VESTNIK SOKO&SKIH ŽUP C E & J E IN KRANJ VSEBINA Ob šestinosemdesetletnici prezidenta Masaryka P. St.: Dva prosvetarja TEHNIČNI DEL Izidor Cergol: Nekaj o igrah Ferdo Skok: O sestavi prostih in simboličnih vaj Izidor Cergol: K vadbi odbojke M. Prelog: Vadbene ure za deco obojega spola S. Burja: Vadbene ure za člane OBJAVE Iz župe Celje — Iz župe Kranj NAROČNINA za 10 ŠTEVILK V LETU DIN 20- LETO VI CELJE, 15. MARCA 1936 ŠTEV. 2 2 H A J a M E S E Č N O Urejuje in Izdaja za Sokolsko župo Celje Franjo Čepin 2a Zvezno tiskarno v Celju Milan Četina TISKARNA .SAVA' D. D. V KRANJU Telefon štev. 8 KNJIGARNA KNJIGOVEZNICA Se priporoča za cenjena naročila, ki jih izvršuje hitro, lično in po zmerni ceni. Tiska knjige, brošure, časopise, letake, lepake, letna poročila, vstopnice, vabila i. t. d. v eni ali več barvah Zaloga šolskih in pisarniških potrebščin Izdelava štampiljk in šolskih zvezkov PUPILARNOVAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE CELJE prej Južnoštajerska hranilnica CANKARJEVA C. II ■ NASPROTI POtTE ♦ Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun. Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle. Nove vloge izplačuje takoj. Za vloge jamči DRAVSKA BANOVI N A z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. Najbolj varna naložba. j—g- Sokolske potrebščine ===== sukno kakor tudi že gotove kroje, šajkače, telovadne majce, hlače in čevlje ter vse druge sokolske potrebščine nudi po nizkih cenah trgovina VESTNIK ___________________SOKOLSKIH ŽUP CELJE IN KRANJ LETO VI. ŠTEV. 2 CELJE, 15. MAREC 1936 Ö6 šesfinosemdeseffefnici prezidenfa TU a s ary k a Nedavno je zapustil svoj visoki urad prvi prezident bratske čehoslovaške republike, Masarvk. Sam je napovedal, kdaj bo to napravil: Kadar ne bo več tako čil, da bi mogel s polno silo voditi najvišje zadeve svojega naroda. Masarvk se je od svojega visokega urada poslovil v mirni zavesti, da ga prepušča preizkušenemu razumu svojega naj-večjega sotrudnika za viharnih dni svetovne vojne in za usodnih let, ki so ji sledili, prezidentu Benešu. Masarvk se je umaknil v ozadje, da iz mirne tišine svojega bivališča na Laneh opazuje, kako se njegov narod še dalje vlada in kako se razvijajo dogodki po svetu. Nikjer ni Masarvk lastnih zadev motril sam iz domače perspektive; vedno je imel pred očmi vse njene sile, vedno jim je točno odmeril jakost in dalekosežnost, vedno je znal predvidevati; Masarvkova sociologija in držav-ništvo imata uprav sigurnost matematike. Še preden je Masaryk zapustil svoj visoki urad, je napravil pregled preko svojega življenja. In tedaj je ugotovil, da mu je bilo življenje srečno, ne morda radi tega, da bi v njem ne bilo težkoč, »ne, bilo jih je obilo, morda več nego v marsikaterem drugem življenju, tudi ne radi tega, ker je dosegel tako velike uspehe, ampak zato, ker mu ni bilo nikdar treba menjati načel, ki si jih je določil kot vodilje svojega življenja že za mladih let, zato, ker so mu uspehi pokazali, da so bila ta načela prava. Filozof se je prepričal o istinitosti svojega življenjskega nauka. Masaryk ni bil navaden filozof. On ni mislil radi mišljenja, tudi ni mislil radi uspeha in radi dela samega: Masa-ryku sta misel in delo celota; po medsebojnem vplivu s« dopolnjujeta in vodita k višjemu cilju — k popolnosti. Masarvk je izšel od Platona, filozofa idealizma, ali očistil je svojo misel pri angleških filozofih in je spoznal, da ni konkreten samo duh, ampak da je stvarna tudi realnost. Va>njo ni dvomil, ampak jo je z vso silo spoznaval in pretvarjajoč vodil k boljšemu. Masarykovo življenje je bilo dolgo. Dne 7. marca 1850 mu je usoda poklonila življenje, njemu, narodu in človeštvu v dobro. Oče mu je bil Slovak, mati Čehinja, kar mu je omogočilo, da je v usodnih dneh združeval težnje obeh vej svojega naroda in se boril za njuno skupno usodo. Masaryk je takorekoč vse življenje mislil, vse življenje se je boril. Kot otroku se mu je zajedlo v dušo krivično razmerje med gospodi in služabniki, ki ga je opazoval na cesarskih posestvih, kjer mu je oče bil kočijaž, tedaj so ga začeli zanimati važni problemi življenja, ki so se mu pokazali v si~ rovi aktualnosti: samomor, neskladnost med verskim naukom in življenjsko prakso pri duhovnikih, narodnostno vprašanje. Takih problemov je bilo čimdalje več. Masaryk jim je vedno pogumno pogledal v obraz, ne glede na to, ali mu bo njihova rešitev trenutno prinesla osebno nesrečo. Bilo je često tako, ali na koncu se mu je pokazalo, da je imelo vse, kar je kdaj storil, kakšen koristen cilj. To je bilo zato, ker je bil Masaryk borec resnice in pravice. Hotel je resnico za se. hotel jo je za svoj narod: Kako naj bo uspeh tam, kjer osnove niso resnične! Zato je vedno odločno strgal vse, kar je zakrivalo resnico tudi narodne pretekle in sodobne eksistence. To so mu često zamerili. Ali Masaryk je imel prav. Kako bi bil sicei' mogel uresničiti za svojega življenja in s svojim življenjem tisto, o čemer so generacije sanjale. Masaryk ni nikdar govoril o svoji ljubezni do domovine. Saj nikdar človek ne more .govoriti o ljubezni do tistih, ki zanje dela. Masaryk je za domovino delal, o ljubezni do nje ni govoril, on ni nikdar učil samo z besedami, ampak vedno tudi z dejanji, najmanj bi bil to mogel delati glede na svojo domovino. Masarykovo razmerje do nje je bilo vedno strogo aktivno, ali domovina mu ni bila abstrakcija, v njej je videl človeka in ljudi, ki jih je treba ljubiti; ljubezen do bližnjega mu je bila višek etike in religije tako v razmerju do naroda kakor tudi v razmerju do človeštva. Masaryk je izborno presodil položaj svojega naroda. Izza mladih let je spoznaval Rusijo in slovanski svet, ali ko je prišel odločilni moment, ni stavil vsega na slovansko kocko, ampak se je oprl predvsem na za packu svet, potem pa je napravil most med njim in slovanskim vzhodom. Masaryk je vedel, da je na svetu zlo. Njegovo načelo je bilo: ne delaj zla, toda ustavljaj se mu z vsemi silami, če treba tudi z orožjem; ako že naj kdo pade, tedaj naj bo tisti, ki grozi in se poslužuje nasilja. Zato Masaryk ni okleval, ko je prišel odločilni trenutek. Započel je borbo, ki je rodila sijajen uspeh čehoslovaškemu narodu, pa našemu tudi in še drugim malim in srednjim narodom. Delo, ki ga je gigantska sila Masarvkova opravila v štirih letih svetovne vojne, je bilo ogromno; presodi ga lahko samo tisti, ki mu je do podrobnosti sledil. Reči pa more: o s popolno sigurnostjo: brez Masaryka ne bi bilo ne čehoslovaške ne naše svobode, brez Masaryka bi se habsburška kula ne bila podrla. In po vojni je bila bratska čehoslovaška republika sredi razburkane Evrope faktor solidnosti in miru; vse naokrog rabuke in neredi, v i'epubliki aktivnega filozofa je pa našel svoje torišče napredujoč razvoj, ki ne pozna zaostanka. Svet si je že dolgo na jasnem: Masaryk je največji sodobnik in eden izmed največjih mož svetovne zgodovine sploh. Ta Masaryk je bil tudi vedno v aktivnem razmerju do Sokola: konkretno misleč filozof popolnosti ni mogel ostati ravnodušen napram telesu; treba gaje izpopolnjevati. Ta naloga je tem večja ker nihče ni sam svoj, ampak je preko sebe vsakdo narodna last, narodna energija. Masaryk vežba svoje telo še v letih starosti. Nedavno je čehoslovaški parlament hotel proglasiti 7. marec, Masarykov rojstni dan, kot narodni praznik. Filozof in državnik tega ni dovolil. Osebno je ostal skromen kakor je bil. Čast ni njegova želja, zadostuje mu mirna zadovoljnost nad izvršeno dolžnostjo in zavest, da se je že v tem življenju približal popolnosti duha, ki mu sega iz večnosti v večnost. Naša iskrena želja je: da bi bil Masaryk še dolgo osebno med bratskim narodom in med nami, duhovno se od njega in od nas nikdar ne more ločiti. On dan sta prišla v kavarni skupaj dva prosvetarja: Eden, mlad in življenja in dela poln, drugi star in častitljiv z nekoliko že osiveloj bradoj . . . Starejši bi bil rad čital in je prelagal časopise z leve na desno in zopet nazaj, pa mu mlajši brat ni pustil do branja. Saj mu, je bilo srce prepolno načrtov in dela, saj je komaj čakal, da more svoje misli razviti komu, ki ga bo razumel, ki je tudi prosvetar, ki ima torej enake cilje in naloge . . . morda še vse večje kakor so njegovi na deželi . . . kaj bi, saj je razlika med vasjo in mestom . . . Pa je pripovedoval, da se je kar ogrel: Veš, brat prosvetar: za začetek pripravljamo letos nekaj Cankarja, Hlapca Jerneja, to bo za naše ljudi. Pred predstavo bom stopil na oder ter lepo raztolmačil vse po vrsti, da bodo razumeli . . . potem bomo igrali, jaz sam bom Hlapec Jernej . . Le bojim se, da ne bo scena tako dostojna kakor bi morala biti; kostume sem si pa že zagotovil tu pri vašem gledališču. — To bi bilo eno. Poleg tega imamo predavanja: skoraj vsak teden. Največkrat predavam sam; seveda nisem originalen. Prečitam knjigo in pripovedujem ljudem, pa so hvaležni in poslušajo ... Ko so proslave, imamo nagovore. Da je bolj slovesno, govori naš brat starosta ali kak 2>. St. DVA PROSVETARJA govornik od drugod. — Seveda imamo nagovore pred vrsto. Včasih mi res manjka tem in bi ti bil, čislani brat prosve-tar, prav hvaležen, če bi jih mogel dobiti kaj pri vas. — Kakor izgleda, ste pozabili pri vas, da je Sokol telovadno in ne prosvetno društvo. Prosvetar je prišel le radi lepšega zraven, ker se pač reče, da v zdravem telesu biva zdrava duša. Telovadno društvo se briga za telo, duševna stran mu ni toliko na skrbi. Za to so šole . . . Pa vendar, ugovarja mlajši brat že nekoliko razočaran. Zdravje in telesna moč sta seveda potrebna, a kaj bi z njima, če bi jih prosveta ne dvigala k višjemu, k nacionalnemu in kulturnemu delu. Glej, brat prosvetar, kaj bi vsi ti naši ljudje, ki so se komaj oklenili našega društva, prihajajo, poslušajo in se za vse zanimajo ... Ti bi se zopet vrnili v svoje podeželsko mrtvilo in postali brezbrižni za vse, razven za slabe čase in visoke davke. — Tako jih je pa vsakokrat več; zlasti odkar imamo svoj pevski zbor; naš novi učitelj snuje še tamburaški zbor. Priglašencev imamo, da ne zmoremo instrumentov. Odkar tako delamo, je vsa naša knjižnica sleherni teden razposojena in ljudje čitajo, da je veselje ... Za zimo smo se namenili, da ustanovimo še sokolsko čitalnico. Vsi skupaj bomo plačevali časopise in luč ter bomo po večerih čitali časopise in se razgovarjali o vsem, kar se po svetu godi. Ko bi mogli dobiti kje kak radio, da bi še poslušali predavanja in godbo iz vse Evrope, to bi bilo idealno. Pa, pa, dragi brat; se vidi, da si še mlad. Kaj pa hočeš še vse počenjati v Sokolu ? Saj, če bo pri vas tako, potem bodo tudi druga društva postala nemirna in bodo začela zanemarjati telovadbo. To bi že znalo biti, da bi se tudi druga društva hotela po nas ravnati, saj nas že sedaj vabijo sosedna društva na izlet, prosijo za predavanja, pevski nastop in tudi Cankarjevega Hlapca Jerneja bomo ponovili še na dveh odrih . . . Nimam pa strahu, da bi to Sokolu škodilo; po mojem ga bo le poživilo. Ljudje bodo šele spoznali nesebično sokolsko delo, bodo postali narodno zavedni in se bodo začeli zanimati za knjige, m dogodke v svetu. Do neke meje imate prav, čeprav sem osebno mnenja, da greste predaleč. Sokol je telovadno društvo in naj telovadi. Oskrbite mu telovadnico in telovadno orodje in še predtelo-vadca, potem pa je naloga končana. Ravno telovadba se mi ne zdi za podeželske ljudi tako ■nujno potrebna kakor za mestne. Podeželski fantje itak dovolj telovadijo od ranega jutra v pozni mrak na polju in pri gospodarstvu. Naravnost srečen sem, ko pridejo vsi iz- mučeni in zbiti zvečer še k pevski vaji, nekateri kar uro daleč. Ali sedaj za igro, ko se vadimo potem pozno v noč-Kolikokrat se zgodi, da mi kateri zaspi tam v kotu med tem, ko mu ni treba na oder. Manjka pa nikoli nihče . . . Saj sem si mislil, da bodo zgubili vaši fantje smisel za telovadbo, ako toliko prosvetno delate. To je sicer res, a kje naj telovadimo, ko nimamo prostora in ne orodja. Prostih vaj so že siti naši fantje. Pričnite z nabiralno akcijo. Naj da država, banovina, občina, trgovci . . Zakaj pa plačujemo davke in podpiramo trgovce! Tu potrkajte in če boste dovolj sitni, postavite si še Sokolski dom. Saj to nameravamo, pa nekoliko drugače: s svojimi nastopi hočemo zbrati fond in ko bomo mogli že pokazati na lastne uspehe, potem bomo prosili župo in savez za podporo. Da bi pa mi svoj dom postavljali s priberačenim denarjem, da bi se potem lahko na našo trdnjavo obregnil vsak, ki ni s srcem pri stvari, tega nočemo. Raji počakamo še par let dalje. — Sedaj smo sredi dela in bi rad dobil še nekaj pobud iz mesta. Rad bi vedel, kako delate pri vas? Dragi moj, prosvetarstvo pri nas je čisto nepotrebno. Glej, za dramatiko imamo gledališče, za zabavo kino, za glasbo koncerte, za predavanja deset društev, ki so si drugo drugemu na poti, knjižnica je itak javna, čitalnica v sleherni kavarni. Ostali bi še nagovori pred vrsto. Ti so pa čisto nezaželjeni in le motijo telovadbo. Edino opravilo prosvetarja je, da zbira društvena poročila po listih in jih lepi v arhivno knjigo. Pa še to dela tajnik, ker on ta poročila piše im potem kontrolira, če so jih listi prinesli. Tako da je prosvetarstvo res čisto, čisto nepotrebno ... In kar se mene osebno tiče, je pa tako: K Sokolu sem pristopil šele po 6. januarju, ko je moral pristopiti vsak uradnik; pač pa sem bil potem pri vsaki priliki v kroju, če se je le Sokol pojavil. In glej, prav mi je prišlo, še avanziral sem v službi. Da sem pa postal prosvetar, je bilo pa takole: Moj prednik skozi leta ni nič delal. Nekega dne pa mi pove, da hoče odstopiti in predlagati za svojega naslednika mene. Začuden ga pogledam, pa mi reče: Dovoli, da te predlagam, kajti jaz nisem ničesar storil in tudi o tebi sem prepričan, da ne boš ničesar storil kot prosvetar. — No, in pod temi pogoji sem prosvetarstvo prevzel in ga imam že nekaj let . . . Mestni prosvetar se je zakopal v svoje časopise, vaški prosvetar pa je odšel navzlic vsemu z novim elanom domov, kajti sedaj, prav sedaj je šele spoznal, kako potrebno je njegovo mesto in kako sveto službo opravlja narodu: nov optimizem je prevzel njegovo srce in vzljubil je vas, to dobro, nepokvarjeno, a kulture in napredka tako žejno slovensko grudo. TEHNIČNI D E E. Cergof Jzidor NEKAJ O IGRAH Od vseli neštevilnih iger so najbolj razširjene in priljubljene igre z žogo. Bistvo teh iger je, da je osrednji predmet igre žoga in je tako vsa pažnja osredotočena nanjo in da si jo poskušamo priboriti ali usmeriti na gotov prostor. Igra se hitro prenaša po vsem prostoru in tako zahteva stalno sodelovanje, kar je gotovo njena dobra lastnost. Za mladinske oddelke so nujno potrebne, vzbujajo v veliki meri zanimanje članstva in se zopet izredno dobro obnesejo pri starejših bratih. Samo prinesi žogo v telovadnico, pa boš videl, kakšno zanimanje in živahnost zavladata vsepovsod! Nebi smelo biti društva, ki bi ne imelo na razpolago vsaj ene žoge, kakršno rabimo za rokomet in ki mora biti dostopna vsem vodnicam in vodnikom! Tu ne smemo skopariti, saj gre za neobhodno potrebno orodje, ki vrhu tega tudi ne stane tako ogromne vsote denarja. Vse igre z žogo lahko delimo glede na uporabo v dve skupini: na igre pri telovadni uri in na igre, ki jih gojimo na letnem telovadišču ob posebnih urah:, najpogosteje pod večer. Seveda ti dve skupini nista ostro ločeni in vadimo večkrat igre, ki se po navadi igrajo na prostem, tudi v telovadnici po telovadni uri. Vendar te igre v telovadnici radi pomanjkanja prostora ne pridejo do popolnega izraza in je taka vadba le predpriprava — vadba posameznih gibov — za poletno sezono, v katero večje igre predvsem spadajo. Z igrami prve skupine se na tem mestu ne bom bavil, ker bi me to zavedlo predaleč in ker si bo vodnik lahko na podlagi strokovne literature sam sestavil načrt, ki bo krajevnim razmeram najbolje ustrezal in tako izpopolnil sestav telovadne ure. Glavno je pač, da živahnosti in borbenosti ne oviraš, zatiraj pa z vsemi sredstvi tudi najmanjšo surovost in goljufijo, ker bi se sicer dogajale nesreče in prepiri, kar bi gotovo škodilo, ne pa koristilo! V drugo skupino bi uvrstil igre, ki zahtevajo večji prostor in posebne naprave, ki imajo pravila izdelana do podrobnosti ter zahtevajo proporcionalno razmerje igračev in končno igre, ki so splošno znane in razširjene. Ako izključimo nogomet, ki ga sokolska društva ne smejo gojiti, ker v ogromni večini škoduje zdravju igračev, bi prišle v naši župi v poštev tri igre, ki se že goje ali pa se nameravajo razširiti: rokomet, koš k an j e in odbojka. Po svojih posebnostih se delijo v dve skupini: a) rokomet in koškanje, b) odbojka. Oglejmo si najprej prvo skupino! V bistvu sta rokomet in koškanje igri, kjer skuša ena skupina spraviti žogo s podajanjem v gotov prostor, medtem ko druga skupina ta prostor brani in obenem sama napada ter potiska prvo skupino v obrambo. Po svojem sistemu nalikujeta igri na nogomet, vendar izbegavata njegovo glavno hibo, ki obstoja v tem, da delujejo pri nogometu samo noge in ostane gornji del telesa nerazvit, ker pri igri ne stopi v funkcijo. Pri koškanju in rokometu pa se podaja žoga izključno z rokami in se torej razvijajo mišice na vsem gornjem delu telesa, noge same pa se itak utrjujejo delno s tekom, še bolj pa z raznimi skoki in čepi. Igri torej v polni meri pripomoreta do harmoničnega razvoja telesa, imata pa nekaj drugih hib, ki stopijo na dan zlasti, če se igri uvrstita v gotov kompleks tekmovanj. V prvi vrsti moram omeniti neugodno in škodljivo dejstvo, ki obstoja v tem, da prihajajo nasprotniki tekom igre v d o t i k o , kar povzroča neizogibne surovosti že pri vadbi sami, kaj šele pri tekmah, ko gre zato, da vrsta pokaže uspeh priprave in vloži vse sile v to, da zmaga in nasprotnika porazi. Že nehote se zgodi marsikaj, če pa je zraven še nekaj nameravane nerodnosti ali zlobe, pa se lahko zgodijo večje nesreče, ki bi nam samim gotovo ne koristile, nasprotnikom pa bi bile dolgo zaželjen dokument sokolske surovosti in podivjanosti, saj nam itak očitajo, da premalo skrbimo za duhovno vzgojo sokolskih pripadnikov. I n teh nesreč, namernih ali slučajnih, ne moremo pri tekmah odstraniti niti z naj ostrejšimi pravili, ker lebdi i g r a č e m pred očmi samo zmaga in na vse drugo pozabijo. K temu pa pride publika, ki vso stvar še potencira! Če že imajo igrači gotov obzir do sobratov, ga njihovi prijatelji med publiko, ki je lahko sokolska ali «esokolska, gotovo nimajo in njihov vpliv se pri igri precej pozna in mi tega menda ni treba naglašati! Tega pa, da bi se sokolska tekmovanja izpremenila v borbo, ki pozna samo zmago in vse drugo zametuje, ki igrače in gledalce posurovi mesto, da bi jih poplemenitila, ki neti sovraštva in prezire kot nogomet, tega bratje, ne smemo dopustiti! Povsod, kjer stopa sokolstvo pred javnost, se mora jasno očitovati ljubezen do skupnosti in plemenitost tekmovanja, ne pa raztrganost v posamezne skupine in nestrpna, surova borba med njimi! Zato mora izginiti z vseh sokolskih tekem tista nestrpna in nebratska »dr u kari j a« kot jo že opažamo ponekod pri odbojki, kjer ima sicer namen, da nasprotnika zmeša, ker je vmes k sreči inreža! Še neka napaka je, ki sicer ni tako velika, bi pa lahko zavzela pri ostri vadbi za tekme večji obseg, namreč f u n k c i j a srca, ki mora premagovati tekom igre precejšnje delo. Igri imata precej tekov, kjer se zaletiš, se ustaviš in ponovno tečeš, kar v zmerni meri sicer ne škoduje, lahko pa postane pri naporni vadbi in prepogostem ponavljanju usode-polno. Nogomet nam nudi precej primerov srčnih napak, ki nastajajo vse na ta načini Res sta pri nogometu igra in igrišče daljša, vendar je pri rokometu in koškanju velika sličnost, ki bi imela lahko resne posledice. Sigurno pa je, in to naglašam, da postaneta ti dve napaki aktuell! i šele z uvedbo rokometa in k o š k a n j a v tekmovanja, ki zahtevajo resne predpriprave in hoj za zmago pred različno publiko, dočim samo pravilno gojenje teh iger nikakor ne more biti škodljivo, ampak gotovo v veliki meri koristi! Pri odbojki, ki spada v drugo skupino, skušamo spraviti žogo z odbijanjem preko mreže na tak način, da pade v »nasprotnikovem prostoru na tla. Dočim rokomet in koškanje delno nalikujeta na nogomet, je odbojka pravo nasprotstvo, ker ima vsak igrač točno omejen prostor in ker nasprotnike loči mreža, tako da je vsak stik nasprotnikov in s t e m v z v e zi vsaka surovost ali nesreča nemogoča. Žoge odbijamo z rokami, igra ima mnogo gibov vsega telesa, poskokov in čepov ter tako vpliva izredno ugodno na vsestranski razvoj telesa, jača zlasti upogibnice in nateznice prstov, ki so sicer zanemarjene in daje telesu neko la-g o.d n o s t in okretnost. Ker igra ne vsebuje nikakih tekov in je »napor le trenuten, je tudi pri pretirani v' a d b i p o k v a r a s r c a nemogoča in 1 a h k o i g r a j o odbojko brez skrbi tudi osebe, ki imajo srce nekoliko slabše. Bolj ko kje drugje stopi baš pri odbojki v ospredje pomen skupnosti in vigranosti vse vrste, ki mora biti eno telo, a ima posameznik dovolj prilike, da pokaže in izpo-polni svoje znanje. Tudi duhaprisotnost in hitra odločitev se vež-bata v veliki meri, ker jo prostor majhen in žoga stalno potuje, iščoč prazen prostor, kar vse zahteva stalno pažnjo vsakega igralca. Odbojka združuje vse dobre 1 ai s t n o s t i iger in je zato za sokolska dru š t v a n a j b o I j priporočljiva! Končno premotrimo še vprašanje izbire iger za župna in savezna tekmovanja. Namen vseh sokolskih tekem je, da č i m več telovadcev pomeri svoje moči in da pokaže javnosti uspeh sokolske vzgoje, ki sega med široke plasti in se ne omejuje na posamezna večja društva ali celo na poedince v teh društvi h. Zato imamo v splošnih tekmovanjih več oddelkov, da ni nihče prikrajšan in je vsakomur omogočena udeležba in zato moramo tudi pri izbiri iger paziti na to, da bo odziv društev pri razpisu kakšne igre za tekme res velik, nikakor pa ne omejen samo na nekatera. Sedaj pa pomislimo, da ima večina društev — mislim društva, ki igre sploh goje — naprave edino za odbojko, ker se je zadnja leta širila izključno ta igra in da so telovadci navajeni kolikor toliko nanjo in so se po večini pričeli šele uživljati v podrobnosti in finese igranja. Drugače je to pri večjih, mestnih društvih, ki imajo mnogo telovadcev, kateri bi se mogli vežbati hkrati v več igrah, kar pa se v podeželskih društvih nikakor ne more. Tudi dejstvo, da je odbojka že dovolj razširjena, ne drži! Kakor mi je znano, večina društev ne prijavlja vrst za tekme v odbojki iz razloga, k e r so premalo pripravljene, to pa po večini vsled tega, ker se je odbojka šele začela gojiti. Vzemimo, da bi se n. pr. letos razpisal za savezne tekme rokomet ali koškanje! Prepričan sem, da bi odziv z dežele, ki predstavlja ogromno večino našega članstva, nikakor ne bil zadovoljiv in da bi tekme ne uspele. Prišlobi do tega, da bi imeli cel kup iger, tekmovanj pa ne bi mogli izvesti zadovoljivo ne v eni, ne v drugi skupini! Saj so že tekme v odbojki prejšnja leta precej hirale in je bila igra dolgo časa privilegij samo enih društev, medtem ko so prišla druga do veljave šele zadnje leto. In odbojka je bila celo e d^i na i g r a, ki se je širila! Izvedimo nekaj do gotove stopnje popolnosti in potem šele preidimo k drugemu, ker polovičarstva ne smemo poznati! Ce k temu prištejem še dejstvo, da tekme v rokometu in koškanju vsled surovosti, ki bi se v slučaju tekmovanja sigurno razvila, za nas niso primerne, bi končal z ugotovitvijo, da je za tekme primerna in priporočljiva edino odbojka, ki se krepko širi in je po svojem značaju lepa in koristna igra! FRANC JANŠA-KRANJ KONCESIONIRANO ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE TRGOVINA Z ELEKTROTEHNIČNIM MATERIJALOM iN RADIO-APARATI Ter d o Skok, Vransko O SESTAVI PROSTIH IN SIMBOLIČNIH VAJ Misel, ki jo sestava vsebuje, ne sme biti slučajna, temveč že v naprej odrejena, začrtana tema. Njej odgovarjajoč mora biti celoten značaj sestave, ki se izraža v taktu, tempu in v gibih sploh Največ sestav je v tričetrtinskem (V». “A) in štiričetrti riškem f2/«) taktu. Takt se v eni sestavi lahko menja, vendar je želeti, da se konec — že radi godbe — ponovi v začetnem taktu. Število vseh taktov mora biti parno. Upoštevati moramo glasbena pravila s takozvano »8 taktno perijodo«. Tempo sestave mora biti vedno naz-načon in se med izvedbo ne sme menjati s kakim »riterdando«, »accelerando« itd. Dopustno je to le redkokdaj pri simboličnih vajah, češče pri baletu. Gibi so sredstvo za izraženje misli. Po že omenjenjh pravilih jih je povezati, deloma tudi izmisliti. V vsaki sestavi najdemo znane, več ali manj duhovito povezane gibe, ki seveda učinkujejo le kot celota. Ne samo originalnost, tudi čut za ritem mora doprinesti svoje, ker le tako se potem pravilno izpolnijo vsa meddobja. Vsi deli sestave morajo biti enakomerno izpolnjeni, brez pretiranih praznin in pa očite prenapolnjenosti. Posebno je paziti pri prehodih iz, lahko bi rekli liričnih momentov (pesti odprte, gibi mehki in povezani) v junaške (n. pr. pesti, sunkovite kretnje). Kadar se sestavlja na godbo, moramo pa oba momenta sploh strogo razlikovati. Omenil sem o ideji, ki se mora prepletati skozi vso sestavo, da celo skozi vse sestave nastopajočega oddelka. Vendar moramo tukaj razlikovati dva slučaja: Kadar sestavljamo na godbo ali pa obratno. V prvem slučaju nam da idejo skladatelj sam, treba jo je le izraziti v gibih. Treba je točno poznanje skladbe in ni preveč, če zahtevamo od sestavljalca, da je muzikalen, ker le kot tak lahko skladatelja razume. Skladba — kretnje, gibi, vse mora izražati eno. Če je skladba lirične vsebine, ki zahteva mehkobe i>n povezanosti, ne bomo uporabljali sunkovitih in odrezanih gibov. Na pesmico »Sijaj sončece« ne bomo sestavljali vaj s palicami, niti ne bodo nosile sestave, četudi v ideji istih skladb, istega značaja. Ne bomo n. pr. na godbo »U boj« izvajali »Carmen« itd Torej skladbi istih idej in nastrojenj, vendar čisto različnega značaja. Skratka: godba in sestava morata biti v temeljih in v vseh obrisih eno in isto, ne pa kot dela večina priložnostnih sestavijalcev, ki poiščejo katerokoli skladbo, da odgovarja le število taktov - da je neokusnost še večja. Pri sestavi še tako junaških vsebin pa moramo paziti n-a. dvoje: na sproščenost gibov in ritmično povezanost (kar vse tako odlikuje Murnikove skladbe). Pripominjam, da je zahteva za sproščenostjo gibov, torej tudi mišic, za nas še razmeroma mlada. Nastala je pač iz potrebe. Vsaka telesna vaja, ki zahteva napetost (ukočenost) mišic za neko daljšo dobo, je škodljiva ali vsaj brez koristi. Zato se telovadci starejšega datuma ne morejo ponašati z kdo ve kako prožnostjo. Mišice so sices* uglednejše, toda neodporne — neelastične. Lep šolski primer pravilno grajene in vsemu navedenemu ustrezajoče je naša prva članska vaja, h kateri se ob priliki še povrnem. Jzidor Cergof K VADBI ODBOJKE Zopet se približuje pomlad, kmalu se nam bodo odprla ietna telovadišča in iz telovadnic bomo pohiteli v prosto naravo, da se navžijemo svežega zraka in toplih soinčnih žarkov. S tem v zvezi je tudi sprememba telovadbe; orodje, ki smo ga v glavnem vadili v zimski dobi, bomo zamenjali delno z vadbo prostih panog, zlasti pa bodo stopile v ospredje razne igre in njim na čelu odbojka. Sokolska društva odbojko že precej goje, želeti pa bi bilo, da se te koristne igre oprimejo prav vse edi-nice velike sokolske družine, ker priprava igrišča me zahteva velikih stroškov, v telesni vzgoji pa pomeni odbojka zelo važen faktor. Malo truda in resne volje je treba, pa se povsod dobi prostor, 20 m X 20 m, in 1 m široka ter 9 m dolga mreža, pa imamo na razpolago vse, kar rabimo, žoga pa se itak uporablja pri redni telovadbi in jo mora imeti vsako društvo že zaradi tega v zalogi! V e n d a r b i g r e š i 1 i, če bi dali telovadcem žogo in jih postavili pred razpeto mrežo v mnenju, da smo s tem že vse storili ! Slabe posledice bi se pokazale prav kmalu; ne samo, da bi se igra omejevala na nesmiselno zbijanje žoge preko mreže, temveč bi se igračev, ki ne bi napredovali, prav kmalu polastilo malodušje in najbrž bi mrežo v nekaj dneh spravili, žogo pa porabili za nogomet. In tako se pri večini društev bržkone tudi zgodi! Odtod izvira premajhno zamimanje za Odbojko in neizvežbanost vrst, ki naravno potem na tekmovanjih ne morejo doseči uspehov in odhajajo malodušne domov, ali pa na tekme sploh ne pi'iđejo, češ da itak ne bodo nič dosegle. Pri odbojki je ravno tako potrebna sistematična in metodična vadba, kakor pri orodni telovadbi ter prostih panogah in bomo le na tak način dosegli uspehe in postavili odbojko na zdravo podlago! Ti razlogi so me vzpodbudili, da sem sklenil priobčiti na tem mestu nekatera navodila, ki izvirajo iz izkušenj, pridobljenih tekom zadnjih let pri vadbi odbojke v domačem društvu. Ne trdim, da so edmo pravilna in da se morajo vežbati natančno v istem vrstnem redu, kot jih podajam tukaj, tvorijo pa naj ogrodje načrta, katerega si mora za vadbo odbojke sestaviti vsak vodnik, ki bo prevzel vežbanje te koristne igre. Povsod se ravnaj po načelu: Od lažjih stvari k težjim, od enostavnih k sestavljenim in videl boš, da uspeh ne bo izostal! ŽogO odbijamo pri odbojki z rokami in moramo najprej doseči to, da se igrači nauče žogo odbiti in jo usmeriti na zaželjen prostor. Zato ne smemo igračev takoj postaviti pred razpeto mrežo, ker bi zažel j enega uspeha ne dosegli tako lahko in bi pri igračih radi neuspeha vzbudili malodušje ter jih tako od igre samo odvrnili. Začeti moramo s pripravami na prostem, ravnem prostoru in šele, ko bodo igrači obvladali te najosnovnejše prvine odbojke, smemo preiti na vadbo k mreži in komaj čez nekaj časa igrati z omejenim številom igračev. Zgodilo se bo najbrže, da bodo telovadci skraja neradi igrali brez mreže, vendar naj te to ne vznemirja in se odločno postavi na svoje stališče, pa bodo tudi igrači kmalu uvideli pravilnost metode in se bodo prav radi pokoravali tvojim navodilom. Pri vadbi brez mreže smemo uporabljati za postavitev igračev več oblik, najbolj priporočljiv pa je krog, kjer stojijo igrači od začetka v manjši, pozneje pa v večji razdalji drug od drugega. Navedel bom sedaj več oblik te vadbe, kjer prehajam od lažjih in enostavnejših stvari k težjim in bolj sestavljenim. Da pa vadba ne bo preveč suhoparna in enolična, lahko uporabiš posamezne oblike kot tekmovanja, kjer je vsak krog zase stranka in tekmujejo kdo bo več časa obdržal žogo v zraku. Najbolje je, da čas vežbanja razdeliš tako, da najprej vadiš v krogu in igrače opozarjaš na napake ter razlagaš razne osnovne stvari, nato preideš na tekmovanja in šele na koncu jih pustiš k mreži, kjer jim polagoma in ob prilikah objasnjuješ najosnovnejša pravila igre. (Dalje) TISKARNA ,KOLEKTOR‘ ALBIN POGAČNIK STRAŽIŠČE PRI KRANJU ♦ ^lefon IZVRŠUJE VSA V TISKARSKO STROKO SPADAJOČA DELA -SE PRIPOROČA DRUŠTVOM ZA DOBAVO KUVERT, PISEMSKEGA PAPiRJA, PLAKATOV IN VABIL KATERE IZDELA OKUSNO IN PO NIZKIH CENAH 07. 'Prefog VADBENE URE ZA DECO OBOJEGA SPOLA R a z g i b a n j e : vadite za vaditeljem! Redovne vaje: zavoji z mesta in med pohodom v redih in dvojnih redih. Ravnotežne vaje na gredi. Raznoterosti: dviganje tovariša na razne načine. Tek s kratko kolebnico. Podiranje kijev; tekmovalno. R a z g i b a n j e : vadite za vaditeljem! S pozivom: »Delajte vsi tako!« se postavi vaditelj na čelo reda in kar dela sam, delajo vsi za njim, kakor: 1. Korak — tek. 2. Štopanje navkreber (posnemalno). 3. Kako hodi pijanec? (Je to lepo? . . . n e ! !). 4. Kako hodijo nerodneži po gozdu (spotaknejo se ob korenino). 5. Hoja v mokri, visoki travi (visoko dviganje nog). 6. Hoja po štirih (živali). 7. Plazenje čez oviro — pod oviro. 8. Tek — pobiramo predmete med tekom. 9. Menjavamo smer s polobrati in celimi obrati, 10. Se prevrnemo na razne načine (kozolce). 11. Se držimo za kak del telesa itd. Vse to si mora slediti hitro, živahno in ima poleg drugega izrecno razvedrilni namen. Redovne vaje: zavoji z mesta in med pohodom v redih in dvojnih redih. Zavoje vadimo z vsemi: več ali manj izurjenimi in z začetniki. Važno pa je, da na čelo postavimo prisebne (ki se hitro znajdejo). Zavoji se vlečejo splošno skozi vse telovadne ure, vendar jih deca nikdar popolnoma in lepo ne obvlada, če ne posvetimo zavojem posebne pozornosti v posebej za to odmerjenem času. Vadimo v redih im v dvojnih redih. 1. Z mesta. U razvoj zbor! Na desno! »Desno krilo (levo krilo) napred stupaj!« (Izstopijo vsi, ali s to razliko, da stopajo vnanji s polnimi koraki, notranji, to je osni krajniki pa s krajšimi koraki v majhnem loku.) Zavija se, dokler ne sledi povelje »Pravo!«, nakar vsi izstopijo s polnim korakom maravnost naprej. 2. Z mesta. »Desno (levo) protihodom napre.d stupaj!« (Stopnja zavoja je določena na 180° in ni potrebno nikako dodatno povelje.) Deco je pač treba opozoriti na to, da je smer baš obratna kot pri zavoju; pri protihodu v desno gre torej levo krilo naprej (s polnimi koraki). To radi zamenjavajo še odraslejši telovadci. (Glej skico!) Zavoji : Levo krilo napred . .. A A /k A f A A A A Desno krilo napred . . . Protihodi Desno protihodom -- / / r\ \ •ni A A A A / ** A A A A ▲ A. ü Levo protihodom 3. Med pohodom se izvede zavoj s poveljem: »Desno (levo) krilo napred!« »Pravo!« (ko je dovoljni zavoj po volji vodnika) prav na isti način kot z mesta. 4. Med pohodom se izvede protihod s poveljem: »Desno (levo) protihod!« na isti način kot protihod z mesta. 5. Vadi zavoje in protihode v dvojnih redih! Pazi na to, da pri zavojih stopajo s čim krajšimi koraki, čim bližji so osnemu krajniku! Pri prav mali deci se naj drže za roke! 6. Vadi s pogostifn izmenjavanjem! 7. Vadi s posameznimi četvoricami! Katera četverica bo zavila najlepše? Oceni naj deca sama! Ravnotežne vaje na gredi. A) Vza-mičimožjogred! 1. Hoja po gredi naprej z odročenjem. (Pri prav ozki gredni ploskvi in pri začetnikih naj pomagajo tovariši s strani s tem, da telovadečega primejo za roko.) 2. Hoja z odročenjem ene, druga je na križu. 3 Hoja z vzročenjem. 4. Hoja v predklonu (lehti poljubno). 5. Vadi vse iste vaje, na koncu gredi se obrni in vadi nazaj do nastopnega mesta! 6. Vadi vse iste vaje v vedno hitrejši hoji in s pogledom gor (ne na gred)! B) 1. Hitra hoja po gredi naprej z odročenjem. 2. Hitra hoja po gredi naprej — odročiti in kroženje z lehtmi (začetni gib je navzgor nazaj — krogi so čim manjši, zato pa izvedeni bolj v ramenih). 3. Vaja 2. s kroženjem v nasprotno smer (začetni gib je dol nazaj), 4. Tek naprej — lehti poljubno, nato z odročenjem, vzro-čenjem. 5. Tek naprej v predklonu — lehti najprej poljubno, nato v odročenju. 6. Nesi tovariša po gredi! (Naložiš si ga poljubno.) Raznoterosti : dviganje tovariša na razne načine. Že pri prenosu čez gred so si telovadci nalagali tovariše na razne načine, sedaj preizkusiš iznajdljivost dece do kraja s pozivom: »Kako bi si še naložil tovariša?« 1. Kar pokaže eden, naj preizkusijo vsi! 2. Dvignjenega tovariša prenesi toliko in toliko korakov! Tek s kra.tko kolebnico. Naša sokolska župa Celje je to koristno in lepo vajo uvedla že pred leti kot tekmovalno vajo za ženski naraščaj, tem letu pa jo uvaja Savez, torej je potrebno, da tek s kratko kolebnico začnemo gojiti z našimi najmanjšimi. Kratka kolebnica je pri mladinski telovadbi večkrat na sporedu, deca kaj kmalu obvlada razne korake in preskoke in takšna deca doseže tudi hitro precejšnjo brzino pri teku s kolebnico. Vadi najprej v počasnem teku! Kroženje kolebnice mora biti enakomerno (in razumljivo, vedno od spredaj navzdol)! Dolžina kolebnic mora biti deci primerna, posebno predolge kolebnice so le ovira! Podiranje kijev; tekmovalno. Deco razvrstimo v vrste do 8 telovadcev — prilično enako-močnih. Vrsta napravi krog, v krog in izven kroga razpostavimo kije (kijev park). Med kiji in okrog kijev se sučejo in tekajo telovadci, držeč se za roke ter skušajo drug drugega s pritezanjem, potiskanjem in prerivanjem pripraviti do tega, da prevrne kij. Kdor prevrne kij, stopi iz kroga. Ko podere kije naslednji, stopi prvi zopet v krog. (Priporočajo se presledki s počitki.) Zmaga, kdor ni podrl nobenega kija, poraženec je pa oni, ki je moral največkrat iz kroga. (Dalje) S. 'Burja VADBENE URE ZA ČLANE 21. ura. U v o d n e vaje. Drog nad glavo. Osnova: z zapotekom vis vznosno jezdno — vzmik spredaj — toč v vzpori spredaj nazaj. 1. Z zapotekom vis vznosno jezdno z d. — zakoleb (v visu vznosno jezdno) — prevlek z d., podmet. Vaditelj opozarjaj in pokaži vzorno, da je treba nogi vznesti do droga, d. noga pa nadaljuje prevlek in se po prevleka takoj napne! 2. Ponovi 1. vajo! 3. Vzmik spredaj — prednožiti — zanožiti — toč v vzpori spredaj nazaj — seskok nazaj. Toč ti uspe, če močno za-nožiš in takoj nato prednožiš ter nasloniš trebuh k žrdi, se zakloniš, da povečaš vrtilno silo. Ko delaš vzmik, ne zaklanjaj glave! 4. Ponovi 3. vajo! 5. Vadi z zapotekom vis vznosno jezdno, vzmik spredaj in toč v vzpori spredaj nazaj! Bradlja d o b o č n o. Osnova: stoja na ramenih — preval sklonjeno naprej — kolo zanožno z d. — vzpora vzklopno v sed. Naskokoma v vzporo — predkoleb: 1. Z zakolebom vzpora ležno za rokama raznožno — stoja na ramenih -— polagoma nazaj v vzporo ležno za rokama raznožno — s predkolebom prednožka v d. s polobratom v 1. (not k bradlji). 2. Z zakolebom vzpora ležno za rokama raznožno — preval sklonjeno naprej v sed raznožno pred rokama — prepri-jem pred telo — sesed zanožno sonožno not — s predkolebom vsed raznožno pred rokama — preprijem pred telo — stoja na ramenih — preval sklonjeno naprej v sed raznožno pred rokama — sesed prednožno sonožno not — z zakolebom zanožka v d. 3. Zakoleb — spad v oporo na leliteh vanosno — vzpora vzklopno v sed raznožno pred rokama — sesed prednožno sonožno not v zakoleb — spad v oporo na leliteh vznosno — vzpora vzklopno v sed raznožno pred rokama — sesed prednožno sonožno not v zakoleb — s predkolebom pred-nožka v d. s polobratom v 1. 4. Z zakolebom vzpora ležno za rokama raznožno — s pre-mahom d. naprej in predkolebom leve vsed raznožno pred rokama — ponoviti — sesed prednožno sonožno not — z zakolebom zanožka v d. 5. Vadi: vzporo vzklopno vsed, prednožko v d. s polobratom v L, stojo na ramenih, kolo zanožno z d.! Skok v višino. Ne vadi športnih načinov v telovadnici, ker si lahko poškoduješ noge! Vadi dober odriv z L in d.! 22. ura. Uvodne vaje. Drog doskočno. Osnova: kolebanje; podmetno koleb — podmeti: nazaj, naprej. 1. Zibanje — vis vznosno zadaj skrčeno — seskok uleknjeno nazaj. 2. Zibanje — vis vznosno zadaj skrčeno — v tretjem zazibu seskok uleknjeno nazaj. Vaditelj zaziblje telovadca; v tretjem zazibu naj se telovadec iztegne vodoravno nazaj in spusti drog. Drži telovadca za leht! 3. Ponovi 2. vajo! 4. Vzmik spredaj — podmetno koleb — zakoleb — v pred-kolebu Vi obrat v 1. levoročno — v zakolebu seskok s polobratom v 1. Podmetno koleb izvedi kakor podmet, le da v visu vznosno ne seskočiš, ampak se iztegneš in odrineš z rokami od droga in preideš tog (ne uleknjen) v zakoleb! 5. Ponovi 4. vajo! 6. Naskokoma predkoleb — zakoleb — s predkolebom prevlek in podmet nazaj. Vaditelj, čuvaj! Bremena. Kakor v 17. uri, Vestnik 1935, št. 9., str. 173. Skok ž dotikom. Ponavljaj skok z mesta in naletom z odrivom sonožno! Dodaj skok z dotikom z glavo! Zvonček zamenjaj z žogo ali kakšnim drugim mehkim predmetom! HOTEL JELEN o KRANJ IZBORNA KUHINJA CENE ZMERNE DRUŽBAM POSEBEN POPUST OBJ A_V_E IZ ŽUPE CELJE Razpust društva. Vsled predloga redne glavne skupščine bratskega sokolskega društva Hudajama in na predlog župe je bratski Savez v smislu § 30. pravilnika za sokolska društva odobril razpust tega društva. Članstvo se pripoji k br. sokolskemu društvu Laško takoj, ko bo izredni občni zbor bratskega sokolskega društva Hudajama sklenil v smislu »navedenega člena razid društva. Statistični izkazi za leto 1935. Bratske edinice so prejele tiskovine že meseca decembra 1935., navzlic temu jih še ni vrnilo 14 edinic. Na ta način se je otežkočila sestava poročil župnih funkcijonarjev za župno glavno skupščino. Zamudnike nujno pozivamo, da nam izkaze nemudoma pravilno izpolnjene vrnejo. Sestava je tem lažja, ker je br. JSM izdala brošurico, kako je voditi statistiko in izpolniti letne stat. izkaze. Skupščine društev in čet. Na predlog skupščine naše župe je lanska savezna skupščina spremenila § 21 pravilnika za sokolska društva v toliko, da morajo biti društvene skupščine namesto do 10. januarja končane do 15. februarja vsakega leta. Prošla leta smo bili vajeni, da so se vse edinice pravočasno pripravile za redni občni zbor. Letos je v župi 14 edinic, ki do 1. marca niso javile, ako in kedaj bodo sklicale redno glavno skupščino. Ker je takšno postopanje kršenje pravilnika, pozivamo prizadete, da brez odloga skličejo svoje redne skupščine. Župna uprava mora predložiti liste novih društvenih in četnih uprav bratskemu Savezu, kjer se vodi posebna evidenca za sokolske funkcijonarje in člane uprav. Končno župi tudi ne bo mogoče, opravičiti pri br. Savezu tolikšno zamudo. Nakup slavnostnih krojev. Sokolska četa Sromlje pri Brežicah kupi za svoje članstvo nekaj slavnostnih članskih krojev, že »nošenih, toda dobro ohranjenih. Kupi tudi posamezne kose. Plača takoj! Ponudbe je poslati neposredno na Sokolsko četo Sromlje in navesti ceno. M. ČEŠENJ ZALOGA vsakovrstnih stolov, vseh lesenih kuhinjskih in gospodarskih po rebščin, lesenega gospodarskega orodja, posode, pletenega pohištva ter otroških vozičkov Zahtevajte ponudbe! IZ ŽUPE KRANJ V župi Kranj imamo uvedene že nekaj let idejne tekme naraščaja, ki se izvedejo vedno pri telovadnih tekmah poleti. V pretečenem letu je tekmovalo v višjem oddelku 7 moškega in 28 ženskega naraščaja. Od dosegljivih 100 točk so dosegli po 100 točk 5 m., 15 ž., po 98 točk 1 m., po 96 točk 1 m., po 90 točk 8 ž., 85 točk 1 m., po 801 točk 3 ž., 50 točk 1 ž. V nižjem oddelku je tekmovalo 58 moškega in 30 ženskega naraščaja s sledečimi rezultati: 100 točk 26 m., 9 ž., 98 točk 4 m., 3 ž., 96 točk 1 m., 1 ž., 95 točk 3 m., 1 ž., 94 točk 1 m., 92 točk 2 ž., 90 točk 8 m., 9 ž., 89 točk 2 m.. 86 točk 1 m., 1 ž., 85 točk 1 m., 1 ž., 82 točk 1 ž,, 80 točk 2 m., 75 točk 1 m., 60 točk 2 m., 50 točk 2 m., 1 ž., 45 točk 1 m., 10 točk 4 m. Tvarina za oba oddelka je bila enaka in je obrazložena v brošuri »Kaj mora naraščaj vedeti o Sokolstvu«, ki jo je župa izdala in je na razpolago vsem edini-cam. Razveseljivo dejstvo je, da se je naraščaj idejnim vprašanjem posvetil po večini z velikim zanimanjem in odgovarjal na stavljena vprašanja z resnim in globokim razumevanjem. Pobuda na izstop iz Sokola povodom znižanja prejemkov državnim uslužbencem v župi Kranj ni našla odmeva, kakor so ga gotovo Tiasprotniki Sokola pričakovali. Do sedaj so nam edi-nice javile izstop treh učiteljev, sedem učiteljic, ene učiteljeve žene, enega železničarja, treh poštnih uradnic, enega pismonoše in dveh soprog drž. uslužbencev. Zbor društvenih načelnikov in načelnic je radi nastalili ovir preložen definitivno na 15. marca t. 1. Še enkrat opozarjamo načelnike in načelnice, da je udeležba strogo obvezna. PRIPOROČA SE TVRDKA ALBIN TERČON - KRANJ TRGOVINA DELIKATES IN ŠPECERIJE FRANJO DOLŽAN, ceue, za kresijo I™ kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Se priporoča vsem bratom in bratskim edinicam v slučaju potrebe za c. naročila Prevzemam vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba točna in solidna CELJSKA MESTNA HRANILNICA___________________________ Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedoletnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveča posebno pažnjo. Hranilnica daje posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri. Vse prošnje rešuje brezplačno Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice ŠE MESTO CELJE z vsem premoženjem in z vso davčno močjo Magnezijo v kockah — Fotografske aparate — Fotografski materij al vse to dobite po ugodnih cenah v drogeriji „Sanitas“ CEUE ■ UUBUANA, TVRSeVA MICA S ali pa v TRBOVtJAH Velika izbira otroških vozičkov Telovadne potrebščine t. j. majce, čevlje, hlače in žoge za odbojko in hazeno! in dečje opreme v* ~ i/oc nr»TnrnoniMr ^5 /I VSE POTREBSCIHE ZA VAS ŠPORT DOBITE PRI nmmt t miEiczuE Ustanovljena leta 1881 Lastna hiša Narodni dom Celjska posojilnica d. d. v Celju, Celje Glavnica in rezerve rad Din 16,200.000’— Podružnici: Maribor, Šoštanj NA DROBNO! Pooblaščena knjigarna NA VELIKO 1 Franc Leskovšek, Celje, Glavni trg 16 Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, umetninami in muzikalijami — Prodaja monopolnih zvezkov in tiskovin Pošt. hran. rač. Ljubljana 16.143 SAVINJSKA POSOJILNICA V ŽALCU REGISTROV AN A ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO Ustanovljena leta 1881 nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ler jih obrestuje najugodneje - Hmeljarji! Nalagajte denar pri domačem zavodu! Račun poštne hranilnice št. 10.994 Brzojavi: ,.Posojilnica“ Telefon št. 2. . ----= --BLAGAJNIŠKE URE — Ob delavnikih od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure Zvezna tiskarna v Celju Sirossmayerjeva ul. I se priporoča Sokolskim društvom za naročila lepakov, vakil in vsek drugik tiskovin LASTNA KNJIGOVEZNICA