915 2021 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 504.61:69(497.431) 622.012.2:553.96(497.4Šoštanj) Prejeto: 7. 9. 2021 Matija Zorn dr., znanstveni svetnik, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, Gosposka ulica 13, SI–1000 Ljubljana E-pošta: matija.zorn@zrc-sazu.si Mateja Breg Valjavec dr., znanstvena sodelavka, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, Gosposka ulica 13, SI–1000 Ljubljana E-pošta: mateja.breg@zrc-sazu.si Daniela Ribeiro dr., znanstvena sodelavka, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, Gosposka ulica 13, SI–1000 Ljubljana E-pošta: daniela.ribeiro@zrc-sazu.si Preoblikovanje pokrajine zaradi pridobivanja lignita – na primeru Šoštanja in okolice IZVLEČEK Okolico Šoštanja je reliefno močno preoblikovala dolgoletna premogovniška dejavnost. Izkoriščanje lignita, ki ga kopljejo po posebni metodi, je povzročilo obsežno ugrezanje površja. Ugreznjena območja je zalila voda in nastala so Šaleška jezera, med njimi tudi Družmirsko oz. Šoštanjsko jezero, ki še vedno raste. Posledično so se močno spremenile kulturna pokrajina in hidrološke razmere. Z nastankom jezera je izginilo več naselij oziroma njihovih delov, na ugreznjenem območju pa je bila prekinjena in uničena tudi vsa infrastruktura. KLJUČNE BESEDE degradacija pokrajine, raba tal, lignit, ugrezanje, Družmirsko/Šoštanjsko jezero, Premogovnik Velenje, Družmirje, Šoštanj ABSTRACT LANDSCAPE CHANGES DUE TO LIGNITE MINING – A CASE STUDY OF THE TOWN OF ŠOŠTANJ AND ITS SURROUNDINGS The surface around the town of Šoštanj has been heavily transformed by many years of coal mining. The extraction of the lignite, which is excavated using a special method, resulted in an extensive subsidence of the surface. The subsid- ence areas were flooded, creating the Šalek Lakes, including the Družmirje (Šoštanj) Lake, which is still growing. This caused significant changes in the cultural landscape and hydrological conditions. With the formation of the lake, several villages completely or partially disappeared, and all infrastructure in the subsidence area was interrupted and destroyed. KEY WORDS land degradation, land use, lignite, subsidence, Družmirje/Šoštanj Lakes, Velenje Coal Mine, Družmirje, Šoštanj 916 2021MATIJA ZORN, MATEJA BREG VALJAVEC, DANIELA RIBEIRO: PREOBLIKOVANJE POKRAJINE ..., 915–928 Uvod1 Na današnjo podobo Šoštanja in okolice je moč- no vplivala dolgoletna premogovniška in energetska dejavnost. Bogate zaloge lignita se v Premogovniku Velenje kopljejo za pridobivanje električne in toplot- ne energije v Termoelektrarni (TE) Šoštanj (slika 14), ki proizvede okrog tretjino električne energije v Sloveniji.2 Intenzivno premogovništvo je nekoč kmetijsko pokrajino popolnoma preobrazilo (slika 8) – povzročilo je ugrezanje površja in nastanek več ugrezninskih jezer (slika 1),3 pokrajina pa se je iz reč- ne spremenila v jezersko.4 Obseg in globina jezer se spreminjata v odvisnosti od rudarske dejavnosti pod njimi, površje pa se ugreza še do dvajset let po tem, ko rudarjenje pod njim preneha.5 Namen članka je prikazati pokrajinske spremem- be v okolici Šoštanja, do katerih je prišlo zaradi in- tenzivnega pridobivanja lignita. 1 Raziskava je bila izvedena v okviru raziskovalnega programa »Geografija Slovenije« (P6-0101) ter podoktorskega razisko- valnega projekta »Trajnostno upravljanje pokrajin: od teorije k praksi« (Z7-1885), ki ju financira Javna agencija za razisko- valno dejavnost Republike Slovenije. Posamezni deli članka so bili predhodno objavljeni v: Zorn et al., Pokrajinska preo- brazba, str. 199–212. 2 Markič in Sachsenhofer, The Velenje lignite, str. 1; TEŠ da- nes (http://www.te-sostanj.si/si/predstavitev/tes-danes (26. 8. 2021)). 3 Špeh in Plut, Sustainable landscape, str. 569–578; Smrekar et al., Human-induced degradation, str. 303–312. 4 Šterbenk, Šaleška jezera, str. 4. 5 Prav tam, str. 40. Pridobivanje lignita Premog je bil v Šaleški dolini odkrit v drugi po- lovici 18. stoletja, kot datum uradnega začetka indu- strijskega pridobivanja premoga pa velja leto 1875.6 Ležišče lignita7 je v tektonski udorini Velenjske kotline med Smrekovškim in Šoštanjskim prelo- mom. Kotlina je dolga je okoli 11 km in široka do 4 km, v globino pa sega okoli 1100 do 1200 m.8 V pliocenu in na prehodu iz pliocena v pleistocen je bila zapolnjena s klastičnimi sedimenti debeline do 1000 m. Nahajališče lignita je približno na sredi na globini med 200 in 520 m in se razprostira v smeri severozahod–jugovzhod po skoraj celotni kotlini, tj. na dolžini 8,3 km in širini med 1,5 in 2,5 km. Naj- bližje površju je na robovih, najgloblje pa na sredi kotline. Lignit je pliocenske starosti, njegova pov- prečna debelina pa je okrog 60 m, a presega tudi 160 m. Nastal je kot posledica kompleksnega sedimen- tacijskega cikla od kopnega, prek barjanskega do je- zerskega sedimentacijskega okolja in nazaj. Krovnina nad lignitom so sipki pliocenski (pesek, glinavci) in kvartarni sedimenti (glina). Ker so za vodo slabo pre- 6 Premogovnik Velenje (https://www.rlv.si/o-nas/o-podjetju/ zgodovina-in-tradicija/ (26. 8. 2021)); Seher, Zgodovina Pre- mogovnika; Markič in Sachsenhofer, The Velenje lignite, str. 6. 7 Lignit je »rjavi premog s kurilno vrednostjo od 8000 KJ do 15.000 KJ, 60 % do 70 % ogljika, 35 % do 75 % vode in pogosto še ohranjeno lesno strukturo« (Pavšič (ur.), Geološki, str. 157). 8 Krajnc, Vpliv rudarjenja, str. 10. Slika 1: Ugrezninski Družmirsko (Šoštanjsko) jezero (spredaj) in Velenjsko jezero (zadaj) konec leta 2016 (foto: Matija Zorn). 917 2021 MATIJA ZORN, MATEJA BREG VALJAVEC, DANIELA RIBEIRO: PREOBLIKOVANJE POKRAJINE ..., 915–928 pustni, voda, ki zalije ugreznjeno površje, ne vdre v premogovnik in nastanejo jezera.9 Zaradi velike debeline lignita in rahle strukture krovnine so v premogovniku razvili posebno metodo pridobivanja rude, t. i. metodo širokih čel oziroma velenjsko odkopno metodo,10 ki so jo začeli uporab- ljati leta 1952.11 Metoda ni pomembna zgolj kot način pridobivanja rude v debelih plasteh, ko lignit kopljejo v etažah, visokih med 10 in 20 m, pač pa je tudi soodgovorna za spremembe reliefa na površju. Za »čelom« odkopa namreč ne ostanejo prazni pro- stori, ampak jih »zapolni« krovnina iz sipkih, nesta- bilnih sedimentov, ki se ob izkopu premoga pod njo hitro sesede. Pri izkopu je dolžina prečnih sten (čela) od 80 do 210 m, dolžina vzdolžnih sten pa od 600 do 800 m. V rudniku je hkrati aktivnih več čel.12 Količina izkopa in TE Šoštanj Učinki na pokrajino so bili v prvem obdobju ru- darjenja manj opazni, saj so letno izkopali le po ne- kaj tisoč ton lignita; do začetka prve svetovne vojne skupno 1.922.000 ton oziroma manj kot 74.000 ton na leto. Do konca druge svetovne vojne so izkopali še 4.765.000 ton oziroma desetino takrat izkopanega premoga v Sloveniji. V tem obdobju se že pojavijo prve ugreznine oziroma »pingi« (prve ugreznine so znane iz leta 1887) in jezerca (»tajhti«) velikosti prek 10 ha.13 Da v tem obdobju ni prišlo do večjega izko- riščanja lignita, je med drugim razlog v njegovi slabši kakovosti in razmeroma nizki kalorični vrednosti (v zadnjih letih okrog 10,3 (+–0,2) MJ/kg).14 Po letu 1950 se je količina izkopanega premoga močno povečala in leta 1957 je izkop prvič prese- gel 1,5 milijona ton, predvsem zaradi potreb nove 60 MW termoelektrarne v Šoštanju, zgrajene leto prej. Leta 1960 je bil izkop 2,8 milijona ton (16 % vsega izkopanega premoga v Sloveniji), leta 1974 3,9 mili- jona ton (66,2 %), največ pa so ga izkopali leta 1985 – kar 5,1 milijona ton. Od konca druge svetovne vojne do srede osemdesetih let 20. stoletja se je izkop tako povečal za okrog 25-krat. Kasneje je bil izkop okrog 4 milijone ton. Leta 1995 so v rudniku izkopali štiri petine vsega slovenskega premoga, danes pa je edini delujoči slovenski premogovnik.15 Do konca devet- 9 Šterbenk, Šaleška jezera, str. 43; Jeromel et al., An analysis, str. 32; Markič in Sachsenhofer, The Velenje lignite, str. 1, 4–5, 14, 23; Šterbenk et al., Preobrazba, str. 43. 10 Šterbenk, Šaleška jezera, str. 36. 11 Jeromel et al., An analysis, str. 33. 12 Špeh et al., Pokrajinska dinamika, str. 246. 13 Lukaček, Premogovniška dejavnost, passim. 14 Šterbenk, Šaleška jezera, str. 30; Markič in Sachsenhofer, The Velenje lignite, str. 1; Mazej Grudnik et al., Rezultati, str. 40. 15 Šterbenk, Šaleška jezera, str. 32, 35; Markič in Sachsenhofer, The Velenje lignite, str. 1, 8; Špeh et al., Pokrajinska dinamika, str. 256. desetih let 20. stoletja so skupaj izkopali 160 milijo- nov ton oziroma 125 milijonov m3 lignita.16 Izkop je naraščal hkrati s povečevanjem zmoglji- vosti bližnje termoelektrarne. Zmogljivost se je leta 1960 povečala za 75 MW, leta 1972 je bil zgrajen nov blok termoelektrarne z močjo 275 MW, leta 1977 pa nadaljnji blok z močjo 335 MW.17 Leta 2010 je imela termoelektrarna zmogljivost 755 MW,18 leta 2021 pa 1029 MW. Letno povprečno proizvedejo med 3500 in 4200 GWh električne energije, kar je približno tretjina električne energije, proizvedene v državi (slika 14).19 Ugrezanje površja Spremembe na površju se zaradi izkopavanja premoga ne pojavijo hipoma, temveč se razvijajo po- stopno z odstranjevanjem premoga. Ugrezanje (slike 2–4) se pojavi že kmalu po začetku odkopavanj in v večini poteka še nekaj mesecev po koncu odkopavanj; v celoti se ugrezanje konča po približno dveh deset- letjih. Ugrezanje ni zgolj navpično nad odkopom, pač pa se širi proti površju približno pod kotom 60o, zato je ugreznjena površina večja od površine odkopa.20 Do konca devetdesetih let 20. stoletja se je ugrez- nilo 100 milijonov m3 površja. Najgloblji ugrezi so bili globoki do 90 m.21 Leta 2004 je prostornina ugreznjenega površja presegala 110 milijonov m3, površina pa 6 km2. Od tega so Šaleška jezera zalila približno tretjino prostornine (41,1 milijonov m3) in površine (2,1 km2) ugreznjenega površja.22 Dobro desetletje kasneje (leta 2016) je prostornina ugrez- njenega površja presegala 150 milijonov m3, površina pa dobrih 7 km2, jezera pa so predstavljala približ no tretjino prostornine (blizu 58 milijonov m3) kot tudi površine (2,5 km2) ugreznjenega površja.23 V osemdesetih letih 20. stoletja se je ob letnem izkopu približno 5 milijonov ton vsako leto ugreznilo 4 milijone m3 površja, z ustalitvijo letnega izkopa pri 4 milijonih ton v devetdesetih letih 20. stoletja pa se letno ugrezne dobre 3 milijone m3 površja.24 Celotno »ugrezninsko« območje v kotlini, tj. ob- močje obstoječih in predvidenih ugrezanj, meri 1244 ha,25 celotno »pridobitveno« območje, tj. območje, kjer je dovoljeno izkopavati lignit, pa 1549 ha. Samo ležišče lignita je nekoliko manjše in obsega 1334 ha, 16 Šterbenk, Šaleška jezera, str. 40. 17 Prav tam, str. 33. 18 Markič in Sachsenhofer, The Velenje lignite, str. 1. 19 TEŠ danes (http://www.te-sostanj.si/si/predstavitev/tes-da- nes (26. 8. 2021)) 20 Šterbenk, Šaleška jezera, str. 40; Krajnc, Vpliv rudarjenja, str. 31–32, 34; Špeh et al., Pokrajinska dinamika, str. 245, 256. 21 Šterbenk, Šaleška jezera, str. 40. 22 Šterbenk et al., Jezera, str. 4. 23 Šterbenk et al., Preobrazba, str. 43. 24 Šterbenk, Šaleška jezera, str. 43. 25 Prav tam, str. 41. 918 2021MATIJA ZORN, MATEJA BREG VALJAVEC, DANIELA RIBEIRO: PREOBLIKOVANJE POKRAJINE ..., 915–928 26 Vodušek, Geomorfološke analize, str. 40. Slika 2: Ugrezanje površja na zahodnem bregu Družmirskega (Šoštanjskega) jezera (foto: Matija Zorn, 20. 8. 2021). Slika 3: Ugrezanje površja severno od Družmirskega (Šoštanjskega) jezera, na območju Žabje vasi (Gaberke). Na travniku so lepo vidne ugrezniske »ježe«. Povprečen naklon razpok na površju je 43°, pod površjem pa je večji (60°)26 (foto: Matija Zorn, 20. 8. 2021). 919 2021 MATIJA ZORN, MATEJA BREG VALJAVEC, DANIELA RIBEIRO: PREOBLIKOVANJE POKRAJINE ..., 915–928 območje, znotraj katerega je izkopavanje lignita še dobičkonosno, pa obsega 1030 ha.28 Šaleška jezera Najgloblje dele ugreznjenega površja je zalila voda in nastala so Šaleška jezera (preglednica 1): Škalsko, Velenjsko, Turistično, Družmirsko (Šoštanjsko) in 27 Šterbenk, Šaleška jezera, str. 13–21; Šterbenk et al., Jezera, str. 5–6; Mužič, Sonarske batimetrične, str. 17; Drev, Analiza, str. 17. 28 Prav tam, str. 39. Gaberško jezero (zadnji dve jezeri sta na območju občine Šoštanj; zadnje se je leta 2016 združilo z Družmirskim jezerom). Število jezer se je spreminja- lo in do danes so se ohranila tri: Škalsko, Velenjsko in Družmirsko (Šoštanjsko) jezero (slika 1), ki skupaj pokrivajo prek 2,5 km2, tj. približno petino dna kot- line, in so med večjimi v Sloveniji. Med obstoječimi jezeri je najmlajše Družmirsko (Šoštanjsko) jezero, ki se je pojavilo leta 197529 in katerega gladina med jezeri leži najnižje. 29 Prav tam, str. 8–9, 13. Preglednica 1: Osnovne značilnosti Šaleških jezer. S sivo sta obarvani jezeri v občini Šoštanj.27 Škalsko jezero Velenjsko jezero Turistično jezero Družmirsko (Šoštanjsko) jezero Gaberško jezero nastanek neposredno po drugi svetovni vojni okoli leta 1960 pred drugo svetovno vojno; v drugi polovici sedemdesetih let 20. stoletja postane del Velenjskega jezera, kasneje zasuto 1975 2013 nadmorska višina gladine (m) 373 366 372 360 360 ugrezanje umerjeno delno umerjeno zasuto okoli leta 2000 neumerjeno leta 2016 se je združilo z Družmirskim jezerom hidrografsko zaledje (km2) > 10 > 20 - > 30 - Slika 4: Spreminjanje velikosti Družmirskega (Šoštanjskega) jezera in degradacija kulturne pokrajine med letoma 1980 in 2019 (Ciklično aerofotografiranje Slovenije). 920 2021MATIJA ZORN, MATEJA BREG VALJAVEC, DANIELA RIBEIRO: PREOBLIKOVANJE POKRAJINE ..., 915–928 Večanje jezer je povezano s povečevanjem izkopa. Medtem ko so leta 1948 pokrivala manj kot 20 ha (celotno ugreznjeno območje je bilo veliko med 50 in 100 ha), so se do leta 1985 povečala za sedemkrat (na skoraj 150 ha; celotno ugreznjeno območje se je povečalo za več kot petkrat na 500 ha). Ugreznjeno območje se je do konca devetdesetih let 20. stoletja razširilo na okrog 600 ha, od tega je bila približno tretjina ojezerena.31 Po letu 2012 poteka izkop lignita predvsem vzhodno od Šoštanja, zato se je v tem času 30 Drev, Analiza, str. 18, 20; Špeh et al., Pokrajinska dinamika, str. 255, 262; Prestrukturiranje regije SAŠA, str. 169 (http:// crti.si/dat/prehod_iz_premogovnistva.pdf (14. 9. 2021)). 31 Šterbenk, Šaleška jezera, str. 34–35, 39, 41. opazno povečalo Družmirsko jezero (sliki 4 in 5), ki se je leta 2016 združilo z Gaberškim jezerom. 32 Pri različnih digitalizacijah letalskih posnetkov obsega jeze- ra prihaja do odstopanj, s tem pa tudi do odstopanj površin. Podatki naše digitalizacije, ki jih prikazujejo sliki 4 in 5 ter spodnja preglednica, se zato nekoliko razlikujejo od podatkov v preglednici 2: leto površina (ha) 1980 17,32 1990 37,57 2002 48,40 2011 79,13 2016 93,13 2019 110,08 Preglednica 2: Spreminjanje prostornine in površine Družmirskega (Šoštanjskega) in Gaberškega jezera ter povprečne globine in največje globine med letoma 1980 in 2018 (- ni podatka, / ni jezera, * 2013).30 leto prostornina (milijon m3) površina (ha) Družmirsko jezero Gaberško jezero Družmirsko jezero Gaberško jezero 1980 2,0 / 19,7 / 1990 5,9 / 38,6 / 2000 10,9 / 52,0 / 2004 13,7 / 59,0 / 2008 17,9 / 68,9 / 2012 20,9 0,08* 74,8 5,6* 2014 21,6 0,2 78,1 8,4 2015 21,8 0,2 81,2 7,9 2016 22,1 / 93,9 / 2018 23,4 / 106,9 / leto povprečna globina (m) največja globina (m) 1980 10,4 / 30,0 / 1990 15,4 / 58,8 / 2000 21,7 / 69,2 / 2004 - / 78,0 / 2008 26,0 / 85,4 / 2012 - 1,7* 86,6 3,6* 2014 27,6 2,2 88,1 4,5 2015 26,8 2,0 85,5 4,6 2016 23,5 / 85,3 / 2018 ~24 85,4 / Slika 5: Spreminjanje površine Družmirskega (Šoštanjskega) jezera od leta 1980 (slika 4).32 921 2021 MATIJA ZORN, MATEJA BREG VALJAVEC, DANIELA RIBEIRO: PREOBLIKOVANJE POKRAJINE ..., 915–928 V Preglednici 2 so predstavljene prostorninske, površinske in globinske spremembe Družmirskega (Šoštanjskega) in Gaberškega jezera v zadnjih deset- letjih. Če izpostavimo zgolj Družmirsko jezero, je bila njegova prostornina leta 2018 več kot desetkrat večja kot leta 1980 (iz 2 milijona m3 na 23,4 milijona m3), površina pa več kot petkrat večja (iz 19,7 ha na 106,9 ha; zgolj med letoma 2013 in 2016 se je jezero pove- čalo za 26 %). Do leta 2023 naj bi se njegova površina povečala na 135,5 ha, jezero pa se bo povečevalo še vsaj do sredine 21. stoletja, ko naj bi se razširilo na površino do 170 ha in s tem po površini prehitelo Ve- lenjsko jezero (leta 2016 145 ha). Povprečna globina Družmirskega jezera je bila leta 2018 več kot dvakrat večja kot leta 1980 (iz 10,4 na ~24 m), ob tem, da je bila največja globina jezera za slabih trikrat večja (iz 30 na prek 85 m). S svojo povprečno globino velja za najgloblje slovensko jezero, če ne upoštevamo kraških izvirov.34 Druge pokrajinske spremembe Zaradi ugrezanja nastajajo nove reliefne oblike, ki jih delimo v posredne in neposredne. Za neposredne 33 Lahko Šoštanj poplavi? (https://www.rtvslo.si/lokalne-novi- ce/lahko-sostanj-poplavi/503531 (26. 8. 2021)). 34 Špeh et al., Pokrajinska dinamika, str. 255, 258, 262. je značilno, da nastanejo nad odkopom. Najprej se pojavi razpokano in razlomljeno površje, ki se nato začne ugrezati (slika 4). Pri ugrezanju prihaja tako do navpičnih kot vodoravnih premikov. Posredni učinki so vidni na širšem vplivnem območju rudnika, kjer prihaja do različnih površinskih premikov, spre- memb ravni podtalnice, plazenja in tudi seizmičnih pojavov (tresenje tal).35 Površinske spremembe danes spremljajo na več sto opazovalnih točkah, prav tako pa vsako leto opravljajo meritve globin in velikosti jezer.36 Na opazovalnih točkah severno od Družmir- skega jezera (slika 3) je povprečno ugrezanje površja med 0,0437–0,538 m/leto, podobno je na (severo)za- hodnem bregu jezera (0,2–0,5 m/leto; sliki 2 in 6), nekoliko hitrejše pa ugrezanje severovzhodno od je- zera (0,2–0,7 m/leto).39 Tu je na opazovalnih točkah zabeležen tudi največji ugrez (–36,2 m med letoma 1963 in 2020).40 Zaradi ugrezanja se oži tudi nasip med Družmirskim in Velenjskim jezerom (slika 6) – 35 Krajnc, Vpliv rudarjenja, str. 1, 30; Mužič, Sonarske batimetrič- ne, str. 16. 36 Gril, Prispevek, str. 1, 4. 37 Opazovalne točke najbolj oddaljene od jezera. 38 Opazovalne točke najbližje jezeru. 39 Pri navedenih številkah gre za povprečja, saj se ugrezanje »najverjetneje« odvija v sunkih (Vodušek, Geomorfološke ana- lize, str. 36). 40 Prav tam, str. 39. Slika 6: Nasip med Velenjskim (spredaj) in Družmirskim jezerom, katerega najmanjša širina je bila leta 2019 360 m.33 Zadaj je vidno ugrezanje površja na zahodnem bregu Družmirskega jezera z lepo vidno stopnjo med ugreznjenim in neugreznjenim površjem (foto: Matija Zorn, 20. 8. 2021). 922 2021MATIJA ZORN, MATEJA BREG VALJAVEC, DANIELA RIBEIRO: PREOBLIKOVANJE POKRAJINE ..., 915–928 med letoma 2017 in 2019 za približno 40 m,41 kar je med prebivalci Šoštanja že povzročilo nemir glede poplavne varnosti mesta,42 saj je gladina Velenjskega jezera približno 6 m višje od gladine Družmirskega jezera (preglednica 1). Leta 2019 je bila najmanjša širina nasipa približno 360 m, še dopustna širina pa naj bi bila 150 m.43 Ugrezanje poleg sprememb reliefa in hidrograf- ske mreže (nekdanji pritoki Pake zdaj tečejo v jezera) vpliva tudi na druge pokrajinske elemente. Prihaja do degradacije prsti, ki je, ko jo zalije voda, izgub- ljena. Da bi omilili izgubo prsti, pred ugrezanjem načrtno odstranijo zgornji, do pol metra debel sloj prsti, prst pa kasneje uporabijo za saniranje degra- diranega površja, ki se ne ugreza več.44 Na »poško- dovanem« površju, polnem razpok, se poveča erozija prsti. Prizadeto je naravno rastje. Gozdna zemljišča pred odkopavanjem izsekajo, kar tudi pospeši erozijo prsti. Spreminjanje naravne pokrajine pa vpliva tudi na živalstvo.45 Po ojezeritvi so nekatera obrežja pre- puščena zaraščanju.46 Jezera tudi spreminjajo krajevno podnebje. V to- plejšem delu leta je več vlage v zraku v njihovi nepo- 41 Lahko Šoštanj poplavi? (https://www.rtvslo.si/lokalne-novi- ce/lahko-sostanj-poplavi/503531 (26. 8. 2021)). 42 Prav tam; Marot, Šoštanjsko jezero (https://www.dnevnik. si/1042912505/lokalno/stajerska-koroska-in-prekmurje/so- stanjsko-jezero-ugreznine-bodo-sanirali-strah-prebivalcev- -je-odvec (26. 8. 2021)). 43 Prav tam. 44 Šterbenk, Šaleška jezera, str. 45. 45 Prav tam, str. 60–61, 174. 46 Sušec, Sanacija, str. 17. sredni bližini, v hladnejšem delu leta pa je več dni z meglo, kar vpliva na temperaturni obrat.47 V okolici jezer se dvigne talna voda, kar lahko poveča zamočvirjenost ugreznjenega površja. Spre- menjena erozijska baza potokov, ki tečejo v jezera, je povzročila globinsko erozijo vodotokov (slika 7), ki se izlivajo vanje. Po drugi strani pa imajo jezera potencial za (delno) akumulacijo poplavnih valov v porečju Pake.48 Ugrezanje površja je spremenilo podobo kulturne pokrajine (sliki 8 in 9), izgubljena so bila predvsem obdelovalna zemljišča, ki so v prvi polovici 19. stole- tja obsegala dobro četrtino vseh zemljišč, na območju predstavljenem na sliki 8,49 danes pa predstavljajo le okrog petnajstino zemljišč. Zmanjšal se je tudi delež zemljišč, poraščenih s travinjem – s slabe tretjine na slabo četrtino zemljišč. Za nekaj odstotkov se je skr- čil tudi gozd. Po drugi strani pa je prišlo do občutne- ga porasta vodnih površin, ki so z zgolj 2 % narasle na prek desetino vseh zemljišč – posledica nastanka jezera. Podoben skok beležimo tudi pri pozidanih zemljiščih, predvsem kot posledico urbanizacije za- radi TE Šoštanj in Premogovnika Velenje50 na jugu preučevanega območja. Precejšen delež zemljišč v za- raščanju (slaba šestina) kaže na opuščanje zemljišč na ugreznjenem območju. 47 Šterbenk, Šaleška jezera, str. 44. 48 Šterbenk, Šaleška jezera, str. 98; Šterbenk et al., Preobrazba, str. 59. 49 Območje naselja Šoštanj in nekdanjega naselja Družmirje. 50 Med drugim tudi odlagališče premoga. Slika 7: Potok Velunja, ki se izliva v Družmirsko jezero, je podvržen močni globinski eroziji (foto: Matija Zorn, 20. 8. 2021). 923 2021 MATIJA ZORN, MATEJA BREG VALJAVEC, DANIELA RIBEIRO: PREOBLIKOVANJE POKRAJINE ..., 915–928 51 SI AS 177, Franciscejski kataster za Štajersko, k.o. Družmirje in Šoštanj. 52 Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Slika 8: Zemljevid sprememb rabe tal na območju naselja Šoštanj in nekdanjega naselja Družmirje v zadnjih dveh stoletjih na podlagi podatkov franciscejskega katastra (1825;51 zgoraj) in sodobne rabe tal (2021;52 spodaj). 924 2021MATIJA ZORN, MATEJA BREG VALJAVEC, DANIELA RIBEIRO: PREOBLIKOVANJE POKRAJINE ..., 915–928 Kljub občutnemu povečanju pozidanih zemljišč pa ima ugrezanje površja posledice tudi v urbanizi- rani pokrajini. Zaradi nastanka Šaleških jezer je iz- ginilo več naselij – na območju Družmirskega jezera Družmirje, Gaberke in Preloge,53 ki so jezerom dala tudi imena (Družmirsko jezero, Gaberško jezero). Vas Družmirje je na primer pred ugrezanjem in na- stankom jezera imela 461 prebivalcev.54 Območje se je začelo ugrezati konec šestdesetih let 20. stoletja. Leta 1970 so na novo lokacijo preselili pokopališče, leta 1974 je bilo porušenih 15 objektov, sredi osem- desetih let 20. stoletja pa že skoraj celotna vas (slika 4). Ljudje so se pretežno preselili v okoliška naselja.55 53 Krajnc, Izginula vas, str. 8–10. 54 Prav tam. 55 Mužič, Sonarske batimetrične, str. 22–23; Lukaček, Premogov- niška dejavnost, str. 146. Sliki 4 in 10 kažeta, da je bilo na območju Druž- mirskega jezera do zdaj potopljenih 134 objektov, največ (dobra tretjina) v osemdesetih letih preteklega stoletja, na ugreznjenem območju okoli jezera pa je bilo porušenih še 68 objektov. V naseljih so bile uničene stavbe in infrastruk tura, slednja (ceste, električna, vodovodna in kanalizacij- ska mreža) pa je bila uničena tudi na vsem ugrez- njenem površju. Prekinjene so bile prečne cestne povezave prek kotline (slika 11), glavne prometnice so bile prestavljene na obrobje (na primer cesta med Velenjem in Šoštanjem, ki je bila prestavljena na juž- ni rob kotline), treba pa je bilo zgraditi tudi obvozne ceste (na primer cesto severno od ugreznjenega ob- močja, ki povezuje naselja Hrastovec, Škale, Gaber- ke, Ravne ter Topolšico s Šoštanjem in Velenjem). Skupaj je bilo potopljenih ali poškodovanih prek 5 km cest. Uničeni (slika 12) in pozneje porušeni so Slika 9: Grafični prikaz sprememb rabe tal na območju naselja Šoštanj in nekdanjega naselja Družmirje v zadnjih dveh stoletjih na podlagi podatkov franciscejskega katastra (1825; črni stolpci) in sodobne rabe tal (2021; sivi stolpci). Slika 10: Potopljene (črni stolpci) in porušene (sivi stolpec) stavbe na območju Družmirskega (Šoštanjskega) jezera (slika 4). 925 2021 MATIJA ZORN, MATEJA BREG VALJAVEC, DANIELA RIBEIRO: PREOBLIKOVANJE POKRAJINE ..., 915–928 Slika 11: Družmirsko jezero je potopilo cesto, ki je povezovala naselji Gaberke in Šoštanj (foto: Matija Zorn). Slika 12: Ugreznjeni ostanki premogovniškega objekta na Prelogah (foto: Matija Zorn). 926 2021MATIJA ZORN, MATEJA BREG VALJAVEC, DANIELA RIBEIRO: PREOBLIKOVANJE POKRAJINE ..., 915–928 bili tudi nekateri premogovniški objekti,56 poškodbe na različnih objektih pa še vedno nastajajo (slika 13). Zaradi degradacije je ugreznjeno območje »pri- vlačno« za odlaganje odpadkov. Tu so se (divje) od- lagali komunalni odpadki,57 premogovniška jalovina, predvsem pa odpadki termoelektrarne. Konec devet- desetih let 20. stoletja so odložili približno 800.000 ton pepela in 130.000 ton sadre letno,58 danes pa približno 680.000 ton pepela, 60.000 ton žlindre in 350.000 ton sadre letno.59 Slednje od začetka osem- desetih let 20. stoletja odlagajo predvsem na obmo- čju med Velenjskim in Družmirskim (Šoštanjskim) jezerom ter z njimi zapolnjujejo ugreznjeno površje. Konec devetdesetih let 20. stoletja sta odlagališči pe- pela (tega se je do leta 1997 skupaj nabralo za 22 milijonov ton) in sadre merili 80 ha, skupaj z odla- gališčem za jalovino pa skoraj kvadratni kilometer.60 Odlaganje pepela iz termoelektrarne je tudi prašilo in s tem onesnaževalo zrak.61 Kljub degradiranosti območja Družmirskega je- zera, pa imata jezero in njegova okolica na območjih, kjer se je ugrezanje stabiliziralo, ob ustrezni revita- lizaciji, lahko rekreacijsko-turistični potencial62 (sli- 56 Šterbenk, Šaleška jezera, str. 57, 119, 174; Šterbenk et al., Je- zera, str. 5; Sušec, Sanacija, str. 22; Lukaček, Premogovniška dejavnost. 57 Šterbenk et al., Jezera, str. 9. 58 Šterbenk, Šaleška jezera. 59 Drev, Analiza, str. 7. 60 Šterbenk, Šaleška jezera, str. 62, 69; Sušec, Sanacija območja, str. 23, 29; Šterbenk et al., Preobrazba, str. 44. 61 Šterbenk, Šaleška jezera, str. 71; Šterbenk in Ramšak, Pokra- jinski vidiki, str. 217. 62 V Občinskem prostorskem načrtu Občine Šoštanj je obmo- ka 14), kar že izkoriščajo ribiči in sprehajalci. Zgled, kako izkoristiti tovrsten potencial, je lahko ob sosed- njih Škalskem in Velenjskem jezeru.63 Sklep Premogovniška dejavnost ne vplivna na pokrajino le, če poteka na površju, pač pa ima lahko obsežne učinke tudi, če poteka pod površjem. Takšen je pri- mer premogovniške dejavnosti v Šaleški dolini, kjer je zaradi geoloških značilnosti območja in posebne tehnike odkopavanja premoga prišlo do ugrezanja površja. Del ugreznjenega območja je zalila voda in nastala so Šaleška jezera – na preučevanem območju Družmirsko oziroma Šoštanjsko jezero. Na ugre- znjenem območju je bila popolnoma spremenjena kulturna pokrajina – obdelovalna in urbanizirana zemljišča so zamenjala jezera, s tem pa so se močno spremenile tudi hidrološke razmere. Ker premogov- niška dejavnost še poteka, je pričakovati nadaljnje preoblikovanje pokrajine, tj. širjenje ugreznjenega območja in večanje Družmirskega jezera. čje Družmirskega jezera »… strateško opredeljeno za umešča- nje zelenih in športno rekreativnih površin za prebi valce mesta Šoštanj, okoliške prebivalce, kot tudi za ostale obiskovalce ...« (Pobuda za pripravo Občinskega podrobnega prostorskega načrta, str. 5 (https://www.sostanj.si/files/other/news/135/2757841_ pobuda_OPPN%20Dru%C5%BEmirsko%20jezero%20 9.9.2020.pdf (26. 8. 2021))). 63 Strategija razvoja in trženja turizma v Mestni občini Velenje 2017–2021 (http://arhiva.velenje.si/Seje%20sveta/2017/ Strategija%20razvoja%20in%20tr%C5%BEenja%20turiz- ma%20v%20MOV%20april%202017.pdf (26. 8. 2021)). Slika 13: Razpoke na kapelici severno od Družmirskega jezera kot posledica ugrezanja površja (foto: Matija Zorn, 20. 8. 2021). 927 2021 MATIJA ZORN, MATEJA BREG VALJAVEC, DANIELA RIBEIRO: PREOBLIKOVANJE POKRAJINE ..., 915–928 VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI SI AS – Arhiv Republike Slovenije AS 177, Franciscejski kataster za Štajersko LITERATURA Ciklično aerofotografiranje Slovenije. Ljubljana: Geodetska uprava Republike Slovenije, 1980, 1990, 2002, 2011, 2016, 2019. Drev, Jerica: Analiza ugrezninskega območja Šaleške doline, s poudarkom na spremembah nastalih v 21. stoletju. Velenje: Visoka šola za varstvo okolja, 2017 (tipkopis diplomskega dela). Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2021. Gril, Rok: Prispevek k določanju natančnosti modelira- nja dna jezer na osnovi meritev s sonarjem na pri- meru Družmirskega jezera. Ljubljana: Naravoslov- notehniška fakulteta, 2016 (tipkopis diplomskega dela). Jeromel, Gregor in Medved, Milan in Likar, Jakob: An analysis of the geomechanical processes in coal mining using the Velenje Mining Method. Acta geotechnica Slovenica 7, 2010, št. 1, str. 31–45. Krajnc, Lidija: Vpliv rudarjenja na okolje na območju Šaleške doline. Ljubljana: Naravoslovnotehniška fakulteta, 2006 (tipkopis diplomskega dela). Krajnc, Peter: Izginula vas: Družmirje. Gea 3, 1993, št. 11, str. 8–10. Lukaček, Miran: Premogovniška dejavnost in njen vpliv na površinsko območje Šaleške doline. Velenje: Premogovnik, 2019. Markič, Miloš in Sachsenhofer, Reinhard, F.: The Ve- lenje lignite – its petrology and genesis. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije, 2010. Mazej Grudnik, Zdenka in Triglav Brežnik, Ga- brijela in Ramšak, Rudi: Rezultati dolgoletnega monitoringa jezer v Šaleški dolini. Celinska vodna telesa: monitoring in metode obvladovanja cvetenja cianobakterij (ur. Maja Zupančič Justin). Ljublja- na: Arhel, 2017, str. 40–43. Mužič, Kristina: Sonarske batimetrične raziskave ug- rezninskega Družmirskega jezera v Velenjski kotlini. Ljubljana: Naravoslovnotehniška fakulteta, 2014 (tipkopis diplomskega dela). Pavšič, Jernej (ur.): Geološki terminološki slovar. Ljub- ljana: Založba ZRC, 2006. Seher, Anton: Zgodovina Premogovnika Velenje – 1. knjiga. Velenje: Premogovnik, 1995. Smrekar, Aleš in Breg Valjavec, Mateja in Polajnar Horvat, Katarina: Human-induced degradation in Slovenia. The Geography of Slovenia: Small but Slika 14: Družmirsko (Šoštanjsko) jezero s Termoelektrarno Šoštanj (foto: Matija Zorn). 928 2021MATIJA ZORN, MATEJA BREG VALJAVEC, DANIELA RIBEIRO: PREOBLIKOVANJE POKRAJINE ..., 915–928 diverse (ur. Drago Perko, Rok Ciglič in Matija Zorn). Cham: Springer, 2020, str. 303–312. Sušec, Linda: Sanacija območja ugreznin na pregradi med Velenjskim in Družmirskim jezerom. Ljublja- na: Biotehniška fakulteta, 2012 (tipkopis diplom- skega dela). Špeh, Natalija in Plut, Dušan: Sustainable landscape management in Slovenia: Environmental impro- vements for the Velenje coal mining communi- ty 1991–2000. GeoJournal 55, 2001, št. 2-4, str. 569–578. Špeh, Natalija in Rošer, Janez in Barborič, Blaž: Pokrajinska dinamika na širšem območju Druž- mirskega jezera in njene demografske posledice. Demografske spremembe in regionalni razvoj (ur. Janez Nared, Katarina Polajnar Horvat in Nika Razpotnik Visković). Ljubljana: Založba ZRC, 2019, str. 255–273 (Regionalni razvoj, 7). Šterbenk, Emil: Šaleška jezera: vpliv premogovništva na pokrajinsko preobrazbo Šaleške doline. Velenje: Erico, 1999. Šterbenk, Emil in Ramšak, Rudi: Pokrajinski vidiki rabe premogovniškega ugrezninskega Velenjske- ga jezera. Dela 13, 1999, str. 215–223. Šterbenk, Emil in Ramšak, Rudi in Glinšek, Andrej in Mavec, Marko: Preobrazba ugrezninskega Ve- lenjskega jezera. Dela 47, 2017, str. 63–84. Šterbenk, Emil in Ževart, Mojca in Ramšak, Rudi: Jezera, o katerih bomo še slišali. Geografski obzor- nik 51, 2004, št. 1, str. 4–11. Vodušek, Jan: Geomorfološke analize ugrezninskih raz- pok na območju Šaleških jezer. Ljubljana: Naravo- slovnotehniška fakulteta, 2020 (tipkopis diplom- skega dela). Zorn, Matija in Tiran, Jernej in Breg Valjavec, Ma- teja: Pokrajinska preobrazba Velenjske kotline zaradi pridobivanja lignita. Velenje, industrijsko mesto v preobrazbi (ur. David Bole). Ljubljana: Založba ZRC, 2020, str. 199–212 (Capacities, 4). SPLETNI VIRI Lahko Šoštanj poplavi? MMC RTV SLO, 29. 10. 2019: https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/lahko-so- stanj-poplavi/503531 Marot, Mojca: Šoštanjsko jezero: Ugreznine bodo sa- nirali, strah prebivalcev je odveč. Dnevnik, 29. 10. 2019: https://www.dnevnik.si/1042912505/lokalno/ stajerska-koroska-in-prekmurje/sostanjsko-jeze- ro-ugreznine-bodo-sanirali-strah-prebivalcev- -je-odvec Pobuda za pripravo Občinskega podrobnega prostorske- ga načrta za dele enot urejanja prostora v Šoštanju: ŠO07-1, ŠO18-1, ŠO30-1 in ŠO34-1 – obmo- čje Družmirskega jezera. Šoštanj: Občina Šoštanj, 2020: https://www.sostanj.si/files/other/news/135/ 2757841_pobuda_OPPN%20Dru%C5% BEmirsko%20jezero%209.9.2020.pdf Premogovnik Velenje: Zgodovina in tradicija: https://www.rlv.si/o-nas/o-podjetju/zgodovina- -in-tradicija/ Prestrukturiranje regije SAŠA skladno s politiko pravič- nega prehoda iz premogovništva – osnutek. Velenje: Center za razvoj terciarnega izobraževanja SAŠA, 2021: http://crti.si/dat/prehod_iz_premogovnistva.pdf Strategija razvoja in trženja turizma v Mestni občini Velenje 2017–2021: verzija 2.0. Velenje: Mestna ob- čina Velenje, 2017: http://arhiva.velenje.si/Seje%20sveta/2017/Stra- tegija%20razvoja%20in%20tr%C5%BEenja%20 turizma%20v%20MOV%20april%202017.pdf TEŠ danes: http://www.te-sostanj.si/si/predstavitev/tes-da- nes S U M M A R Y Landscape changes due to lignite mining – a case study of the town of Šoštanj and its surroundings Mining activity does not only affect the land- scape if it takes place on the surface, but it can also have far-reaching effects if it takes place beneath the surface. Such is also the case for lignite mining ac- tivities in the Šalek Valley, where the surface is sub- siding due to the geological characteristics of the area and a special mining method. Part of the sub- sidence area was flooded by water, forming the Šalek Lakes—in the studied area the Družmirje (Šoštanj) Lake. The cultural landscape in the flooded area has been completely changed, with lakes replacing ar- able and urbanized land also changing hydrological conditions. As mining activity is ongoing, further transformation of the landscape is expected, i.e., the expansion of the subsidence area and the growing of the Družmirje (Šoštanj) Lake.