siljni mobiliziranec, naslednje: »Tri mesece sem bil v tolovajskih četah in vse te tri mesece smo hiteli »cd zmage do zmage«. Začeli smo »zmagovati« v Dobrem polju. V smelem pohodu nazaj smo »zasedli« ter »osvobodili« Kompol.ie, kjer seveda ni bilo nikogar, ki bi se upiral Ko so na$ tudi od tod potisnili nazaj, smo bežali v Struge in smo »osvobodili* ta kralj. Dva dni nato smo prodirali na Zvirče v Suho Krajino in smo seveda »osvobodili« tudi to velepomembno vas. Toda zasledovalci so se pojavili tudi no Zvirčem. zato smo krenili globlje v Suho Krajino ter »osvobodili« Visejec. Vrh, Ss la. Veliko in Malo Lipje ter Gradenec. Tu smo ostali, ker ni bilo preganjalcev, ki b , nas bili tirali k novim »zmagam« in »osvojitvam« Tako nas je neprijntej oviral pri naših operacijah, ker ga ni bilo za nami, da bi nas prisilil k novim zmagam, ki b: razveselile Tita in London.« Očividec in soudeleženec tega zmagovitega umikanja, ki je nosilo vse zrake paničnega bega je zagotavljal da imaio bežeči borci »poseben užitek«, ko ro luša o ta bedasta poročila o »novo zasedenih in osvobojenih krajih«. Kr^tJ^a p? v okviru finančnih ukrepov, izdanih »eta 1941 vpsanih vsega za 19 mihj-rd lejev obnovitvenega posojila, ki je služilo tako za obnovo porušenih pokrajin kakor tu« za financiranje vojne. «* Gospodarske vesti te Hrvatske. S posebnim zakonskim drekretom so bili te dni izdani predpisi o plačilu enkratne vojne doklade na neposredne davke. Ta tiokia^a znaša na zemljarino 807o, na zgraxlaiino 300/* na pridobnino in družbeni davek pa 50%. Vrhu tega se pobere vojna dpklada 50®/o na takse pri registraciji in v višini 8% na kupno ceno nepremičnin. Telefonski naročniki plačajo enkratno vojno dokledo v določenih zneskih po posebni ledvici. _ Hrvatski minister za trgovino in industrijo je bil s posebnim zakonskim dekl etom pooblaščen, da lahko p. espove usta*-navijanje novih gospodarskih podjetij vaake vrste. Prav tako lahko minister prepove ustanavljanje novih obratov pri ie obstoječih poi jet jih. — Izkaz Hrvatske državne banke o stanju na dan 30. novembra 1943 zaznamuje obtok bankovcev v višini 38.5 milijarde kun nasproti 34.3 milijarde kun ob koncu oktobra lanskega leto. Obvestila »Prevoda« Opozorilo trgovcem Opozarjamo trgovce, da smejo oddajati živila na predložene odrezke bolniških nakazil ssmo, če predlcži stranka tudi glavo bolniškega nakazila z isto številko ka^or jo ima odrezek. Izdano blago mora trgovec vpisati na hrbtni strani glave bolniškega nakazila, katera se vrne stranki nakazilo pa odvzame v svrho obračuna. Prekrški bodo najstrožje kaznovani Izpremembe v nabavi mesa Kot" podlaga za dodelitev mesa mesarjem služijo Prevodu seznami odjemalcev, ki so jih morali mesarji predložiti Prevodu Mesar sam ne sme sprejemati novih odjemalcev, ker te dodeljuje izključno Prevod (Odsek za meso Novi trg 4/1II, soba št. 17). Stranke naj se v tej zadevi ne obračajo več na Mestni preskrbovalni urad Istotam more samo Prevod prenesti odjemalce od enega mesarja k drugemu, če so zato zadostni razlogi, in Sicer 'zaključno zadnje tri dni v mesecu. Razdeljevanje petroleja Mestni preskrbovalni urad bo delil nakaznice za petrolej za mesec januar samo na. poč&agi družinskih naKaznic. in scer na družinsko nakazneo »A« pol litra, na družinsko nakaznico »B<- 1 liter in na družinsko nakaznico 1.50 litra petroleja, tako da pridejo v ponedeljek, 17. t. m-, na vrsto upravičenci z začetnicami A do C, v toreit, 18. t m., uprav čenči z začetnicami D do F v sredo, 19. t. m., upravičenci z začetnicami G do I, v četrtek, 20. t. m. upravičenci z začetnicami J in K, v petek, dne 21. t m , upr:.vičenci z začetnicami L do N, v soboto," 22. t. m-, upravičenci z začetnicami O in P, v ponedeljek. 24. t. m., upravičenci z začetnicami R do s, v t«1"2'1-25 t m., upravičenci z začetnicami T oo 2 ter v četrtek, 27. t. m., zamudniki. Družinsko nakazo: co naj vs kdo prmes® s seboj. , __ Vse upravičence opozarjamo, da « morajo za letošnje leto priskrbeti nova potrdila mestne elektrarne, da nim' jo v svojih stanovanjih električne razsvetljave, ker bo drugače urad odklonil izdajo nakaznice za petrolej. Upravičenci z začetnicami A do K predlože ta poirüila ob nakazovanju petroleja za mesec februar, ostali upravičenci z začetnicami L do 2 pa v mesecu marcu za mesec januar pa dobi;o upravičenci petrolej še na stara potrdila mestone elelctrame. O pr: vem času naj si vsi upravičenci pri skrbe ta potrdila v mestni elektrarni na Krekovem trgu št. 10, L Petrolej bo urad nakazoval izključno samo po gornjem razporedu vsak dan cd 8. do 12. in od 15- do 17. ure v II. n~dstropju Mestnega doma, soba št. 3, vhod s Streli-ške ulice. Kaztsl za fwekr^tve zatemnitvenih predpisov V dobi od 5. do 15. januarja 1943 so bili kaznovani zaradi prekršitve zatemnitvenih predpisov: Pcrkon Drago, elektrotehnik. Ciri'-Metodov* ulica 47 b; Štritof Niko, dirigent, Ambrožev trg 2: De/man Alojzij, slaščičarnar. Kolodvorska 54-111; Tring Alojzij, mizarski mojster, Hranilniška 3; Frigidi Rudolf, čevljarski mojster, Gofeposvetska 44; Guček Marija, trgovka, Staniceva 8; Skvarča Ciril, žel. uradn k. Ciril-Metodova 51/1; Kucler Berta, modistka. Topniška 9: Spindler Martin, pcm. fin. dir. v pok.. Gledališka 10/11; Grobe'nik Gusto. Poljanski nasip 17; Litnar Eka. Poljanski nasip 16; Ku-ščak Ludovik, profesor, Bcblarjcva 15/11; Tau-čer Bogomir, privat, uradnik, Svetosavska 22; Širccl Beti. trgovka, Gosposvetska 130; Tršan Mirko, trgovec, Lepodvcrska 23; Sašek Josip, pekovski mojster. Gosposvetska 62; Verovšek Marija, šivilja. Rožna ul:ca 27; Zidar Ivan. trg. zastopnik. Cesta Arielle Rea 10-III; Mihek Frančiška, zasebnica. Kersn;kova 8/IH! Grojer Leonora, zdravnica. Miklošičeva 13/11; Petrič Ana, šivilja Miklošičeva 7 a; Kovačič Marija, šivilja, Gallusovo nabrežje 11; Novak Marija, zasebnica, Stari trg 17; Petrič Slavko, privatni uradnik. Ulica 3. maja 3/III; Koritnik Anton, kavamar Bleiwe:sova 2; Porenta Vinko, žel. uradnik. Medvedova 19; Kokelj Viktor, rač. kontrolor, Medvedova 19/1; Duhovnik Marija, žel. radnica. Medvedova 19/111; Glavač Anica, natakarica. Streliška 7; Kušar Josip. žel. uradnik, Jenkova 14; Podboršek Ana. gostilmčarka, Linhartova 4; Mencinger Štefan gostilničar. Šmartinska 10; Rahne Ivan, gostilničar. Pokopališka 3; Maček Marija, go^tilničarka, Bohoričeva 9; Oset Josip, trgovec. Bleiweisova 1: Stojanovič Milena, gospod nja, Malgajeva 2/III; Pahor Adrijan, krojaški mojster. Prešernova 54; Smrkolj Slavko, dentist. Malgajeva 2; Weilgoni Marija, trgovka, Goßposvctska 49 (že diugič); Koritnik Anton hotelir. Bleiwei-sova 2; Bernot Julijana, gospodinja. Jesenkova št. 4; Zupančič Justi. uradnica. Resljeva 13; Prijatelj Ivan, direktor Resljeva 10; 'nt Jug Oskar. Pucrnijeva 10/11; Pristavec Stane. Gallusovo nabrežje 7/II; Semenič Viktor prevoznik. Privoz 13; Goslar Branko, drž. pravobranilec, Pri voz 13; Trost Ivanka, gostilničarka, Krekova 17; Miklič Franc, posestnik, SlamSko. v« 5; Mnrcikič Lota. slaščičarna, Beethovnov« ulica 14. Kronika * Stotriletni general. Dne 12. januarja je obhajal nemšk. topniški general Teodor von Bomehard svoj 103. rojstni dan. Kot 30 letni oficir se je udeležil kronanja nemškega cesarja v Versaillesu in utemeljitve B smarckove nemške države. Leta 1870. si je zaslužil pri Sedanu odlikovanje železnega kr ža. General je še danes tako čvrst in čil, da vsak dan prečita liste, posluša radijsko oddajo ter si sproti beiež poročila nemške vojske v dnevnik, ki ga še vedno piše. * C^-ni s-enajor univerze v Giessenu O pril lei 70. obletnice rojstva je bil profesor za bolezni v vratu, nosu in grl-u ter direktor klinike na berlinskem vseučil šču prof. dr. med. vor. Eicken imenovan za častnega senatorja na univerz v Giessenu. Jubi-1 tr je predaval od 1. 1910 do 1922 na vse-uč 1 šču v G essenu ter si je pridobil za sloves tega zavoda velike zasluge. * Reštelj trinajstih življenj. Potapljač Gerhard Müller ;z Duisburga je prejel kolajno, kakršne se podeljujejo samo izredno zaslužnim reševalcem. Mož je doslej trinajstim osebam rešil življenje. * N°rmalen promet z zavojčki v Nem-čij". Ministrstvo za pošto v Nemčiji je izdalo odredbo, da smejo vsi poštni uradi od 17. januarja zopet sprejemati poštne zavitke v neomejenem obsegu. * V treh letih trikrat dvojčki. V Haagu je pred kratkim neka žena povila čvrsta dvojčka, dečka in d'^'ico. Ista žena je že lansko leto rodila otroka in prav tako je imela dvojčka pled dvema letoma. Dvojčici trikrat zaporedoma v treh letih so pač redkost posebne vrste. * St:rje otroci zgoreli, ker so se igrali x vžgali carni. Iz Erfurta poročajo: Grozna nesreča, katere žrtve so bili 4 otroci v starosti 3 do 7 let, se je dogodila v petek v mestu We'ssensee. Mati, ki je prišla iz kleti, kjer je prala, je videla, kako se vali dim iz cken stanovanja. Hitela je tja ter našla dva otroka mrtva. Neki moški je skočil skozj okno v popolnoma za-dimljeno spalnico, kjer sta ležala v nekem kotu v plamenih dva druga otroka. Takoj pripeli zdravnik je ugotovil smrt vseh štirih. Po dosedanjih ugotovitvah je nastala nesreča, ker so se otroci igrali z vžigalicami ter povzročili ogenj. i« Ljubljane u— Novi grobni. Za vedno je zapustila sv vdova po učitelju Trgovske šole ančiška Javorškova. Za .ejo rodbine Javorškova, Berniko-va __iečkova. Zorova in Klarerjeva. K večnemu počitku bodo rajnko spremili v nedeljo ob pol 15. iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Prominila je bivša trgovka 'n posestnica ga. A p o 1 o n i j a L u c i n o v a. Zapušča sina Valentina, hčerki Fani, poročeno So-klič in Marjanco, poročeno Blatnik ter drugo sorodstvo. Pogreb pokojnice jo v nedeljo ob 14. iz kapele sv. Frančiška na Žalah k Sv. Križa — Umrla je ga. L i n -ka Klunova, po rodu Gödererjeva. Zapušča sina Otmarja, hčerko Marilko in drugo sorodstvo. Na zadnji oc t i jo bodo spremili v nedeljo ob 16. iz kapelice sv. Nikolaja na pokopališče k Sv. Križu. — Dne <5. novembra je nenadoma preminil rudarski inženir v Cerknem g. Hubert R a n z i n g e r. Zapušča soprogo Tatjano, po rodu Bitenčevo. hčerkico Zorico in drugo sorodstvo. — Pokojnim naj oo ohranjen blag spomin, hudo prizadetim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— Lep življenjski praznik oraznuje ga. Irma Endlicher j èva pod Golovcem, tam v prijazni hišici blizu Rakovnika, med sadnim drevjem, smrekami in cvetličnimi grmi. Rojena pred 70 leti (17. januarja) v Sudetih. je kot deklica prišla k svojemu stricu v Ljubljano. Stric jo je poliče ril, dedovala je večstanovanjr ko hišo v Gradaški ulici, potem pa se je poročila z rudarskim inženjerjem Pavlom Endlicherem. Služboval je pri večjih rudarskih podjetjih, med drugim v Dalmaciji. Naposled sta se za stalno naselila v Ljubljani in kupila sedanjo p"sest. Pred 15 leti je mož umrl. Toda gospa Endlicher j e^a ne preživlja samotnih dni, čeprav je ne ljubkujejo otroci in vnuki. Ima mmogo prijateljski vezi, mnogim je dobrotnih, v največje zadoščenje pa ji je vrtič. ki ga skrbno neguje. Tu ima tudi svoj Tičistan; okrog njene hiše je vedno dovolj pernatega drobiža, "ki se zateki —mtmmmmmmmmmmmmm POZOR! POZOR! POZOR! Kino Matica Radi izredne dolžine filma „LAŽNIVI KLJUKEC" predstave ob nedeljah ob 10., 12.45, 15. tn 17.15. Ob delavnikih ob 14.30 in 17. uri. semkaj z vsega Golovca v zavetje m po hrano. Dolgoletni naročnici tudi »Jutro« toplo čestita in ji želi še mnogo zdravju in sreče. u— Poročila sta s« v cerkvi sv. Antona na Viču g. J e 1 u š ič Dušan. priv. uradnik- jurist in gdč. Dragica Grabnar-jeva, stud. chem. Mlademu paru iskre no čestitamo! u— Simfonični koncert v prid Zimske pomoči, ki bi se naj vršil v ponedeljek, dne 17. L 1944, je iz tehničnih razlogov prosta vi jen na poznejši čas. 2e kupljene vstopnice se lahko vrnejo v Matični knjigarni. u— Sindikat hišnih posestnikov v Ljubljani opozarja vse svoje člane na odredbo šefa pokrajinske uprave z dne 18. oktobra 1943 o ureditvi oddajanja stanovanj. Vsa prazna in nezadostno zasedena stanovanja dodeljuje samo stanovanjska komisija ter je samolastno oddajanje stanovanj neveljavno in kaznivo. u— »Kd° bo listje grabil?«... Kdor hoče imeti odgovor na to vprašanje, naj stopi v tivolski ali rožniški gozd. Izredno ugodno vreme zadnjih dni je omogočilo veliko spravilo listja za nastilj. Več skupin mestnih delavcev je grabilo listje ji ga nakladalo na vozove. Listje je suho, da kar šumi pod nogami. Dobršen del Tivolskega gozda je zdaj očiščen in pripravljen, da bo ozelenel v zgodnji pomladi. Mestna pristava potrebuje mnogo nasti-lja, saj tudi v vojnem času oskrbuje 44 konj. u— Ugodne plačilne pogoje za knjige nudi svojim naročnikom založba »Plug«, Ljubljana, Miklošičeva 30. Mesečna naročnina znaša 40 lir. V 6 mesecih 4 krasne knjige! u— Na II. moški realni gimnaziji se začne pouk v sredo dne 19. januarja ob 8. uri za I. b, II. b. VII. b in VIII. razred, popoldne ob 13.30 za I. a, II. a in VII. a; v četrtek 20. t. m ob 8. uri za III.b, IV. b in V., popoldne ob 13.30 za III. a, IV. a in VI. razred. Pouk bo po star .m urniku. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji prično v torek 18. januarja. Največja moderna strojepisnica, raznovrstni stroji. Desetprstna metoda. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Vpiše se lahko vsakdo. Posebej priporočljivo tudi visokošolcem-kam m dijakom-inj am. Vpisovanje dnevno. Učnima zmerna. Zahtevajte nov prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. u— IV. deška ljudska šola v Ljubljani na Prulah začne zopet z rednim poukom po dosedanji razporedbi v ponedeljek 17. januarja 1944. u— X redni letni občni zbcr prirod<>-slovnega društva se bo vršil v četrtek, dne 27. januarja 1944 ob 17. uri v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Opozarjamo članstvo, da je treba v smislu društvenih pravil m rebitne samostojne predloge pismeno prijaviti društvenemu odboru vsaj pet dni pred občnim zborom. Vabimo člane, da se občnega zbora udeleže. Osebnih vabil ne bomo razpošiljali. u— visokošolcem-kam in dijakom-'niam vSeh šol naznanjamo, da prične nov tečaj strojepisja v torek 18. januarja. Največja moderna stroj spisnica. Desetprstna metoda. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče » Christof ov učni zavod«, Domobranska 15. u— Ali že imate Gospodinji koledar za leto 1944? Zaloga pohaja, zato vam priporočamo, da si ga takoj nabavite. Poleg raznih gospodarskih rubrik ima koledar letos tudi novo zbirko sodobnih kuharskih receptov, ki jih je priredila Marica Slajme. jeva pod naslovom »Kaj bom danes kuhala«. Koledar se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge. u— Opozarjamo diìake-inje v5eh šol, ki nimajo rednega p-uka, na naše instrukci-je vseh predmetov in jezikovne ečaje, ki Vam nudijo jamstvo za uspešno dovršitev razreda. Ločene skupine po razredih — posebne učilnice. Vpisovanje dnevno. Spe-cijalne strokovne instrukcije Kongresni trg 2/II. u_ Za pogojnim Francetom Dolžanom v Radovljici bo pri Sv. Petru dne 22. t. m. ob 7. zadušnica in 3. februarja ob pol 8. maša za 30. dan po smrti. u_ Fosfatna moka za otroke dodatna hrana visoke hranilne vrednost: za malo deco. Vsebuje organsko vezana fosfor in kalcij. Izdeluje: Žikin laboratorij, Ljuo-Ijana. u— »DOLOREX« tablete se priporočajo pri gripi in bolezn h prehlada, ker znižajo temperaturo, olajšajo pa tudi bolečine pri glavobolu, migreni in revmatiz-mu »Dolorex«« izdeluje lekarna Mr. Ba-hovec. u— Lov na kite je glavna zgodba zanimive knjige »Beli kit«, izšla v založbi »Plug«, Miklošičeva cesta 30. Ugodni plačilni pogoji! Zahtevajte prospekt! BaSiäd prispevek Dodatno k našemu opozorilu v dnevnikih glede enkratnega izrednega (božičnega) prispevka po 100 lir za vsakega upokojenčevega rodbinskega člana po dobljenih informacijah na pristojnem mestu Dojasnjujemo zadevo takole: Po določilu čL 3. uredbe šef« pokrajinske uprave z dne 18. decembra 1943, I. St. 4514/1, se za rodbnske člane smatrajo zakonita žena in zakonski ter pozakonjeni otroci, za katere uslužbenci odnosno upokojenci po veljavnih predpisih prejemajo rodbinsko draginjsko do-klado, t j. za ženo 45.60 lire ali 120 din, za otroka 53 20 lire ali 140 din in izredno doiclado 19 lir ali 50 din. Izredni prispevek so upokojenci prejeli za vse otroke, za katere prejemajo redno rod-b'.nsK„ doklado , Ta prispevek pa jim pripada tudi za ženo. Ker izplačilne blagajne nimajo dokazil za vse upokojence, da so poročeni in da žive z ženo v skupnem gospodinjstvu, je treba, da zaradi priznanja in izplač:la prispevka v tem smislu sestavljena potrdila župnijskih uradov predlože naknadno Uredba namreč določa, da ženi, ločeni od moža. izredni prispevek ne pripada. Združenje javnih uslužbencev. u— Ali že imate letošnje knjige Vodnikove družbe? Dobite jih v družbeni pisarni (Narodna tiskarna), ali v knjigarni Tiskovne z-druge, Šelenburgova 3. ozir. v knjigarni Učiteljske tiskarne, Frančiškanska 6. u— Nesreče. Na kirurški oddelek ljubljanske bolnišnice so zadnje dni sprejeli spet več ponesrečencev. Iz Dolenje vasi so pripeljali z zlomljeno levo nogo 11-letnega sina posestnika Janeza Kosa, ki se je poškodoval pri padcu z lestve. 79-letna zasebni ca Ana Broschcva iz Ljubljane je padla doma v stanovanju in se poškodovala na rebrih. Z vrelim kropom se je poparil po životu leto dni stari sinček čevljarskega mojstra Vladimir Furlan iz Ljubljane. 54-letni posestnik Anton Pe-ttič iz Velikih Lašč se je vsekal v levo roko. Z zidarskega odra je padel in se potolkel po nogah 19-lotni delavec Slavko Stih iz Ljubljane. 25-letna delavka Leopoldina Podbojeva iz Ljubljane pa se je z vrelo vodo oparila po desni nogi. Z Gorenjskega Led na Vrb®kem jezeru. Vrbsko jezero pri Celovcu je v zadnjem času zamrznilo ter se je na njegovi površini napravila dovolj trdna ledena skorja, da si drsalci lahko privoščijo nekaj zabave. Da pa ne bo nesreč, ki se zlasti rade primerijo otrokom, je prepuščeno županstvom posameznih občin cb nabrežju Vrbskega jezera, da dovoljujejo ali prepovedujejo drsanje na ledu. Tudi v Celovcu so opazovali meteor. Celovški listi poročajo, da so tudi v glavnem mestu Koroške na dan 6. januarja ob 17.55 videli meteor, ki je izgin I v za-padni smeri. Meteor je padal od juga pioti severu ter se je blžal zemlji v velikem loku, za seboj pa je puščal rumenkasto rdečo svetlobo. Nesreča pri delu. 57 letni Žagar Jožef Drolc, nameščen pri tvrdki Brodnk v Celovcu, si je pri delu poškodoval koleno ter je moral od ti na zdravljenje v bolnišnico. S štajerskega V sejni dvorani ptujskega deželnega svetnika je bil sklican običajni novoletni zbor ptujskega voditeljskega štaba, h kateremu sta prišla tudi podpolkovnik Zieg-ler in višji delovni vodja Strassmayr. Opozoril je, da pripada športu pomembna sporočil gauleiterjevo zahvalo za delo v preteklem letu, nakar je dal naloge za novo leto. Zlata poroka na Spodnjem Štajerskem. Na Ostrožnem pri Celju sta obhajala zakonca Jožef in Terezija Krušič zlato poroko. Zakonca imata 11 otrok. Na dan zlate poroke sta prejela posebno darilc, Hitlerjevo knjigo »Mein Kampf«. Krušič je zdaj star 81 let, njegova žena ima 79 let, oba pa sta še krepka in zdrava. Športno priznanje. Okrožni vodja Bauer je petnajstim športnikom v Ptuju razdelil državne športne značke. Zlasti je opozoril na športno delo. ki sta ga v zadnjih let h izvršila Zamuda in Franc Stross. Opozoril je, da pripada spoortu pomembna vloga v nacionalnem delu. Sport je našel v Ptuju takoj po priključku Spodnjega štajerskega k Nemčiji že pripravljena ugodna tla ln se je delo lahko takoj uspešno nadaljevalo. Kaznovana površnost. Pred sodnikom se je moral zagovarjati delavec Emil šafa-rič, ki je pri delu v kovačnici pozabil pogledati, ali veliko kladvo na parni pogon ne ograža kakega tovariša. Kladivo je udarilo nekega delavca po roki in mu zdrobilo dva prsta. Zaradi površnosti pri delu je bil šafarič obsojen na 3 mesece zapora. Nezgoda. 35-letni Peter Semko je skočil z voza s konjsko vprego, toda na tleh je tako nesrečno padel, da je prišel pod kolesa, ki so ga ranila. Moral je iskati pomoči v mariborski bolnišnici. Iz Trsta Slovenska oddaja v tržaškem radiu. Od 3 januarja letos d'lje oddaja tržaški radio od 1815 do 18.45 tudi v slovenščini. Oddaje se vrše za sedaj vsak drugi dan na dneve z lihimi števincami. Spored obsega poročila, predavanja in pevske točke. Poročili so se te dni v Trstu pomorski kp tan Jakob Sirano in gospodinja Terezija Alba, mehanik M'hael Gaio in gospodinja Miroslava Malalan, mesar Peter Zi-gante in gospodin'a Antonija Petretič, upokojenec Atilij Goltan in gospodinja Ila Pavon. Demografska slika v Trstu dne 8. ja- nuarj : : 12 rojstev, 18 smrtnih, primerov in 10 porek. 1251 etnica važne socialne ustanove. Dne 1. j .nuarja je poteklo 125 let, kar je b;l ustanovljen ubožni zavod, ki nudi svojo socialno pomoč 120 otrokom ln starčkom obč ega spola, razen tega pa skrbi tudi za snažno pre ečišče revnim ljudskim slojem, ki ne morejo plačevati stanovanja oziroma prenočišča. Ogenj v mizarski delavnici. V mizarski delavnici v Vseučiliški ulici 9 je nastal ogenj, ki so ga pa tržaški gasilci na srečo kmalu pogasili. Zobni tehnik okraden za 35-000 Dr. Drzni tat;nski zlikovci so se vtihotapili v stanovanje zobnega tehn ka Karla čoka iz ulice Orianj 4 ter odnesli razne predmete, med drugim obleke, pisalni stroj in razna živila v skupni vrednosti 35.0000 lir. Zli-kovccm so že za petami. ÀII hočete rejenčfca ? Tisti, ki jim mora v miru in voòni veljati naša največja skrb, so otroci. Mlad rod je bodočnost vsakega naro-da. Kjer začno prop dati mlada pokolenja, tam se narodu p še smrtna obsodba. Današnje stoletje je proglašeno za stoletja otroka. V strašni vo'ni vihri ki jo preživljamo in spričo velik h žaloiger, ki jih sami vidimo n: sloven-skh tleh, bi se tj oa aka morda koma ziela ironična. Toda eno je treba priznati: v sedanjem stoletju, kolikor ga imamo za seboj, je b lo za prospeh mladega rodu. za njegov zdr .vstveni, socialni in umstveni napredek storjenega toliko, kakor še ni ko. li prej. In plodovi mladSnakega skrbstva so bil' hvalevredno prenešeni v vojno dobo. če hočemo imeti na bližji zgled, moramo pogledati samo v Nemčijo, pa vidimo, d" je skrb za mladi rod tudi v vo:ni dobi ta ko velika, idealna in uspešna, da zasluži vse priznanje. V Nemčiji kr tko in maio otrok ne pripada samo staršem, marveč je dragocena last vsega r. aroda. Ne samo v ob čaiui vsakd nji eskrbi. marveč v najtrših preizkušnjah, ki jih doživlja nemški narod ob grozovitih letalskih napadih, se kaže vzorno nemško skrbstvo za mlad no. Iz ogroženih kra ev so že mnogi posebn: vlaki prepeljali ne tiseče otrok v varna zavetja družin po drugih pokrajinah. Vsaka r.emška družina je srečna, ako lahko sprejme pod svojo streho fanta ali deklico iz ogroženih kr jev. Krvava v hra je tuifl pri nas pregnala mnoge družine z rodnih tal, izpod domačega krova. Z n jbornejšim imetkom, po večini pač le s tistim, kar so imeli na sebi, so pripadniki številnh slovenskih družin pr-bežali v Ljubljano. Kakor vedno, «e Ljublana tudi v tej strašni /obi težke preizkušnje pokaz la svoje dobro srce. Toda njena pomoč je možna le v splošnem, za posamezn;ke pa se morajo truditi društ-ra n posamezna dobra srca. Kdor stopi v bivališč , kjer so nastanjeni naši begunci, mora pač na bolj sočustvovati z mladino, ki pogreša tistega, kar ji more dati edino dom: brez^krbnosti, razvedrila in ljubeče nege. V Ljublj "ni je mnogo družin, ki imajo lepa stanovanja, pa nobenih otrok, ali le majhno njih število. So pa tudi mladlno-ljubne družine, ki se jim nikakor ne bo po. znalo, ako prisede za mizo še po en majhen gost. A-li hočete otroka? Vzemite ga spre mite ga v svojo sredo! Storili boste nasproti svojemu narodu najlepšo nalogo ki jo danes morete storiti. V našem uredil štvu vam bomo povedali, kje vas čaka vaš bodoči rejenček. Lažnjivi kljukec m njegova duba Pravkar predv. ,jajo v kinu Matici film. na katerega je bil radoveden vsakdo, kdor se le malo zanima za tuje revije: »Lažnji-vega kljuke «. Morda ne bo izpolnil vsakomur njegovh pričakovanj, čeprav je treba nepristransko opomniti, da je svojevrstna umetnina. Gotovo pa bo osveži* spomin in zbudil zanimanje za n'ipol realne, napol fantastične — vsaj v očeh navadnega zemljana — osebe, ki v njem nastopajo. Predvsem je to sLažnvi Wjukec« — bara- Münchhausen sam. Kdor se ni zanimal zanj, ne ve- ali je bil to resnično živ človek, ki p je rad delal »debele«, pa je vendar v čem mogoče resničnost, ali pa je vse le bu na domišljija. Ta junak je zares živel in se je pisal Karel Friderik Hieronim pl. Münchhausen. Bil je potomec stare nižjesaške plem'ške rodbine in je z gledal luč sveta 1. 1720 na Ilanoveranskem in tam tudi umrl 1. 1797. B I je strasten lovec pa tudi potoval je rad in se spuščal v razne avanture. Tako se Je boril in a:"fl kov: J v rusko-turški vojni. D" ma je seveda nato pripovedoval o svojih dogod:vščinah in pretiraval, kakor pač vsak njegove vrste. Vendar še zdaleka toliko re da b si pridobil sloves, kot ga ima danes. Do tega mu je pripomogel nemški professor Raspe, ki je izda! v Londonu knjižico o neverjetnih doživetjih barona Münchh «sena. Njegov namen je bil pač, napisat' nekaj veselega za vesele ltudä. Bòejo je izpopolnil G. A. Bürger, Ki je delo preučil mu pridal nadaljnje zgodbe in vse umetniško izgladil. Njegove »Ču- j dovita potovanja po vodi in po suhem, voj- * ni pohodi in vesele zgodbe plemiča Münchhausens« (L 1786) so postala zaradi mnogih popularizacij svetovno znana Slične lažnive zgedbe se imenujejo oditlej »Münch-hausiade«. Seveda je njh snov že prastara. Odlika Münchhausena nasproti drug-m tsikim tičem pa je, da je bil vedmo kavalir svetovljanski in da ;'e lepo in živo pripovedoval, kar je seveda Burgerjeva zasluga. Ker zna spretno prepletat: nesmiselno s pret ravanjem Ln prevr č an jem resničnosti tei je tudi šaljiv, bo vedno zanimal človešiko domišljijo. Tudi naša doba in naš rod sta mu ostala zvest; s o čemer nam priča, da je pred šest:mi leti !zšla v Gorici knjiga: »Lažnivega barona Münchhausen- čudovita potovanja po suhem in po morju«. Toda kaj bi Münchhausen brez različnih čudežnih pripomočkov? In enega je dobil od samega — Cagliostra! Kaj je tudi ta bil sam živ hudič? V noši domišljiji že, zares pa ne. Bil je to le eden naj-sflavnejših pustolovcev in alkimistov one dobe, grof Aleksander Cagliostro, kar pa mu vseeno m pomagalo, da ne bi bedno umrl v rimskih ječah. Turili on se je rodil približro iati čas kakor Münchhausen, to je 1. 1743, toda daleč pod užn m soncem, v Palermu Kot lekarnarski pomočnik se je zgodaj seznanil s t ijnimi vedami in sredstvi. Od oblasti pregnan se je odpravil 1. 1769 dve leti v Egipt, v Prednjo Azijo ter v srednjo n zapadlno Evropo. Povsod si je znal pridobivati denar s spiritizmom, pomlajevalni- mi eliksirj in delanjem zlata pri čemei mu je mor la služiti tudi n egova mlada, zelo lepa žena. čim so kje odkrili, da sle-pari, je moral pobrati šila in kop ta in oditi v druge kraje. V Londonu je nastopal kot prostozidarski reform tor. Nato ga je zanesla pot preko Italije in Španije v Nemčijo, kjer je pestai znan zaradi uspeš: ega air vljen;a. Zlasti ga je čislal damski svet. žel je mnogo uspehov, zlasti na Kurlandsikem; bil je tudi gost Katarine H. v Petrogradu. Naslednja leta je v Parizu z radi dozdevnih vizij tako zas'o-vel, da se je vse trgalo za njegovo prijateljstvo. Ko je bil nato zapleten v prcslu-lo zgodbo z ogrlico, so ga obsod ili v Bastino, nato pa izgnali. Preko Anglije in Švice ;e prišel v Rim, kjer je z čel ustanavljati prostozidarsko ložo. Zaradi tega so ga obsodili kot krivoverca na smrt. pa pomilostili na dosmrtno ječo, v kateri je leta 1795 umrl. Cagliostro je bil pustolovec, ki je poznal svojo dobo in je spretno vedel izrabiti strasti in slabosti sodobnikov. Zato je umljivo, da je pritegnil pozornost mnogih piscev. Tretji v tej dični družbi, verjetno najbolj poznan, je »kralj ženskih src«, Casanova. Girolamo Casanova, v tez senigaitSKj ie bil eden izmed mnogih sebi podobnih, ki so »osrečevali« s svojo prisotnostjo 18. stoletje. Rodil se je leta 1725 v Benetkah Zaradi umnosti ln izredno lepega zunanjega zgleda si je priboril vstop v na'višje tamkajšnje kroge. Ker pa se je vedno znova, zapletal v ljubavne afere, so ga izgnali lo takrat se Je začelo njegovo pusto- lovščin podilo življenje. Bil je v Carigradu na sultanovem dvoru, šel v Pariz, se vrnil v Benetke, kjer so ga zaprti zaradi goljufi.;;, zbežal zopet v Pori z, kjer je zaradi svojih odličnih lastnosti naravnost za-blestel med plemiči- zlasti pa v damskem svetu. Obogatel je, mnego potoval po Nemčiji, Švici, Italiji in Rusiji, kjer mu je dovolila K "tarna avdienco. Zaradi neprestanih dvobojev in različnih afer, mu niso dali nikjer več obstanka, ne v Parizu, ne v Madridu, ne v Benetkah. Opustil je svoje petna stletno potikanje po Evropi in sprejel ponudbo grofa Waldsteina, da je odšel za knjižničarja na njegov grad Dux na češkem, kjer je po trinajstletnem življenju zagrenjen umrl L 1798. Casanova je .mnogo potovsj, mnogo doživel, a znaj tudi dobro opazovati. Imel je znance v visokih in n-nkih slojih — tako Friderika Velikega, Voltai rja, madame Pompadour, »panal« je nešteto moških In žensk. Iz tega njegovega pisanega življenja se mu je rodilo v zadnjih letih oekmak-njeoosti 12 zvezkov »Spominov«. Znal jih je napisati zanimivo, 9 humorjem in tako, da zgrabijo, čeprav so frivolni in imajo mnogo napak. sp:dajo k najpomembnejšim kulturnozgodovinskim virom 18. stoletja Ker je poznal skoraj vse pomembnejše sodobnike, je seveda poznal tudi Cagliostra, toda ne v dobrem, marveč ga imenuje naravnost sleparja. Njegova osebnost je od nekdaj zanimala pisce zato je razumljivo, da služi za pred met stotim am del. Niti dvesto let ni tega, kar so živeli ti možje, a vendar se nam zdi, ko da jih sploh nikoli ni b'lo, tako 90 nam odmaknjeni od sedanje resničnosti. TeL 27-30 KINO SLOGA TeL 27-30 Radi velike dolžine filma Kogar bogovi ljubijo predstave ob delavnikih ob 14.30 ln 17. uri; v nedeljo ob 10., 14.30 lin 17. Beteinica , mmtm^K^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmt^^ KOLEDAR Nedelja, 16. januarja: Marcel. Ponedeljek, 17. januarja: Anton puščav- nik. _ DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Lažnivi kljukec. Kino Slog»: Kogar bogovi ljubijo. Kino Union: Priljubljeni svet. Kino Mo»te: Prepih. Kinematografi v ponedeljek nespremenjeno. Simfonični koncert za Zimsko pomoč v ponedeljek ob 18. v veliki undonski dvorani. DEŽURNE LEKARNE Nedelja; Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Deu-Klanjšček Dia, Gosposvetska cesta 4, Bohinec, ded., Cesta 29. oktobra 31. Ponedeljek: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12 ln Nada Komotar, Vič — Tržaška cesta. Nedeljsko dežurno zdravniško «Aužbo ima od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Pran C i b e r, Štefanova 7, telefon 36-41. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 17. do 6.30 ore! DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Nedelja, 16. jan., ob 16: Dese« brat. Izven. Cene od 18 lir navzdol. Ponedeljek, 17. jan.: Zaprto. Torek, 18. januarja, ob 16: Nevesta s krono. Red PrvL Sreda, 19. jan., ob 16.30: Robinzon ne sme umreti. Red Sreda. « Jnrčlč-Goto: »Deseti brat«. 16 slik, ki se gode na Dolenjskem sredi preteklega stoletja. Romantična zgodba o izobčencu, »desetem bratu« in njegovi usodi, v katero se vpleta ljubezen Lovra Kvasa in Manice s Slemenic. Izmed domačih del je med prvimi no» vostmj na sporedu Leskovčeva igra: »Vera in nevera«. Dejanje se godi v sodobnem času na kmetih. V njem Je orisan problem resnične in samo navidezne vere, farizejstva in cestninarstva. Delo je tako po jezikovni kakor po režijski koncepciji surrealističnega značaja in obeta v prvovrstni zasedb1 in M. Skrbinškovi režiji zanimivo predstavo. Premiera bo 22. t. m. izven abonmaja. Drama pripravlja: Fodorjevo »Maturo« v Debevčevi režiji (predstave bodo izven abonmaja), Griliparzerjevo antično dramo »Ljubezni ln morja valovi« v Debevčevi režiji, Molierovesra »Namišljenega bolnika« v režiji J. Koviča, Cankarjevo dramo »Lepa Vida« v novi inscenaciji, novi zasedbi in Debevčevi režiji, Kleistovo igro »Razbiti vrč« v prof. šestovi režiji. OPERA Nedelja, 16. jan., ob 15: Sneguročka. Izven Cene od 32 lir navzdoL Ponedeljek, 17. jan.: Zaprto. Torek. 18. jan., ob 15.20: Sneguročka. Red B. Sreda, 19. januarja, ob 16: Älrtve °čL Premiera, Izven. Cene od 32 lir navzdol. * Nov nastop v »Sneguročki«. V nedeljski predstavi te opere bo pela prvič Pomladno vilo ga. Frar.ja g°lobova. Ta partija la je posebno mezzoisopramstkam možnost velikega pevskega razmaha. T.: ko bomo torej slišali v nedeljo Gol-obovo v tej vlogi, v eni izmed bodočih predstav »Sneguročke« pa bo nastopila Golobova v partiji Lela, s k tero je debuti rala pred leti v naši Operi. Tako nam obeta Rimski Korsakova opera z raznimi prezasedbami še zanimive predstave. — Ostale partije bodo peli: VI-d li jeva, španova, popov, Lupša, Lipušček, Mleinikova, Poličeva rn M. Sancin. — Opozarjamo na začetk predstave, ki bo ob 15. uri. Uprava Državnega giedallšča v Ljubljani se abonentom reda Sobota oprošča zaradi izostanka štirih predstav v štirih zadnjih sobotah, ki so izpadle: prva na dan pogreba kočevskih žrtev, druga ln tretja na Božič in Novo leto in četrta v soboto, 8. t m., ko je bila v Operi predstava za Zimsko pomoč izven abonmaja, v Drami pa premiera »Robinzona«. Red Sobota bo odslej fanei predstave zopet redno vsako soboto in bodo dobili abonenti reda Sobot& postopoma vse predstave, ki so v repertoarju, prav tako kot ostala dva stalna abonmaja Sreda in Četrtek. Žrebanje številk za nagrade »Gledališkega koledarčka« bo nepreklicno 2. februarja. Ker je število koledarčkov omejeno, opozarjamo vse, ki se zanimajo za njihovo zanimivo in pestro vsebino in za lepe nagrade, naj si jih pravočasno nabavijo. Oddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA Sprememba radijskega sporeda v soboto: 21.40—22.00: Parada glasbil. NEDELJA, 16. JANUARJA 8.00—9.00: Veseli nedeljski pozdrav; vmes od 8.30—8.40 poročila v nemščini in slovenščini. 9.00-9.30: Orgelska glasba. 930-945-Nedeljsko razmišljanje. 9.45-10.00: Praznična glasba. 11.30—12.00: Slovenska ljudska oddaja. 12.00—12JO: Opoldanski koncert 12 30-12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45 db 14.00: Koncert glasbe za razvedrilo. 1400 do 14.10: Poročila v nemščini 14.10—15.00: Po-zdrair iz domovine; igra radijski orkester, vodi riTST"4«.* ^,Janec' sodeluje komorni zbor. 17 00-17.15: Poročila v nemščini imeli največ opravka znani komunist Maks Vale iz St. Jerneja, komunistka Vida Rabzelj, neki politkomisar Karol in še nekaj drugih, med njimi baje tudi eden ali dva bivša novomeška sodnika. Pokol pri Birčni vari Svoje žrtve so morilci razdelili v dre skupini Prvo skupino «o ustrelili 21. oktobra. Neki jet-niškj paznik iz Novega mesta je hodil » seznamom po sobah in klical imena oosojencev. Izbranih je bilo 14 oseb, med njimi prof. Kek, računski svetnik Pavlic. Sonc. brata Mikca in Grilc. Jetnike so trdo zvezane odpeljali na Pa-dež ter jih tam v bližini neke kraške jame pri Stranski vasi postre.ili s strojnico Kakor sc je pozneje govorilo med ljudmi, sta ta zločinski posel opravila dva železniška strojevodja iz Ljubljane. Umorjencem so pobrali potem vse, kar so imeli pri sebi. trupla pa zmetali v prepad. Naslednje jutro je prišla na vrsto druga skupina. Prignali so na isto morlšče graščaka lab-jančiča iz Rupcrčvtha. Goiobovo iz Birčne vasi, nekega L:ndiča iz okolice Mokronoga tei še nekaj drugih. Postrelila sta jih s strojn eo ista dva krvnika, ki sta prejšnji večer pomorila prvo skupino. Fabjančič ni bi! takoi mrtev 'n ga je nato eden od njiju ustrelil s puško Tudi njihova trupla so pometali v kraško jamo. Novomeška komunistična »policija« se je potem še nekaj časa potikala po novomeškem okrožju. Nemškim vojakom in slovenskim domobrancem ee je posrečilo zajeti nekatere njene člane, med njimi poveljnika Splihala Zajeli so ga na gradu Grabnu, kamor se je bil skril s svojima sodelavkama hčerama ondot-nega graščaka Zajeli so tudi nekaj »sodnikov«, ki so sodelovali pri pokolu v Birčni vasi Ka-koT pripovedujejo zadnje vesti z Do'enjskega je večina krivcev tega množestvenega umora že prejela zasluženo kazen Izpopolnitev ps.«£**fsfsov o stanovanjski zaščiti — število c%ovedl se je v zadnjlb letih znižalo za 50 odstotkov Ljubljana, 13. januarja j jalca a]j njegovega rodbinskega člana razen če Zadnja, zlasti vojna Jeta občutimo v I grc žaljenje časti ali za telesno poškodb^ LJubljani zopet pomanjkanje primernih sta- ; jz2vano po enakem nastonu najeinodaialca sa- novanj. Dasi mesto ni bilo nepos edno pri- ; me,_,a njegovega rodbinskega člana V prejšnjem odstavku opisana zaščita, ki se jc praktično uveljavljala tako, da jc moral gospodar pravočasno in utemeljene odpovedati v reke sodišča, je prišla do izraza šele 1. 1^42. Lani pa so se že pojavili nevj problem ki so zahtevali od zakonodajalca novih posegov v kompleks tega specialnega najemnega prava. Stiska za stanovanja je postaja'a talco občutna, tla ni bile moioče več trpeti, da bi ostala nekatera stanovanja po volji njihovih gospodarjev prazna. Šef pokrajinske uprave je zato izdal naredbo. s katero je prenesel v Ljub!;ani pravico oddaje stanovanj na mestno obč:no v cA viru katere se je ustanovil poseben stanovanjski od^ek. Hišni lastniki so morali prijaviti vsa svoja prazna in oddana stanovanja. Stanovanjski odsek je potem oddajal stanova zadeto, je stiska velika iz raznih vzrokov, ki so v zvezi z vojnimi čagi. Podobno stanje je bilo v prejšnji vojni Ln nepos.edno po njej. Velikopotezna akcija mestne občine, lei je zgradila mnogo vsakovrstnih stanovanjskih hiš, in štev nie pobude zasebnikov so sčasoma zapolnile največje vrzeli. V drugI polovici preteklega desetletja je bilo v Ljubljani že toliko stanovanj, da so mogli najemniki kolikoT toliko izbirati po želji. Majhnih stanovanj pa ni bilo nikoli preveč. Ob začetku sedanje vojna je bilo v Ljubljani okoli 25.000 stanovanj. To bi zadostovalo, če ne bi v mesto pritisnili novi doseljenci Iz raznih krajev. Zasedli so vsa razpoložljive prostore, ponekod sta se morali celo dve družini stisn/ti v enem stano- truljo VOS. Povedal je, zakaj gre in prosil, naj mu gredo pomagat pregnati tatove. Vodja | stanovanja ni ustavil niti danes. vanju. Prvemu navalu doseljencev je sledil 1 nja Položaj je sedaj ta. da ima hišni goßpodar drugi in se dotok novih interesentov za j p^j pogoji, navedenimi v prejšnjem odstavku. I patrulje pa mu je pojasnil- da spada mešča-nova h:ša že v rajon druge patrulje, ki io bo na^l sedaj nekje pri mostu, dobrih 10 minut «faije. Oni da ne morejo nič storiti, ker ne smejo kršiti predpisov ... Tretjič zaprti Okrog 10. okt. je VOS vnovič spet začela z aretacijami. Sedaj je šlo malo teže, ker se skoraj vsi Novomeščani izselili na kmete, z njimi tudi tisti, ki so bili poprej že enkrat aretirani. VOS je pošiljala za njimi patrulje- Tako je bil na primer kanonik Kak aretiran v vinogradu svoje sestre nekje pr Mirni peči. Ponovno so razen njega zaprli še Sonca. Verbiča, dva brata Mikca s Slapn'ka. Arminija in še nekaj drugih, medtem ko je bil računski svetnik Pavlič zaprt že ves čas. ker on edini ni bil izpuščen. Aretirance so zdaj zaprli v gradu Breitenau blizu Zaloga ob Krki. Tam so v kleteh priredili zapore, ki so bili že sami po seb: mika. Vodstvo »poMcije« pa se je naselilo v neki vili pri Novem mestu. V njej je gospodaril »poveljnik« Splihal. z njim pa je bil njegov namestnik. bivši trgovski pomočnik Koštjal. V pomoč in razvedrilo sta imela dve hčeri gra-benskega graščaka Krauta, ki sta se delali vnete komunistke. Vsi skupaj So živeli prav po graščinsko, iz nakradenih zalog dobro jedli in pili, se imenitno zabavali in vsem dajali čutiti svojo oblast. Panioen heg „policije" Medtem se je začela nemška očiščevalna akcija Preko Kostanjevice so nemški oddelki prodrli tako nagio, da so bil' v Novem mestu komunisti popolnoma presenečeni. Zavladala je med njimi splošna panika, ki je bila naj- še vedno pravico odpovedi, nima pa več pra •vice razpolaganja s stanovanjem, če ie prazno Stanovanja oddaja samo stanovanjski odsek pr mestni občini ljubljanski. Razen tega ukrepa v korist stanovanjskih nana siaoeni. ziaiv je xuurcu» luu v tej vv/jii* : . ., . , __.___ .„ j • ,• „ nastopiti država v kork* stanovanjskih n*- Je treba T ^ •* ■ Č Z jemnikov s primemo stanovanjsko zaščito. ( b:1 ,zdan neposredno samo zanje, jim bo pa Prvi zadevni ukrep je bil pri nas izlan že j 17. oktobra 1940, ko je bivša Jugoslavija odpovedi «taiwvanj ostalo Urni na isti vigni kakor predlanskim. Zadnjih sedem let se je število sodnih odpovedi gibalo takole: leta 1937 1568 . 1938 1?38 103O 1461 " 1040 1743 . 1941 1195 „ 1942 694 „ 1943 "49 Leta 1940. ie bilo število nepričakovano visoko Vzrok so bile odpovedi mestnih stoln e na živilskem trgu. Sicer je bilo tudi tega teta število ednovedi s*anovan iskih in ob'tn h prostorov na približno isti višin- kakor divjP leta Sto-mic so leta 1940. odpovedal'" 0k.1li 400 V rednih časih jc bilo običajno, da je bilo stanovanjskih odpovedi največ v pom adanskh. poletnih in jesensk h mcscc;h Pozimi »> bili gosjx-darji uvidevnejši. deloma pa so neradi odpovedovali zato. ker niso bili gotovi, da bodo v ča-u mraza n snega dob il novega najemnika. Najemn'ki se iz enakih razlogov n maß1! seliti pozimi Lini pa ie bilo največ odpovedi prav v zimskih mesecih V prvem tro-inesečju je bilo odpovedanih 229 stanovanj, v tretjem 193. v drucem 179 in v zadnjem tro-mesečju 148 V posameznih mesecih a® I® 8to*9o sodnih stanovanjskih odpovedi gibalo leta 1941, predlanskim hi lani takole* 11941 97 101 99 85 137 134 114 106 125 94 56 57 ____1195 Kakor druga lela je bilo lani največ stanovanj odpovedanih, ker najemniki niso Pyav(>" časno p'ačali najemnine. Nekaj odpovedi so gospodarji utemeljili z lastnimi potrebami -n drugimi po zakonu dopustnimi vzroki. Proti večini odpovedi so najemniki ugovarjali in se je dri:~nčna odločitev zavlekla za nekaj mesecev Letos bo število odpovedi verjetno še ivžje. kakor je bilo zadnji dve leti Nove omejitve bodo potisnile število odpovedi navzdol. Pričakovati smemo, da bo kcnec prihodnjega leta rekordno nizko število odpovedi januar . februar marec . -april . , maj . . junij julij avgust . september oktober november december Skupaj L 1942 L 1943 90 67 70 84 64 78 95 60 73 80 38 39 66 87 37 64 44 42 44 53 41 36 32 59 694 749 Več rib Iz htv&Ukih rek In m Jadrana Ribištvo mora dati velik delež narodnemu gnspodarstvu Vojna, kakršna je sedanja, vpliva vedno na odnose med hišnimi gospodarji in najemniki. Slednji bi bili pri nszainterealra-nem zadržanju države nedvomno pogosto na slabem. Zato je morala tud v tej vojni omejila pravico hišnih gospodarjev do razpolaganja s stanovanji. Izdana je bila tudi pi-epcved povišanja najemnin. Ta zašč ta je bila nato podaljšana naprej do kanca L 1942., končno pa še do konca se lan je vojne. Prvi. ukrepi so omejevali gospodarje predvsem glode odpovedovanja, n,;so se pa spuščali v gospodarjevo' pravico, da stanovanja odda komur on hoče. ali pa ga sploh ne odda. Še danes velja po omenjeni odredbi, da sme hišni lastnik ali zakupnik odpovedati najem stanovanja samo v zakonito deločenh primerih. Najemnik pa sme odpovedati, kadar kc.li hoče ob upoštevanju zakonitih ali običajnih rokov. Gospodar sme odpovedati, če potrebuje stanovanje za svoje oženjene sinove ali oniožme hčere, če namerava stavbo porušiti ali sezidati novo, če mu najemnik ne plača najemnine najkasneje v enem mesecu cd dne. ko bi jo moral plačati, če najemnik uporabila in izkorišča stanovanjske prostore v druge svrhe ali v nasprotju s pogodbo daje prostore v pod-najem, jih namerno odnosno po malomarnosri kvari, da nastane škoda. Gospodar sme odpovedati tudi, če najemnik ali njegovi stanovalci ali podnajemniki pohujšljivo ž've v stanovanju, ali če hudo otežujejo bivanje hišnemu lastniku ali drugim stanovalcem v zgradbi. Sme odpovedati, če so storili najemniki ali člani njegove rodbine kaznivo dejanje na škodo najemoda- izdatno služil. M'slimo na decembri lani izdane predpise o preprečenju zlorabe izvršilne pravice v Ljubljanski pokrajini. Po nj h sme izvršilni sednik. torej sodnik, ki odloča tudi o izpraznjevanju stanovanj in obrtn h prostorov. razveljaviti ali odložiti izvršilna dejanja vs ke vrste, če se ob upoštevanju vseh okol-no&ti posameznega primera pokaže nadaljeva-vanje izvršbe kot zdravemu razumu grobo nasprotujoča trdota. Do odločbe sodišča srne pod gotovimi poboji odložiti izvršbo celo izvršilni organ. Praktično bo mogel sodnik na osnovi tega predpisa pomagati vsakemu najemniku, ki je na primer zaostal s plačevanjem najemnine brez svoje krivde. Kako bodo sodniki odločali m kaj jim bo služilo za merilo, ali bodo iz-vrVlne določbe tolmačili o»ko ali širW piv*. takao L —£d aa dajan)» owdtx» ali tt(M L J.— mmtnjfc (sna* aa «• aglaw >• t« 10.—■ • TeL 40 88 U B V A PREMOG 6 O M B A C Gledališka 14 r lz Gsrlce Nesreča na ledu. Na ledu je padel in si zlomil rogo v gležnju Andrej Trojer iz Podbrda. Moral je iskati pomoči v bolnišnici. Tatvina pragiča. Prodajalka tobaka Marija Cede je z velikimi žrtvami vzgojila prašiča, ki je tehtal že 90 kg. Ponoči pa so prišli tatovi in ji prašiča ukradli. O storilcih ni sledu. 122 m Križanka št. 4 kJi:KLE k 1 otroku (16. me».) in za lažja gospodinjski dela, iS te dvočlanska družina. — Celodnevna tram in plača po dogovoru Naslov v o?laß. oddelku »Jutra«. 1134-19 KUHARICA, perfektna, ki bi opravljala vsa hišna dela, išče službo pri 2—3 članski boljši družini. Nastop po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfektna kuharica«. 987-1 ŽENSKA sred ni ih let, htuSeoa t trgovini, z znamem nemščine, išče kakršno koli zapo> slite*. Ponudbe na ogla», odd. Jutra pod »Zaposlitev« 950-1 ELEKTRIČAR- navijalec in inJtalater ilče primerne zaposlitve t reč. iem podietju ali tovarni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Električar«. 790-1 ABSOLVENTKA Trgovske akademije išče zaposlitve. Dopisi na ogla», odd. Jutra pod »Kontorist, ka«. 947-1 26 LETNA VDOVA bi šla k boljšemu, starejšemu gospodu kot gospodinja. Vešča tudi trgovskih pošlo*. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Poštenost«. 787-1 Mlajša GOSPODIČNA t išče zaposlitve Irot prodi- I jalka v slaščiča'ni »li bla-eajnifarka v kateri koli stroki. Ponudbe na oalas. f.Jd. Jutra pod »Mlaiša«. 810-1 kuharica, i «Jolüwletnbn ItpriSevnll. f-!o pridna, B.'i jr<*4c k man'-J- IntfinL Pomi Iv na opl. ■"dd. Jutri poi >Za.lovol'ftvo« mi-i STEPAR ICA ;;*(. -Mi m dnm il; f* primimo wpo-lit»-v Na/l'vr v »srh poel. Jutra 1192-1 va1fna kuhe in vnegi dela — i*čem sillabo. Nastooim I ah V-o tnkoj. Ponudbe n." ori. odd. Jutra pod »Zdn-T«C. 1302-1 STTTOA I«ČE oopold^nctoo B8f>odI;t>cv. "onudbe n» or', odd. Jutra pod »Popo'd-"»":. 1301-1 SLUŽKINJO pošteno in spretno, ta-koi Ep-ejme solidna gostilna v centru proti doOTi plafi. Naslov pive oglasni oddelek »Jutri« 898-la POSTRE2NICO za nekaj dopoldanskih ur sprejmem. Knafljev» 13, pritličje. 9*5-la BčEM OBRATOVODJO t» elektro podjetja, C primemo kavcijo. Kailov w vseh posi. Jutra. 69ä-la MIZAPSKI POMOČNIK aa pohištvo dobi takoj službo. Zglasi naj se na Mestnem 8, X. nadstropje. 1146-la POSTR EŽNICO aa 2—S u-« dnevno — išče Šinkovec, Verstov-Èkova uLrta « (Mi rje K 1148-la BRIVSK. POMOČNIKA v stalno službo sprejme takoj Merlak. Sv. Pet a cesta 76. 1150-la CEVI.J. POMOČNIKA Ea samostojno delo — iščem. Naslov v oglas, odidelku »Jutra«. 1102-la Vodoravno: L novejši način zdravljenja (dve besedi), 16. izumitelj dinaml-ta, 17. doba, 18. grška črka, 20. električna enota, 22. nočni lokal, 23. preka, 24. lat. predlog, kratica v knjigovodstvu. 25. predlog, 26. struja, 28. pripadnik evropskega naroda, 30. igralna karta (dvojina), 31. moško ime (tuja oblika), 32. mongolski poglavar, 33. veznik. 35. jeza, 37. gozdni plod, 38. moderno orožje, 39. glasbeni instrument, 41. učitelj govorništva (tujka), 44. ples, 45. veznik, 46. japonska narodna igra, 48. tekočinska mera, 49. ploskovna mera, 50. veznik, 51. samostansko mesto v biv. Avstriji, 54. Noetov sin, oblika pomožnega glagola, 55. vesoljstvo. 58. ploskovna mera (množ.), 59. razčlemba, 62. tekočina za prevleko sinovi, 64. kemični znak za arzen, 66. mesto na Japonskem, 68. gorovje v srednji Aziji, 70. kratica za akademski naslov. 71. obrtnik, 73. proga, 74. vodilni beograjski nogometni klub, 76. znoj, 77. mišična motnja, 78. božanstvo starih egipčanov, 80. družabna igra; gospa, 81. domača žival. 82. pokrajina med Donavo in Savo. 83. kemični izraz za izpeljanko, 84. mednarodni klic. na pomoč, 85. kaznivo dejanje. Navpično: 2. veznik. 3. del čeljusti, 4. vrsta cigaret, 5. angel višje stopnje, 6. kemični znak za aluminij, 7. ruska reka, 8. grški filozof (grška oblika), 9. teža ovoja ali zaboja brez blaga, 10. grška črka, 11. električna enota, 12. pisalna po- trebščina, 13. jarem, 14. pritrdilni ca (v narečju), 15. praznična poslastica, 19. slovenski pisatelj, 21. poljedelsko orodje, 25. lovec brez orožja, 27. električni pol. 29. uje-da, 31. upodobljeno telo, 32. pripadnik mongolskega plemena, 34. kratica za kraljevi, 36. odposlanec, 37. gozdni plod. 38. kazalni zaimek, 40. sebičnež, 42. pritok Donave, 43. šahovski izraz (fon.). 44. cerkveni dostojanstvenik, 47. osebni zaimek, 49. igralna karta, 52. oblika glagola mreti, 53. prislov časa, 55. birič. 56. mesec, 57. stran neba, 60. kemični znak za natrij, 61. predlog, 63. gostilna, 65. zaplodek, 67. Verdijeva opera, 69. velika utežna enota, 70. grmičasto drevo in njegov sad, 72. prostor v cerkvi. 74. moški glas, 75. ptica, 77. dragocena tekočina, 79. 'kemični znak za nikel, 82. kratica za sveti. REŠITEV KRIŽANKE ST. 8 Vodoravno; 1. zavarovan, 10. anatomija, U. note, 12. ed, 13, idi, 14. enako, 16. ča~ rati, 18. sv., 19. Anita, 21. ven, 23. kipar, 25. ap, 26. se, 27. raj, 28. nrav, 30. vi, 31. jed, 32. Milan, 34. Ezav, 36. za, 37. Amerika, 40. at, 41. koceni, 43. literaren. Navpično; 1. zaničevanje, 2. anoda, 3. vatiran, 4. Ate, 5. ro, 6. omeniti, 7. vila, 8. aj, 9. natovorjena, 14. etike, 15. KS 17. an, 20. april, 22. oprezati, 24. aa, 26. sv., 29. Adam, 30. Vinica, 33. Azane, 35 veke, 38. ror^ 39. ker, 40. al, 42. tn. I Nakup surovih kož divjačine ? lisic, kun, dihurjev, jazbecev, veveric, vider, j polhov in domačih mačk. Plačam najvt&Jo ceno Sprejemam krzno v strojenje ln barvanje Zaloga vsakovrstnega krzna Kožuhovlna - V. ŠINKOVEC, Mestni trg U /SAK naj naročnik le zavarovan 4 t I ste poravnal) naročnino? KINO UNION Telefon «2-21 Zanimiva usoda zakona današnjih dni Priljubljeni svet Brigite Horaey, Willy Fritsch, Paul Dahlke itd. Predstave ob nedeljah hi praznikih: db 10.30, 13.30, 15.30 ln 17.30 urL tilNO MATICA Telefon 22-4J ViSek letoSnje filmske sezone! Vele-film v barvah o neverjetnih pustolovščinah slovitega barona Münchhausens... — Najdovršenejše delo v Agfakoloru. Velezanimivo dejanje, od-| lični Igralci prekrasne naravne barve Lažnivi Kljukec Igralci: Hans Albera, Bri gita Horney, Ilse Werner, Hans Brausewetter Itd. Radi izredne dolžine filma predstave ob delavnikih ob 14.30 ln 17.00 nr! KINO SLOGA TeL 27-30 Izvanredno delo n e m S k e filmske umetnosti! Dokument življenja in dela največjega ženija Mozarta v velefilmu Kogar bogovi ljubijo Odlični umetniki: Hans Holt, Winnie Markus, Irene von Meyendorff, Paul Hörbiger. Sodeluje: Dunajska fllhar monija, — slavna pevka-koloraturka Erna Berger In drugi. Najlepše melodije iz oper »Figarova svatba«, »Don Juane, »čarobna piščal« In »Requiem«. Radi velike dolžine filma predstave ob delavnikih ob 14.30 ln 17. uri. V nedeljo ob 10., 14.30 in 17. url. KINO MOSTE Pani Kcmp v odlični komediji PREPIH Sodelujejo: Ellen Bang, Margrlt Debar, Kate Kühl. Predstave: ob delavnikih ob 5. url; v nedeljo ob pol 2, pol 4, pol 6. url. MATINEJA ob pol U. urL POSTF. E2NICO. stalno in po'teno. za neicaj ur dnevno, sprejmem. NjsIov v oglatnein oddeiku »Jutra«. 1101-1 a SLUŽKINJO * flcnnmi spričevali — iscemo k 6-čl nski d u-zmi. iliaca 40;—500 Hr. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1281-la «iOSPOD. POMOČNICO vajeno «eh h;Snih del iu vsaj deloma kuhe, v^inesljivo in pošteno, Ißce manjša rodbina. — piaCa po sposobnosti aobra. Javiti se: Chn-stor. Pov&itova u!. 33u IKodelJevo). 1274 1a l»OSTPrZNTCO ▼ pomoi kuharici, za popsJdl nske ure. Iščemo. Pridne in p?Stene naj se javijo. Tavča je ▼» 2-III, desno. 1304-la CT VU. POMOČNIK bj tako' »[«rejmt. Joe. Pre-äeren, Cdcn-ka 79. 125S-'e POMOČNICO aa diraÉ'no z malimi «jcroci. za delo pri pospravljanju in pri otrocih iščem. Boj ina. Vodnikova 89. 1260-la POSTKiiŽNICA. mlada, pridna, xa ure od 7 do 11.30, se išče. Naslov v ogl. odd. Jutra. l$13-la KUHARICO, samostojno, tudi ra druga gospodinjska dela, k tričlanski družini, sprejmem zt dobro hrano in lepo plačo. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1296-la KROJ. POMOČNIKA za mešana dela sprejme takoj Sodja Lovro. Tržaška cesta 28. 1270-la POSTRE2NICA, pridna in poštena, mlajša moč, se sprejme za dopoldanske ure pri mali družini v središču. Plača in postopek zelo dober. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1233-!a GOSPOD. POMOČNICA samostojna v gospodinjstvu, se sprejme takoj ; plača dobra. Naslov v oglas. odd. Jutra. 1236-la POSTREZNICO. k: trm nikoliko knh«,ti. ?55rm za vsa* ',obrl-od 7. do 15. ore pop. Na. slov ▼ v«h pool. Jutra. 1308-la Boliša. S*MOSTO TNA kuharica - pospod'n'a — stara od 30—10 let » vsa hišna dela. katera 1e p-idna m pošteni, ee 'išče za duž.no dveh oseb. Hr-na in plača dobra. Ozira se na rro njo poštene in zanesljive. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »£S.taI* služba 44«. 12061a B IVSK. POMOČNIKA, mlajšega, sp-ejmem takoj proti dobri plač . — t; =!ov v oglas, oddelku i Jutra'. 1195-la. SPREJME se mlajšega b-ii-Bke^ po-ročn'ka in vajene? ali ^jenko za brive^o^n-zersko obrt. — Brivsko-fr zerski salon D e z a n Anton, Ciril - Metodova 6t. 69... 1250-1» DEKLE, nridna in noètena, Z ■ vsa hšna dela. dobi stalno slu'bo. Naslov v . Mtro poemi zab"[TJno. P.^ravljal-uici» nogiivie, Kojiitarjeva i. 1157-$ 1NEMSČINA ! Uslužbence-ke, ki potrebujejo nemščino v službi, poučuje starejši gospod invalid proti nizki odškodnini, ev. tudi za ponošeno obleko. Posamezno ali več sku. paj. Slovnica in konverza-cija. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Pouk doma«. 991» CiOSPA POUČUJE nemščino in italijanščino po hitri in praktični metodi. Ugodne cene. Rimska HVI. desno. 994-3 ZA POUK RUŠČINE iščem odličnega učitelj». Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober učiteli«. 996-5 Ti VILO ozir. HISO Z vrtom, 2-stanovanisko — iščem v najem V zame. njavo nudim dvoje 4-sobni komfrrtn; stanovanji v cent-u. Ponud'J« na ogl. oddelek »Jutra« pod »Blizu ta.-nvaja«. M.-355-17 SKLADIŠČE za Bežigradom ali v .centru išiem za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek sJutra« pod »Skl d šče« 1037-1T SKLADIŠČE, veliko, suho in svetlo, dani v najem. Vprašati: Tižašk*. cesta 45. Od 13 do 1*,. 1184-17 Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja. informac'je »SERVIS BIRO«, Šelenbursrova al. 4 teL St. 2109 Harry Hof t; 6 ZLATA PIJANOST Kriminalni roman Lolato je bil pripravil steklenico dobrega vina. Objel je svaka, kakor je v Brazšl.ji običaj, in mu ponudil stol, rekoč; »Sadi, Bernardo. Slovo bomo obhajali- E-iza ti je menda že povedala —t Orecha3 mu je vzkipljivo planil v besedo: »Da — povedala — — po tem takem res jemlješ dekletce s seboj v pekel —« Lobato je prestrašeno vzdignil oči. »Kako to misliš?« »Nu da — ta samota _ in to podnebje — priznati moram, da te kratko in malo ne razumem.« »Ali naj jo puatim sàmo tu?« s-Ne, saj tudi zaate ni dobro, da hodiš tja.« »Zakaj ne? Donosen posel ee mi obeta.« »Posel, posel! Zmerom misliš samo na posle! Kakor da nisi imel tudi tu donosnih poslov.« »Ne trdim, da ne. Ali —« »Kaj ali? Menda se ni tUdi tebe že lotila zlata pijanost?« Lobato je postal nejčvol.en. »Nikar ne govori neumnosti. Saj veš, da mislim n» svojega fnnta.« »Kako to? Na katerega?« »Na A'frerta. Kakor kaže, bo moral »spustiti svojo službo pri mornarici.« »Kako? Kaj? Zakaj?« »Zarada oči. Spet je imel vnetje, Jn kakor mi sporoča v zadnjem pismu, mu je levo oko znatno opešalo. Zdaj hočem, da postane tudi on bankir, in potem naj prevzame eno izmed obeh bank.« »Najbrže to, ki jo zdaj ustanavljal v Serri Ouro?« »To bomo še videli. Vsekako gre za priložnost, ki je ne smem zamuditi.« »Elize mi je žal, da se bo kiaala tam v pragozlu.« Eliza, ki je dotlej tiho sedela v kotičku pri oknu, se je oglasila. »Ali, striček — kako moreš govoriti o käsanju? To je nesmisel! Gotovo so tudi tam prijetni ljudje, in zabave se mi ne bo manjkalo.« Major je zaničljivo mahnil z roko. »Fha —r zabave! Za samo zabavo vobče ne gre. Tain bosta odrezana od vsakršne cimike, živela bosta v kolibi iz deskà, ln če se vama bo kdaj zahotelo izprehoda v oko'ico tako imenovanega mesta, se vama bodo opice spakovale v oči. Niti avtomobilov ne bo niti cestne železnice — ničesar ne.« »Bo šlo pač tudi brez avtomobilov tn cestne železnice,« je Lobato opor ekel. »Jaz si vseg-a tega ne slikam tiko strašno hudo.« Orechaa je krepko potegnil iz koza~oa. »Jdod morilce se odpravljata!« je srdito dejal. »Da, da. Prav včeraj so tam ubili Barretovega brata.« »Ali niso tu v Cuyabi še nikoli n'kcgar ubili?« se je vročekrvno uprl? EU za. Orechaa je postavdS kozarec na Riisso, ka- kor da se vdaja v usodo. »Vidim, da vama ni pomoči. Nu da. Vsak po svoji glavi, če ne s pametjo, pa narobe.« »Zame bo kar prav!« se je oglasila Eliza* in v blaženi sanjavosti zastrmela pre~.se. Orechas jo je začudeno in osuplo pogledal. Njel oče je spet nalil vina in smeje se dejal: »Vidiš, dekletce že kar nori od koprnenja, da bi prišlo v kraj, o katerem ti prajviš, da nI tam nikake omike. Morda pa res ni talco näpak, če se človek nekoliko opomore od civilizacije.« Eliza se nii več udeleževala razgovora, ki je polagoma prešel na obče stvari. Duša Ji je bila še ve Ino prepolna dana "njega velikega doživljaja. NdlcoU se ji ne bi biLo zdelo mogoče, da bi se v nekoga tako na prv pegi ed zaljubila. Bnaun je bil prišel v kavarno pel ure za njo. Obraz mu je kar zajsdjisl, ko jo je zagledal sedečo v kotu, plaho in boječo, kakor da bi delala nekaj strašno grešnega ln prepovedanega. Pozdravil jo je z besedami: »Saj sem velel!« Potem sta se v nedolžnem pomenku najprej seznanila, kakor je treba. Oba sta bila presenečena: ona da je nečakinja njegovega starejžLne? In — zares? — tudi on se zdaj preseli v Serro Ouro, kamor odpotujeta te dni Eliza in njen oče? Potem se torej v Serri Ouro spet vidita? Ne, za zdaj ni smel nihče vedett, da se že poznata in da s*a Ma kar na prvi mah tako prisrčno vdana drug1 drugemu. To Je moralo ostati do nadaljnjegja njuna skrivnost. »Ali je bfl oni drugI gospod Se pri mojem stricu?« je mahoma vprašala Eliza. Braun je pritrdil. »Bil je senhor Barreto,« je pripomnil, »vsemogočni gospodar prav-ljfičnega lesenega mesta, ki ga bova zdaj tudi midva spoznala- Ali vam Je všeč?« Eliza Je pogledala mimo Bnauna .»Oh,« je udržano o Igo varia, »na oko je videti zelo odločen mož.« Braun se je zasmejal. »Mislim da. Drugače ne bi bil nikoli zmogel tega, kar je dosegel.« Ko se Je büo treba ločiti, je Eliza prva in sama zapustila kavarnico, da ju ne bi zunaj videli skupaj. Bala se je zlih jezikov. Pri slovesu Ji je prisrčno ln krepko stisnil roko. Braun ai Je Ml po svojem razgovoru z Barretom ogledal »mesto«. Kazalo Je nekako takšno lice, kakor d ga Je bil zamislil. Cesti je imelo samo dve, priLično vzporedni ln spojeni druga z drugo po treh prečnih ulicah. Vsaka lzmei obeh glavnih cest se Je na koncu iztekala v večji trg. Za enim izmed trgov se je dvigal pragozd. drugI je ležal ob reki Ranuru, ki je tu divja ln razpenjena, obraščena z gosto prašumo, drla mimo. Na bregu reke sta stali žaga in električna centrala, ki ita obratovali z vodno močjo. Rezki glas krožne žage je nenehoma trgal zrak. Tu so predelovali velikanska debla v deske in tramove, ki so Jih rabili za gradnjo novih hiš. Hiše so bile po večini enana 1 stropne lesene bar ilice. Le tu pa tam si naletel na večjo, dvonadstropno kiadaro. Električni vodi, pričvrščeni na visokih drogovih, 30 tekli vse vprek. Glavna cesta z imenom. Rua Barreto je bila kakih šest sto metrov dolga in je imela lep, trden lesen tlak, taiko da ti tudi v deževni dobi ni bio treba broditi po mlakah in jezercOi. Tlakovanje ostalih cest je bilo šele v načrtu; povsod si videl skupine delavcev, ki so bili zaposleni s pripravami zanj. Podaljšek ene izmed stranskih cest je vodil na letališče, ki je bilo urejeno na zvišanem prostoru. Odtod je držala tudi pot na »zlato goro«, širno skalno planoto, kjer so nenehoma delali in kjer so kopalci zlata še ve Ino stanovali v svojih prvih preprostih koliba! iz palmovih listov. V mestu so živel! niiveč kupci, trgovci, rokodelci ln v dolgih raztegnjenih barakah delavci, ki so jih _l:cbov«iU v ra-n h obratih. Tu Je bilo tudi že precej predaj n, v katerih si lahko kupil vse, kar je bilo treba za življenje. V ve lile i, 1 cpasti stavb! 30 pravkar ure., U kino Videl si celo malino poštno rpiavrJitvG, čeprav ga je spajal z vnaajira svetom samo brezžični brzojav. Pisemsko p 2 VAJJuNCA Za strojno mehaniko sprejmemo. Predstaviti se v mehanični delavnici na R*m VOZ STELJE in konja prodam. Ljubljana, Poljanska cesta št 44 »C3i 6 KLAVIR (Konzertflügel), še pre ce j dobri, vjhranje > — Bitenc tvan POLHOVKO, 1024-Ò cesta 89. 1038 6 prodam. »ki cesti 19. 928-44 Bitenc Ivan. cm FRIZERSKO VAJENKO Gosposka u.:Ca 10. sprejme tako) salon Švab, dostbi in ; Novi trg 2. 1109-44i rusiju-j^ VAILNEC 2 zilmllCO ter pečico na M Zlatarsko obrt se sprei- Premog proda Novak, me. Naslov^ v ogl. odd-T °Q tra. 1071-44 ČEVLJAR. VAJENCA ' , . __ STTÄ-Ä SB&Is; «äSS D. M. v Polju 74. 968-44 n cah 1035 6 VA JENKO, ' OJACfcVALINU dobro vzgo.eno, sprejmem ^p.avo z elektr gra- "i Js„__'' „J,„._ mcfonom, mikrofonom takoj v trgovino z mešanim • . blagom Seme. Tovarn^ ' ^ 1014-44— is totani p-òdam tud. VAJ trs KO, pisalni stroj Po tabel. — pridno, pošteno,_ sprejme VrhovÉeva ulica éfcev. 14 1033-6 damska krojačica Zalar Marija, Livarska 7. 1139-44 SIVILJSKO VAJENKO sprejmem takoi. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1217-44 FOTOGRAFSKEGA Vajenca Išče Fcto-Grad Mir», Ljubljana M klo. šičeva 20. 1201-44 VAJENCA sprejme takoj proti za Četni plači B ibnik Joée. Bleiweis- ova TRICIKEL, z gumi kolesi, tovarniško nov, p odamo. Pele-grino, Kolodvorska ulica št. 8. 1032-6 DAMSKE ŠKORNJE št. 39, nove, črne, kombinirane s semišem, moderne, in par št. 40—42, črn boks, prou za- ugo dan-jSke 38 ;n mo. .... . , _ ,škv lo dobrem stanju, pro-lv 1145-6 dim. Friškovec 4, priti.i , -^PESTNICO, 1094-6jdraßoceno, prodam. Naslov ZAPRAVLfIVČEK v odd. Jutra. H44-6 in težak voz s kasonom' MOŠKE ČEVLJE št. 42, proda Teiep Matija. Sv. Jerneja ulißa 9. Šiška. 1105-6 POLICE (STELAŽE) primerne xa trgovino, ngodno prodam Ogl-d Paier E. — Wolfova nI. 10. 1160-6 ELEKTROMOTOR 4.75 ks in 0.50 ks. prodam. Naslov v vseh poel. Juta 1159-6 KONJSKO SEDLO pro'am. Dopee na ogl. odd. Jutra pod »Sedlo«. 1158-6 K'AVmSKE NOTE (He'm Mnsik). ugodno orods. Zeleznikar. Marijin trg. 1123-f SKOBFT.NIK fRobelbank'*. mizarski, prodaja za li' Mestni trg 17, dvorišče. levo. 1125-6 KT A V HARMONIKO, pkoraj novo 4£ basov takoj ugodnn nrn^am Ilirska nlica 14-1. dwno. 1129-6 ŽENSKO KOLO. ohranjeno nroditi elov v vseh oosl Jntra. 108Ó-R 6 revni »PHTr rpPS« tal io. sta'e.i?p -Mike prodam za SöOO lir Osled od 1S. do 1/.1Z nre Vikt Em TTT 5. prif!i"!e. levo 1 snicet ogledala, jedili delek, prodam. Naslov v m pr;bor, umetnine in sta oglas, oddelku *J}i(Ì?2 g rine prodaja in sprejme v komisijsko prodajo pisarna MOŠKO KOLO, Tribuč nad florjansko cer- skoraj novo, z novimi gu- ^^ 1254.6 mami in dinamo-svetilko, TriCIKELJ, znamke Phenomen, prodam. tovarniško nov, z gumami, Žižmond, Moste, Ob želez- nosjlnost 200 do 250 kg, se niči 1. 895-6 !proda. Pellegrino, Kolod- UGODNO PRODAM vorska 8. 1237-6 vorska ŽELEZNA VINTA za dviganje 6—8 ton. avto kožuhovinast plašč in novo usmeno torbo. Naslov v _ ogl odd. Jutra. 1026-6 :ali kar koli. prodam. Na- PRODAM islov v ogl. odd. Jutra, masivno rezljano jedilnico 1240-6 S kompletno spalnico. Na-| ŠPORTNI V07TČEK slov v ogl odd. Jutra. — igugaln. kom. prodam. Oeled od 14 do 16. 1023-6 ;ger^ INto' KNJIGE I MOŠKO KOI.O, leposlovne 'in druge, dobro dobro ohranjeno prodam. -ohranjene, prodam. Ogled O? ed od dnevno od 12 do 14.30. Ši- Naalov v beniška 11. 986-6 Bnr- 1249-6 10. vseh do 12. ur t. poel Jutra. 1248-«; ŽELEZEN STED^NIK prodam žminrt. 2ld^k.a inventar^, v Ljubljani se PERZIJANER MUf'8 S N"l0T ' A črn, in vetrni jopič za dro-i jvjqVE POI ČEVLJE bno postavo, ugodno pro-'žt 43 in rabijeno obleko, dam. Naslov v ogl. odd. p-odim ali zamenjam. Na^ Jutra. ____ 1001-6 6ioy v v»eh poel Jutra. VELIKO MIZO za delavnico prodam. Stiska l/II, desno (pri Sv. Jakobu). KOKOŠI, 1226-6 GOJZERJE št. 42, v dobrem stanji, prodam. — 1000-6 Poizve se gostiln« »Majaron-|ček«, Sla:mer-eva 1. 1242-6 dobre jajčarice, prodam. I 3 DAMASTASTE PRTE. Lekotence 4, poleg šole vil ro5no delo. muf. črn. per-Ze Šiški (pri bloku), Vod-'zianer tn f,rna usnjena taška. nikova cesta. 980-6,se proda. Urška 12-1. levo. KRAVA S TELETOM. 116<>-h simentalske pasme, stara 61 USNJEN ALBUM let, naprodaj. Poizve se v Kozarjah 29 pri Kocjanu. za fotografije, rjav vdik — prodam. Ilirska 12-L, levo. 1167-6 RADIO-APARAT, 5-cevni. novejšega tipa. pro. dam. Vrhovčeva nI. 14. 1164- 1012-6 PRODAM: zimsko suknjo, hubertus-plašč, kratke zimske hlačke za 14 letnega fanta. Rimski trg 8/1, levo. 1010-6 fTafelbettfi. rjavo pleskano. z PREPROGA, žifno m-ežo in žimnico — volnena, 3X2 m, naprodaj, prodam. Naslov v vseh posi. Naslov v ogl. odd. Jutra. jutra. 1178-6 1009-6 : ZIMSKO SUKNTO ŽELEZEN ŠTEDILNIK, črno. skoraj novo. na:fnej5e dobro ohranjen, prodam. — pri!iv"jno blago Velnnr. za Savlje 82. 1008-6 visoko poetavo. pro>.m Na. FOTO-APARAT AGFA j slov v vsA posi. Jutra, ugodno naprodaj. Ulica na I 1177-fi grad l/II. 1020-6' »PATHOTOGITO«. ŽAKET iRibbert-Hamperl, zadnja izda. in dva nova suknjiča pro-!ia- prodam Na«lov v vs«h dam. Kroiaštvo Cerar, Ko- I»*l. Jutm. 1138-6 lodvorska 6. 1163-6! PPOn.AM ČFVT.TE. MOŠKI ČEVLJI, j nizke. črne. moške 5t. 43 črni, štrapacni. št. 40-41, in ženske, črne št 40. — ugodno naprodaj. Ogled: Od ponedellca dalj- med 9. mehanik, Tyréeva 71. 1222-6 in 1". ter od 1. dO 3. uro popoldne Pred Jkofi'o 19-1. 1213-6 »•♦»♦♦•»♦»•♦•♦•♦♦♦♦t» PREMOG L Pogačnik LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 ••♦•»»»•»»♦♦♦♦♦♦♦o»» ČFVT.TE št. 28. popolnoma nove. visoke. lelo močne, pro-'n.m za 6^0 lir. Naslov v vseh posi Jutra. 1169-6 KRZNEN PLAŠČ (Fohlen). lep rjav nanrodaj I po zmerni ceni. 0gl?d: Ii-jpušček. Tlir.-ka 1MÖ. 1227-6 j PTTNSKT RESO lin lisičjo bon. prodrim Ma -Isarykova 58-1. ]?l«-5 JEDILNICO prodam. Ponudbe na ogl..oJutra^. 1183-6 2 SRFRRNT I.ISIC! n,-prodaj pri g. Rejcu .. . , ■ Avgustu, krznarju, secev stan, čistokrvni, ^ lonburfrova ulica št. 11. Ogled od 13 do 15. Naslov v ogl. odd. lutra. 1232-61 PLIMETKÒ. jarčko in petelina, 10 me-' pleme, prodam. NasloV ogl. odd. Jutra. 1235-6 KOPALNO PEČ prodam. Poizve se: Zaloška 159. 1234-6 DRSALKE št. 30 za čevlje št. 42 prodam. Celovška 128/III. levo. 1182 6 MOŠKO SUKNJO, črno. zelo dob-o ohranjeno, p'Oda krojaèn'ci žužek. Celovška cesta 57 1181-5 PROD/ M: 4 pare sko-al novih čev-1216-6 Ijev, otročji bsli št. 21. USNJEN KOVČEG i moški n:zk št. 40, mo-poceni prodam. Krojaštso visok: št. 43 in mo-Boc Tavčarjeva 4. 12lv6,|*' žkornji št. 41 M:l-5P4^TVTCO :cmskeg.t št 5 — S ška. iz trdega lesa. svetlo, z — 1180-6 žimnicami in vložki pro dam. Ogled in naslov v skladišču Banzinger. . 1075-6 ft-oj. PRODAM: !om- PeTl P*rat. 220 Volt. rekaj pišk, 2 para čev- za sušeni» las. ugodno ljev, moške, ene ženske nrodam R bn ška 15 — št. 39, usnjene, otroški L^-bAJD^,nlrM?ste/ 1?02"6 plašč za 5 let staggi D fiektromo-^ortf 5.5 H P , 380 Volt. v tri-kotu. s stikalom vrtalni 220 Volt. s 1309-6 prima liOS-f dečka. Pavlin. Trnovo. Jeranova ulica 2. 1074-6 Dvovprežno KOČIJO, v zelo diobrem stanju, kot novo, z usnjem tapecirano. prodam. Izve se v Mostah, Sta a r»ot št. 10. PUJSKA, 8 tednov starega, prodam. Poizve se: Hojs, Gasilska 15. 1357-6 VEČ FT AŠKONOV pletenih in stiojček za rezanje mesa, prodam. Skaza Janševa 2. nod-pritličje 12616 VOLNENO BLAGO za damski plašč in obleko ri ave šnortne čevlje 37.5. snežke 36. dva volnena kostuma. prodam. Sv. Petra cesta 14. dvorišče. I. nadstropje. BLAGAJNO »Victoria« štev. 2. obranieno. orodam ogl. odd. Tutra. TTSTČTO BOO. naravno, prodam. Nadov v ogl odd. Tutra. 1314-6 OBtfk<"0. temnomodro. popolnoma novo, ročno delo. iz čiste volne, za osemletno deklico "^rodam. Naslov v o?! "d-1 Tutra. . 1315-6 ttC>T*at KOVČFG skora? nov, prinraven 7? Selezničaria ali slično. pro-da Čermak PostoinsVa '•i 1279-6 ŠKORNTE it. 42. nopo'noma nove. orodam ?" 1200 lir. Trgovina »Umet-Demšar. Ko1od"o"V-nlica. 1272-< POHIŠTVO. blieno. in prazne balone prodam. Ogled od 13—15 KomensVega 24 dvorišče 1291-6 OMARO ZA OBTFKO, -redni» velik zaboi ter prvovrstno bla en za moško obleko ugodno prodam. Naslov t ogl. odd Tutra 1265-6 «KOPNIF ?t 43 dob-o ohr>r1one z dvoj. nimi podplati, p r o d ■> Judsr. Ty:ševa cesti 23 1193-6 — CKO OP7' *vo ter preproste posteTle -n rame etvari. prodam. 1029 6lNasl0V v Vseh posi Jutra. 1288 6 c;n TZ A vjrr nobro obran'ene. r»n>-dam OErled od 12. dc 'i 13. ure. Naslov v wh posi. Jutra. 1282-6 uaprrpvA 0>-"MA ■"leiesen b kom., nro-lam Petrsrkova — Ko. :nensk?f*a 26 1285 6 ry^nr~fv(- poct-tt» rr; na kolesih, prodam. — T,avr'čeva 15 nr-tlifl® — revo — Bežigrad. 1286-* TCF ZA 7AT'OT Drodam. Linhartova 3. 1976 6 ?vOZt)-MLADICO. 2 meseca brejo, prodam. Bavlje 76. 1277-6 -0 kg SENA poceni prodam. Naslov v vsen posi. Jutra. 1278 6 SPALNICO, trao. dobro ohranjeno, uroaam. Naslov v vseh posi Jutra. 1294-fl KADIO-.'- PARAT, Tungsi-am, 3-cevnl. v dobrem stanju, p odam za 3500 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12 9-6 Nov laslov: Frančiškanska ul 3 VIOLINE, t PISALNI SIRO J, odličn« kvalitete, ubo ' pksarmàk , dobro ob. Ur v tonu kakor izdelavi, njen, kupUn. Ponudbe dobite v trgovini »Omet na og.»s oduelek Jujt- pod značko noet«. Kolodvorska ul. it. 30 Ogled brezobve-zen. 706-b Kupim tudi posamezne letnike, jVl ozir mesečnike, kupim. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Lj. Zvon« 813-7 ZNAMKE, zb rko al pa-tlje. kup m Ponudbe na ogi. odd. Ju tra pod »Znamke. 814-7 STARLNSM.1 DEN a K kovan, kupun Ponudbe cgl odd Jutra pod »Num^zmat k« 815-7 line vrst«- k ijiuj-io. u .n l«fam- 1 N» V air leljc- :ii :* vzamemi' na lomu B GSu -'ii Vnnikr» tm J; ž. J-318 v MAČJE KOZE zimske kupuje Krznar-Do- Dro plaf.xm«. 542-7 O ' °OSKT VOZIČEK, rabljen, kupim. Ponudbe na ogl. odd »Moderen«. ŽIMNICO, polnjeno z žimo ali volno, trodelno ali enojno, kupim. Ponudbe z navedbo cene na; ogl. odd. Jutra pod »Či-! sto«. 1273-7 i * ,^JU,.",7.'\ vaici izkhuč.jni na ogl. odd. Jutra pod: »Na ljubljanski prikliuček«. 1162-7 PREPROGO-TEKAČ. ca 3 m, kupim. Ponudbe- na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranien«. 1230-7 »MARIJA STUART« in >Ana Karenina«, kupim. Ponudbe s reno n« ogl. odd. Dcbro ohranjene«. 1228-7 KUPIM dobro predvojno blago za moško srajco in volneno blago za obleko. — Cenjene ponudbe ped Jutra pod:'»Zares dobro« na o^las. 1311-7 »Jutra« 1200-7 Posest PIANINO ali majhen klavir, rabljen, . , kupim. Plačam delno v naravi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pianino«. 1263-7 PARCELO. HIŠO, VILO v Ljublani. kupim. Piisredo-Ponudbe na ogl. odd. Jura pod «Takoj, sotovina«. 501-20 VILO ali HIŠO z vsem komfortom, v bližini periferije mesta. MIZARSKO MIZO kupim Po možno ti v (ponk). dobro ohranjeno. ' b!lž,nl cestne železni-kupim. Ponudbe z navedbo ce , Ponudbe s tsčn.mi cere na ogl. odd. Jutra P°£i,tk;T P-^'ati na pod »Delo«. 1268-7 , . pod OSEBNI AVTO, jkojfnja selitev štirisedežen, dobro ohranjen.I" V MESTU PRODAM kupim takoj. Ponudbe na enostanovanjsko h,'žo z ogl. odd. Jutra pod »Do- dvema lokaloma Dop s.; bro ohranien — takoi«. na oglas, odde'ek Jutra 1271-7 pod značko »Prometna OTROŠKI VOZTČF-K. točka«. 1153 20 globok, knp'm. Mj.rovee. Sv. j STAVBNO PARCEIO Pe-rn e. 4?-T. 1126-7 v severnem delu mesta PODVLAND PETEl INA. p-odam; Istotam večji čis:.' pasme. 7.amen,n-n za jar- kompleks zeml!iš-Ta po agi »Ta-783-2C 'ko ali kupim Glince. Po sto nska 66. 1116-7 RADIO-A PARAT kup:m. Ponnribe ai ogl odd. Jufa pod »nhran:en« 1117-7 NAHRBTNIK in damsKo kukalo, kupm. — Pnni.db< na osi odd Jutra pod »Dobro obranj a'« 10^-7 ŠIVALNI STROJ, rocrrezHv znamk« Singer ali pod Pfaff. dobro ohranien kupm.1 ugodn;h plačilnih pogojih. Dopise na oc'a~-ni oddelek »Jutra, pod šifro i Redka prilika«. 1152-20 PRODAM še nedodelano petstano vanjsko hišo z vsem komfortom. ali vzamem ko-rpanjona Dop'se na oglasni oddelek »Jutra« šifro »Nedodelana«. 1155-20 Naslov v vseh nosi Jutra. 1 MANTSO HIŠO MW-7!s točilnico, v Llubl.lanl MOŠKE OBLEKE, p-odem Ponudb? na stare čevlje, perilo, pohištvo itd stalno kupuic Drame A!o:ziia. Gallusovo na-b^ežie 29. 1145-7 DOBRO TDO«^ URO. verižico, prstan, zapestnico ali kakšen drug podoben oglasni oddelek »Jut-a« pod »Gotovna« 1133-20 REALITFTNA PISARNA Habi'an Miro Cipa'etova ulica 1. proda več lepih sta-bnih parcel v vseh delih mesta oo zelo ugodnih pfvdmet. ktipim. Ponudb« cenah Parcelo v izmeri ca na oM "odd Tutra pod »7- ?00 kv. m dobite že za ca darilo«. 1130-7 45.000 lir. Pohitite, dokler le še prilika! 1098-20 VOGALNO PARCELO, strnien sistem, za dvonadstropno hišo, zamemam za večjo, odprt sistem. Franc Doviak, Dravska 5 897-2' KUPIM PARCELO FOCOMAT rjoveče^"1 Inik !n fi!m«Vi ana-rat vsake vrste kun!m Ponudbe na opI odd. Tutra pod »F^rormt«. 1132-7 PT FNTCE, dobro obraniene. od zdravega otroka, kimim. Ponud- , . ... br na oel odd Tutra t>od ob, Ižanski cesti. Naslov v 1101-7 odd. Jutra. 905-20 POZOR MT7\RTI! PARCELO ALI NJIVO Zakonsko spalnico in ku- kuPltn 15 do 20 tis°e binisko onravo. ž- izeotov. llr Ponudbe z navedbo po l;eno kupim P^im oris vršine na ogl. odd. Jutra noKjftva z navedbo cene. P°d »Nairaiši v bloku«. f eni. nonudbe n» oplas. 978-20 o^d Tntra Pod »TV-»t» ta- STAVBNO PARCELO, Voi«. 10 9-"' ol> glavni cesti, 2000 kv. m, K"TTPTMO: .in na Miriu, 400 kv. m. snažno otomane ;proda Al. Planinšek, Knaf "imnire raz'i^-»i sr-<-!s in lieva 3/1 (bivša Dvofako--'■"uiro TrRnvina »OeVd« jVa). 1005-20 M~<*ni tr? 3 fvb^d ' ! NA LEPI SONČNI LEGI ve?r>1 1061 - prodam parcelo v izmeri 650 ,7T-pHTo„ nvr kv. m. Ponudbe na oglas '"mim — Gor-'anc TatoV odd. Jutra pod »200.000 L« 5 irvct-r 1174-at V KOMISIJ. PRODAJO NOVO HIŠO sprejemamo in kupuiemo -* r; 10. 1299 70 ÌP'AILIÀliJLÀ ZAMENJAM trisobno komfortno sta-novanje p-i Velesejmu za istotakega na M.rju ali v bližini. N slov v oglas oddelku »Jr.tra«. 817-21 PRODAM dvosobno konfo tao stanovanje s kabinetom, v novi hiši. Ponudbe na oglasni odde'ek »Jutra« ped »Stanovanje prodam« 1154-21 /.AMEN TAM enosobno stanovanje za dvosobno. proti nagradi. Ponudb» ne ogl. odd. Jutra pol »Takoj ali pirneje«. 1122-21 LEPO STANOVANJE blizu tramva'H, oa'am onemu, ki jiiaòa vnaprej večletno najemnino. Ponu Ibe na ogl. odd Jutra ood »Vseli-ev za april«. 1111-21 ENOSOBNO stanovanie zamenjam za večje. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Kier koli«. 1140-21 Sončno STANOVANJE obstoječe iz sobe. kuhanje. predsobe in shiam-be. pod enim ključem, orod dolenjsk-m blokom oddam pro t.' majhnemu Dosojilu Vprašiti Cuhi Franc, Predovičeva 24. 1203 21 LEPO DVOSOBNO stanovanje v bližni to varne za klej. dam 1 leto zastonj, kasneje pn za nizko najemnino — onemu, ki m; Dreskrb' ali zamenja 3-sobno. komfortno stanovanje v centru Ponudbe na oel odd Jutra pod »Crn-t-alna« 1297?! Stanovanja 2 sobno STANOVANJE s kopalnico iščem za ta koj Ponudbe na o-dóm. po možnosti s stopnišča, eventuelno s souporabo kulmje i«i kopalnice, išče solidna gospodična za takoj ali s 1. febr. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna uradnica«. 1083 23a OSKRBO ZA STTO išče prileten samski in-telektuslec-emg-ant. z neizkorist jivim premoženjem in neurejeno po-kojn no. D 1 bi g ranci-jo. pomagal pri šolanju ali komercijalni pisarni, učil Jez:ke. Dopse pod »Krediti , no« na oglasni oddelek xJuta« 1197-21a SOBO za dnevno uporabo, po možnosti pi«arn:ško oprem-licno. iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod «Središče«. 1080-23a Preprosto OPREMLJENO sobo išče mlad zakonski par. Posteljnina lahko tudi iastna. Naslov v ogl. odd Tutra. 1049-23a OPREMLJENO ali prazno sobo s štedilnikom iščeta dve gospodični Ponudbe na nel. odd. Jutra pod »Štedilnik ali ea-šperček«. 1050-23a OPREMLJENO SOBO ' za dve osebi iščem. Posteli-nò perilo zaželeno. Samo boliše ponudbe na oglas odd. Tutra pod »Mirna 90« 990-23a OOSPODICNA išče sobo kot sostanovalka 'ma lastno posteljno perilo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sostanovalka« _____99^-233 2 OPREMLJENI SOBI 'ščeta dva gospoda. Ponud-he na oel. odd Tutra pod 1—2 ELEGANTNO onremljeni «oV v stro »em centru 'ščem z-t->kol Ponudbe ni o~I. MdeleV »Jutra« noi Si f-o »Dobe' plačn"k- 1251-23^ PRAZNO SOBO « štedilnikom iščem za ta- Proft nagradi >Jtclov v te nitve OwòPOOJCNA zeli spoznati -udi iemtve boj šega dobrosrčnega gos| prijatelja, v starosti od 34 d'» 38 let. Slika zaželena Samo resii- (ionu ibe na ogl ■dd. Jutra pod »Uraln1 -a«. 1084-2." INTEI.IGF.N7NA DAMA «rednjih let išče resnega znamt z boljšim gospodom. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »V dvoie«. 1164-25 BANČNE. DENARNE, blagovne posle, srebrni denar in razne d a^oce-nosti. vnovčim po najvišji ceni. — Izposlujem nakup in prod-ijo nepremičnin, hiše. P r-:ele, posestva, tudi izven bloka. — Alojz j Planinšek Ljubljana .Dvorakova (sedaj Knafljeva) til:ca 3 I. 10C6 37 BANČNE, DENARNE, blagovne posle, srebrni denar m razne dragocenosti, vnovčim po najvišji ceni. Izposiuiem nakup in prodajo nepremičnin, hiše, parcele, posestva, tudi izven bloka. Aloizii Planinšek, Ljubljana, Dvorakova (sedaj Knafljeva) ulica 3/1. 379-37 LASTNIKI GLASOVIIMEV Poslužuj •• s» m .t telefonske št 39-23 ki je » novem rav ookui izišlem men ku ligia, sevalec glasovirjev Juràsek ZriDiskega 7 II Ljubljana. J -3.37 .37 Pozor! ZNANSTVENIK psiholog — Moder — se nahaja v Ljubljani. Tr-stenjakova ulica èt. I I, levo — poleg kuvame Majcen. Iz psave vam pove značaj in prihoi-njost. Razloži vam astrološka in hiromantska • vprašanja. — Pišite mu, 'ali pa se osebno jav te ! dnevno od 14. do 17. i ure; ob nedeljah tudi od 10. do 12. u:e. M.—336-3" KOLESARJI, (aknam kolesa v cgniu v vseh barvah. tudi še s predvojnimi laki. Horvat. Poljanska c. 69 (pri klavnici». M-346-37 SKLADIŠČE za lesene iaielkie. velikost najmanj 6X4 ..li več, išiem za takoj ali pozneje. — Ponudbe na cgl as. oddelek »Jutra« pod »Skl-idiiče«. 1137-37 V TRAMVAJU Moste. Marijin trg. t-omo-stovje, Krisper. sem izgubili denarnico s vsebino 445 lir. Pošten najditelj se naproša, da odda denarnico proti nagradi v upravi Jutra.. 1115-07 DAMSKA ZLATA URA, »Iko«, zapestno. na črnem traku, se je izgubila od po-sta.e L>. M. v Polju-Ljublja-na. Pošt n na;dit