Vreiiicna bodo Kranjcem (SIcm enceHi) se zjasnile! (Fraitc Prešeren.) Da Slovenci ne moreaio lebko do potrebaili narodaih pravic prodreti, čeravno so nam uže od saraega cesarja v § 19. poatave od 24/ decembra 1867 zagotovljene, terna kriva je aaša razcepljenost. Razm^taai smo po Ogerakeai, Stajerskem, Koroškem, Kraajakem, Goriškeaii Istriji, Primorji ia Italijanskem. Skoro povsod nas je tukaj le peščica. Vedao smo vmaajšiai. Le na Kranfskem smo tako goato sejaai, da smo po številu prvi v cTeželi. Kranjska šteje 447.000 Slovencev zravea 26.000 Nemcev. Po številu toraj ia po davkib bili so Sloveaci tam prvi, ae pa tako v deželnem zborn in deželaej upravi. Tnkaj so imeli Nemci prvo besedo podpirovaai od Krdobaih neraškutarjev, ki so pod vodstvoai reaegata odpadaika Dežmaaa pljuvali v lastno skledo, ter s pomočjo aemško-liberalne vlade knez Auerspergove Slovence k tlara držali. Pri zadnjih volitvah 1. J878 so zmagali pa kako? Z aajhuj'šo silo, z aajvečjim beganjeai in pritiskom na Sloveao.e. In ker tudi to ni botelo poraagati, poslužili so ae najnesramaejše goljaiije. Potrebovali so aamreč k zmagi še dveb poslaacev, katera voli trgovska ia obrtnijska zbornica v Ljubljani. Ko so pa zapazili, da utegaejo tudi tukaj Slovenci prodreti, ponaredili so v treb daeb iu treb aočeli 20()0 krivih volilaib listkov, prave pa uaičili. Tako so zraagali, tako je se uiaogočilo, da je 26.000 Neaicev jerobovalo 447.000 Slovencem 6 let. Sedaj je tema koaec storjea. Ministei* kuez Auersperg je Slovaaom pravičnemu grofu Taaffeju morai uinakniti se. V Ljubljaao je pri^el goriški Slovenec g. AVinkler za deželaega predsedaika, ki je uradaikom prepovedal volitve motiti. No, ia uže to je Nemce liberalce ia nemškutarje odpadaike tako potrlo, da si aa kme- tih aikder pa tudi v mestib ia trgih ne, še niti v Ljubljani ne upajo iti volit. Konservativai ia paaietni Nemci pa so v Kofievji s Slovenci se lepo porazuaieli, da ae dela aobeden drugemu krivice, ampak še pomaga k zmagi -pravice. Tako so se začele 9. juaija volitve. Izvoljeni so bili v kmetskia akapiaah sami Sloveaci, sami sloveaski aarodajaki, skašeai dojnoljubi: 1. dr. vitez Bleivreis-Trsteniški (sia slavnega Bleiweisa, očeta Sloveacev), 2. Luka Robic, prejšuji poslanec, 3. Janko Kersnik, notar, 4. Karol Klua, dubovea ia državai poslaaec, 5. Blaž Mobar. kniet ia župaa, 6. dr. Poklukar, advokat in prejšaji poslanec, 7. dr. Vošnjak ia 8. dr. Zarnik, prejšnja poslanca, 9. M. Lavreučie, prejšaji poalaaec, 10. V. Pfeifer, državai poslaaec, ll.vLuka Svetec, prejšaji poslanec, 12. dr. Jurij Šterbenec žapaik, 13. dr. Papež, advokat, 14. J. Rudež, grajščak ia 15. Primož Pakiž, prejšnja poslaaca, 16. Eduard Dev, okrajai sodnik. Na Kranjskein so Sloveaci uže v mesta prodrli, postali so meščaaje. Zato so v torek 14. junvja tudi v mestib Sloveaci zraagali: 1. Graaelli ia 2. dr. Mošej v Ljubljani, eaoglasao, 3. vitez plem. Schneid v Idriji, eaoglasao, 4. grajščak Detelja v Kranji, enoglasao, 5. dr. Saraec v Kamniku z 111 proti 1 09 glasom grofa Tburna, 6. Šaklje s 206 proti 90 prošta Urba v Rudolfovem ia 7. dr. Dolenec v Postojai s 78 proti Deuju s 4* glasi, 8. poslaaec niestai g. Brauae je vsled porazumljenja z Nemci izvoljeu v Koeevji eaoglasno. V trgovski zbornioi sta izvoljena Sloveaca Kušar in Murnik. Velilci posestniki volijo 10 poslaacev pa sedaj ae aiorejo aičesar Slovencera škodovati, ce tadi nemškntarje izvolijo, kar pa še ni gotovo. Mogoče je, da tudi tukaj zmagajo Slovenci. Vsakako pa so kraajski Slovonci otreali nemškutarski jarem ia ko cesar 12. julija pridejo v Ljubljano, pozdravljal jib bode v iaieau Kraajske dcžele sloveaski dežolni glavar, slovenski, dežolui zbor. Stajerski Slovenoi se vosolimo in radujemo tega ter prisrčno čestitamo jihovej vstrajnej clelavnosti, močnej vstrajnoati ia sijajaej zmagi! Ziveli kraajski Slovenci. Živeii uovi poslanci. Slava slovenskim volilcem! Desterniški.