IM t i
st it>\mil
dna 10. aprila 1913
'ečaj jkjJTl
Ust ljudstvu v pOüft " •
&£afs vsak četrtek la velja s poštnine vred fn v Maribora a pošiljanjem na dom sa pelo leto i K, pol teta 2 K in za 6etrž iett 1 K. ¡Naročnina za Nemčijo 5 E, za drttge Lrven»v»bije?a" ¿*8»I« 6 k. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 K» Naročnina se pošilja na; UpravnJ8tvo_j.Slovettskega Gospodarja" t Maribora, j— List se dopošilja do odpovedi. — Udje „kate*
t—i Dpravništvo: Korol& ■
do »rede r jetra".
K*koTO»g* društva" dobivajo ¡Ret bres possbne mročnijiSj Posamezni listi stanejo 10 vtos •-< Hrednietva- Koroška cesia itey< 6, —. Hokopisi se ne vračajo,
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije» ¡■la »seraie m plačuje od enostopaa peSMrrsäe g» oskrai 15 si®» « dvakrat 25 vin., za trikrat 35 Tin« Za v*6k<»tne oglase prirnns popust« Inserat! se sprejema?,
eaprte reklamacije so poštni»!- preste.
Se

Današnja številka obsega 12 strani.
Dvoboj.
Nemški državni kanoelar Betman-Holveg, Je v ponedeljek, dne 7. aprila, v velikem političnem govoru dokazoval potrebo, da se število nemškega vojaštva pomnoži. Nekatera mesta v tem govoru so za nas av-stro-ogrske Slovane velezanimiva. Mi jih doslovno navedemo:
„Ce se daj vname evropska vojska, v kateri si bodo stali SI« ani in Germani nasproti, potem bomo ob&utili škodo, da je mesto, katero je zavzemala doslej Turčija, deloma zasedeno od jugoslovanskih držav. Ta sprememba, ki ima svoje posledice tudi v vo-jaško-političnem oziru, se je dolgo Časa pripravljala. Sedaj, ko se je pokazala celo v večjem obsegu, kakor smo pričakovali, bi ravnali brezvestno, ako bi s to izpremembo ne računali. Vendar pa nočem trditi, da je vojska med Slo V ani in Germani neizogibna. Marsikateri 'to trdijo, vendar je to zelo nevarno početje!"
„Samo plemensko n a s p r o t s t v o m e d Slovani in Germani gotovo ne bo povzročilo vojske med nami in Rusijo."
„Vkljub naši zvezi z Avstro-Ogrskoi in Italijo moramo stati Nemci bolj kakor katerakoli druga država na straži. Med vsemi državami trozveze mejimo ravno Nemci z zapadno in vzhodno mejo tako, da ločimo slovanski svet od Francozov. Na dve strani lahko pride naša koža v nevarnost."
Iz teh' mest, kakor iz vsega Betman-Holvegove-ga govora zveni zavest, da je glavna naloga Nemčije in ž njo zvezane Avstro-Ogrske in Italije boj proti Slovanstvu. Nemčija hoče biti pripravljena na velikanski svetovni dvoboj mecl Nemštvom in Slovanstvom. Nemec čuti, da mu le od ene strani preti nevarnost, namreč od slovanske. Zato trepeta pred Rusijo ter-s strahom občuduje njeno gospodarsko in vojaško moč, zato je nevoljen nad zmago balkanskih Slovanov, zato tudi ne privošči okrepitve avstro-ogrskih Jugoslovanov. Vse priprave Nemčije se vršijo, da bo dovolj močna za vojsko proti Slovanom in rijih prijateljem. V tem postopanju pa .io morajo vsled zveznih dolžnosti podpirati tudi Avstro-0 grška in Italija.
Tufdi Avstro-Ogrska! Da nemška država vidi v Slovanih svoje naravne nasprotnike, je razumljivo. NiČ razumljivo pa nam ni, zakaj bi morala tudi Avstro-Ogrska deliti z Nemčijo protiglovansko politiko.
Po zadnjem (1910) ljudskem Štetju ima Avstro-Ogrska nad 51 milijonov prebivalstva; od teh je 24 milijonov Slovanov in le 12 milijonov Nemcev! Kako pridemo torej mi Slovani do tega, da bi delali pjolitiko za manjšino in naravnost proti sebi! Zahteva avstro-ogrsKih Slovanov mora biti, da se osvobodimo objema Nemčije in da se približamo slovanskim drŽavam na Balkanu in Rusiji* Gotovo je, da je kaj takega ta trenutek nemogoče in da tudi prihodnjih 24 ur. Še ne bo mogoče, ker se je Avstrija, ravno zaupajoč na pomoč Nem, feije, katere pa ni dobila, tako globoko zapletla y balkanske zadeve, toda za prihodnje mora biti geslo avstro-ogrskih Slovanov: Proč od Nemčije in ob stran slovanskih držav!
Nemčija si z nikomur na svetu ni dobra, z nami le toliko, kolikor nas rabi in iz/rablja. Z Anglijo, Francijo in Rusijo se bori bodisi za vojaško, bodisi za gospodarsko premoč. Zato se oborožuje neprestano in z njo se moramo oboroževati tudi mi. Sedaj vzdržuje Avstno-Ogrska v" miru 414.679 mož vojaštva ter 158 bojnih ladij s 1389 topovi in 16.500 mož pomorskega vojaštva. A Še je vse premalo. Zaradi Nemčije potrebujemo novih vojakov. Ž njimi pridejo seveda tudi nova plačila, ne glede na to, da ima Avstro-Ogrska že blizu 15 milijard državnega dolga. Prijateljstvo z Nemčijo je naša poguba, je škodljivo in nenaravno. Pri dvoboju med Germanstvom in Slovanstvom mora biti naše mesto ob1 strani Slovanov.
Na Balkanu.
>
Bronov je velevJasti k'rc*i pred Črno goro in ono zemljo, ki se bo nekdaj v bodočih č asih krstila na i-me Albanija. Velevlasti hočejo s svojim brodovjem povedati, cesar niso Črnogorci in Srbi po brzojavu hoteli razumeti, da namreč ne smejo oblegati nadalje Skadra in da morajo Srbi zapustiti zasedena pomorska mesta v bodoči Albaniji. Toda tudi tega jezika, ki ga govorijo velevlasti z brodovjem, Črnogorci in Srbi nočejo razumeti. Pravijo, mir s Turčijo še ni sklenjen, Albanija še ni ustanovljena, vsled tega nima nihče pravice, nas motiti v naših bojnih načrtih. Črnogorci se tudi vprašujejo, zakaj so jim pustile velesile mesece in mesece streljati ma Skader, sedaj pa naenkrat ne, čeprav se ni nič dogodilo, kar bi ta preobrat opravičevalo.
Vse velevlasti se udeležujejo grožnje proti Črnogorcem in Srbom, le Rusija ne. Proti splošnemu
pričakovanju se udeležujeta pomorske uprizoritve tudi Italija in Francija. Toda niti francosko niti italijansko ljudstvo ne odobrava postopanja svojih vlad. Posebno italijanska javnost je nevoljna, kajti italijanska kraljica Jelica je h'čerka črnogorskega- kralja Ni-kite ter je zaradi svoje ljubeznjivosti in lepoto nenavadno priljubljena med italijanskim ljudstvom. 'Zato smatra ljudstvo postopanje vlade kpt žaljen'e Svoje kraljice, kar znači veliko nežnost v čustvovanju italijanskega naroda..
Ker ladje s svojim izprehodom ne bodo ustrašile in uklonile niti Črnogorcev niti Srbov, zato se z napetostjo pričakuje nadaljnih' korakov od strani velesil. Nadaljni koraki, s Mojimi se more doseči kaj več uspehpv kakor z izprehajalnimi vožnjami, pa so edino-le — sila. Toda kakor hitro se rabi sila, je lahko dvojno mogoče: da Rusija zapusti Srbe in Črnogorce, ali pa da Rusija z orožjem poseže vmes v prilog Srbiji in Črni gori. Potem pa imamo svetovno vojsko. Razmerje med Rusijo in Avstrijo je skrajno napeto.
Nevarnosti je še torej dovolj, in sedanja gotovo ni zadnja. Sedaj naganjajo velevlasti Srbe in Črnogorce iz Albanije, pozneje še pride Grškla na jugu Albanije na vrsto. Tudi Grška ne bo šla iz albanskin krajev, kakor hitro zagleda kako nasprotno ladjo na morju. Tudi tukaj bo še prišlo do zapletljajev.
„Skader ali smrt."
S tem vzklikom stopajo Črnogorci v boj za Skader. Na kraljevo povelje se je dne 31. marca začel generalni naskok, na skadrske utrdbe. Glavni in najhujši boj se je vršil za utrdbe na Tarabošu. Vel. Ta-
raboš jo visok 570 metrov, Mali Taraboš pa, ki je močneje utrjen, ima višino 394 m, Taraboške utrdbe so večinoma iz betona in so enake onim v nekdanjem Port-Arturju, Dne 31. marca so se srbske in Črnogorske čete z veliko silo navalile na utrdbe. Boj je bil silno krvav na celi črti. Med tem ko so morale Črno-gorsko-srbske Čete rezati skoro na vsak korak bodeče žične ograje, so metali Turki z visokih taraboških u-trdb ogenj med vrste napadalcev. Vendar hrabri Čr-nogorsko-srbski junaki so že prvi in drugi dan zavzeli 3 najvažnejše utrdbe na Velikem Tarabošu in Mali Bardanjol, Popoldne dne 1. aprila, se je udalo dvoje nadaljnih utrdb. Boj ni prenehal niti ponoči. Manjši srbski in črnogorski oddelki so se splazili v obližje turških okopov in so metali dinamitre bombe na sovražnika. Tako so prišli oblegovalci dne 2. ap-
Naša tiskarna.
Tiskarna sv. Cirila je od svojega začetka do danes gotovo najvažnejši kulturni (prosvetni) zavod, za spodnještajerske Slovence. Koliko "tisoč dobrih knjig, koliko milijonov slovenskih listov, ki so probu-jali ljudstvo narodno in versko, je že razširila mod Štajerci! Brez tiskarne sv. Cirila bi štajerski Slovenci ne bili taJko naglo in celotno prišli do narodne in verske zavednosti.
V začetku je bila tiskarna majhna. Imela je samo 3, primeroma male tiskalne stroje, katere so gonile krepke moške roke. Leta 1892 je prevzelo Katoliško tiskovno društvo tiskarno v svojo last. Od tedaj se je vedno bolj širila. Leta 1892 so se morali povečati prostori; leta 189(8 se je kupil motor (gonilni stroj) za 3 konjske sile. Leta 1902 si je oskrbela tiskarna veliic dvocilindrični brzotiskalni stroj. Obenem je kupila tudi aparat (pripravo), ki sam zlaga liste. L. 1905 je pdstal motor premali in ni mogel gnati vseh strojev obenem. Zato je bilo tr.eba misliti na nov motor. Kam ga postaviti, ker ni bilo nobenega prostora? Treba je bilo prostore povečati.. Ker prejšnja hišna lastnica ni hotela, zidati, je moralo Katoliško tiskovno društvo kupiti celo hišo, da je potem na dvorišču pozidalo nadstropje in tako dobilo prostore za delavce. L. 190." se je torej naročil motor za 15 konjskih sil. Uvedla se je tudi elektrika v hiši, ki daje luč in gonilno moč za stroje. Vendar motor ni bil veliko vreden; treba je bilo veliko poPravil in čitatelji „Slovenskega Gospodarja" so mnogokrat občutili, da tiskarna ni mogla, pravočasno dotiskati lista, ker ji je delal motor sitnosti in ni hotel goniti strojev. V taktom slučaju morajo biti Čitatelji vedno potrpežljivi! Ne smejo se takoj hu-dovati nad tiskarno in nad uredniki, ako list tu in tam pride malo bolj pozno. Tiskarna bi sama rajši ko bogvekaj list odposlala, a če se pokvari stroj, ne
more tiskati in stroj se mora poprej popraviti, kar traja včasih 2 do 3 dni»
Ker je torej motor delal vedno sitnosti, je vodstvo tiskarne leta 1911 sklenilo kupiti rajši nov motor, kakor plačevati popravila in pri tem imeti še vsak č.as sitnosti.
Naročil se je nov motor Dieselove sestave za 20 konjskih, sil. Stari pokvarjeni motor je vzela tovarna in je za staro železje postavila še drugi novi motor za 8 konjskih sil. Tako ima tiskarna zdaj 3 motorje in se ne more lahko zgoditi, da bi se oviralo tiskanje, kajti ako odpove veliki motor, lahko ženeta vse stroje oba mala motorja. Nove motorje je postavila znana tvrdka L a n g e n in Wolf, ki dela priznano izborile stroje, od katere ima tiskarna tudi prvi mali motor, k'i že zdai 15 let izvrstno služi. Nova motorja se poganjata s surovim oljem. Motor se spravi v tek s pomočjo stisnjenega zraka, ki se hrani v veliki železni i osodi. Surovega olja rabi motor jako malo. Na podlagi dosedanje izvrstne izkušnje s temi motorji moremo tvrdko Lan gen in "Wolf kar najtopleje priporoča, ti.
Končno si je kupila tiskarna 2 aparata, k! vlagata papir v stroj. Prej so to delale ženske. A pri 14.000 iztisili, kakor se tiska „Slovenski Gospodar", je to jako mučno in dolgotrajno delo, zato so se oskrbeli vlagalniki.
Tiskarna je torej zdaj prenovljena in z vsemi potreb.] i mi napravami preskrbljena. Upamo, da se bode cela naprava dobro obnesla in točno vršila svojo nalogo.
Katoliško tiskovno društvo je v zadnjem času tudi prenovilo hišo in na novo uredilo prodajalno. — Prej je bila prodajalna temna, primeroma mala. nizka in ni bilo prostora za zaloge. Vse reči so oile druga vrli druge in pomešane med seboj, ker jih radi premalega prostora ni bilo mogoče urediti. Zdaj pa je
prodajalna res moderna, svitla, lepa, prostor.ia, iz-borno urejena. V prodajalni dobiš vse tiskovine za župnijske, šolske, občinske in posojilniške urade ter za društva. Dalje se dobi papir vsake vrste: ministrski, Kanclijski, konceptni, dokumentni, Za pisma itd. Sploh ima prodajalna Tiskarne sv. Cirila na razpolagi vse najraznovrstnejše potrebščine za pisarne.
Poleg tega prodaja tudi trgovske Tčnjige, svileni papir, Iampijone, papirno servijete, Konfete, serpentine, vence iz papirja itd. V prodajalni dobiš tudi mošnje za denar, vizitke, pisma, cigarete' in smodke, močne, fino izdelane, iz usnja.
Pozabiti pa ne smemo tukaj bogate zalogo <le-vocijonalij, ki si jo je zadnje leto oskrbela tiskarna. Leta in leta je nosilo naše ljudstvo denar za (»evoci-jonalijo v neslovenske prodajalne, ker ni bilo nikjer slovenske trgovine za to. Zdaj si je tiskarna oskrbela vse potrebno. Na prodaj ima: velike stensice podobe v okvirjih in brez njih. Malih podobic in obliajil-nih podob ima tisoče in tisoče na izbiro. Nadalje ima veliko zalogo križev, finih in priprostih, lesenih in nikljastih, velikih in malih. Poleg tega je v zalogi veliko tisoč rožnih vencev in svetinjie ter vseh podob' nih nabožnih predmetov.
Katoliško tiskovno 'društvo je torej v zadnjem času res storilo velik korak naprej ter uredilo svoje podjetje res moderno in potrebam slovenskega ljudstvo! V Tiskarni sv. Cirila v Mariboru imaš svoj ve-lepomenljiv kulturni zavod. Tam dobiš dobro slovenske liste, knjige in molit ven ike; tam dobiš tudi razne nabožne predmete in pisarniške potrebščine. Kadar kaj takega potrebuješ, pojdi vedno v prodajalno Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, Koroškja cesta, Št. 5, Kupi vse te reči pri svojem domačem slovenskem podjetju. Ako pa ne moreš priti osebno kupovat v Maribor, pa piši dopisnico in dobil boš vse, kar potrebuješ, po pošti. Postreglo se ti bo dobro in točno.
i am
/o.
Jeilagen
rila äo 200 Korajcov pod vrh Taraboša. Nekateri listi so celo prinesli poročila, da je Veliki Taraboš dne 2. aprila padel Črnogorcem v roke, kar. pa se žal še ni obistinilo. Oblegovalci so zasedli vse, razun 3 utrdb na vrliuncu Taraboša. Turška posadka v teh utrdbah je torej popolnoma odrezana od ostalih turških čet in se gotovo ne bo mogla dolgo držati» Glavni naskok na Skader je dal kralj Nikolaj na večer dne 2. aprila ustaviti, vendar se mesto in utrdbe obstreljujejo naprej; oblegovalne čete pa so se pripravljale na nov splošni naskok, Dne 4. aprila popoldne je odpo. slal general Bojovič, poveljnik srbske armade pred Skadrom, k Essad-paŠi odposlance s pozivom, da naj se uda in tako prepreči nadaljno prelivanje krvi. Es-sad-paša je odgovoril, da bo vstrajal do konca in se bojeval toliko časa, dokler bo imel le enega moža. Kot odgovor na izjavo Essad-paše je odredil general Bojovič generalni naskok na trdnjavo. Vsa inlanterija in artilerija sta pričeli naenkrat na vseh straneh napadati utrdbe. Oblegovalne Čete so ziasedle zopet več utrdb nad goro Široko in Skiadrom. Dne 5. t. m. se je naskok prekinil, da se Čete odpočijejo za zopeine boje. Od 5. aprila naprej Črnogorci in Srbi utrjujejo zavzete Okope. Turški in srbsko-Črnogorski topovi pa donijo le poredkoma. Od 31. marca do 6, aprila je padlo na srbsko-črnogorski strani čez 4000 mož, največ Črnogorcev, kateri gr.edio po nekod brez povelja kar slepo v boj proti močnim turškim utrdbam. Glavne naskoke na Skader vodi srbski general Bojovič. Srbi in Črnogorci so se dne 7. aprila že pripravili na zopetni splošni naskok na Skader, vendar so istega za nekaj dni preložili, ker niso hoteli očividno izzivalno kljubovati poveljniku brodovja pre'd Barom, angleškemu admiralu, ki je pozval Črnogorce, naj ponehajo z napadanjem Skadra, sicer bo začel obstreljevati z bojnih ladij črnogorsko pristanišče Bar.
Da se kralj Nakita ne zmeni mnogo za brodovje velesil, ki križari pred Črnogorskimi pristanišči, iz-pričuje naslednji dogodek, ki ga prinašajo listi: Črnogorski kralj Nikolaj je dne 1. aprila po kosilu ravno spal in morali so ga zbuditi, da mu poročajo, da se avstro-ogrsko vojno brodovje nahaja pred Barom. Dvorni maršal je kralju prečita! tozadevno brzojavko, na kar se je kralj obrnil i.n rekel: „Ne motite mojega spanja!"
Črni bataljon.
Zvezna Črnogorsko-srbska armada se je dne 31, marca, 1. in 2. aprila, z vso silo v generalnem naskoku navalila na Skader, NajljutejŠi in najbolj krvav je bil boj za Taraboš. Kralj Nikita je izdal povelje, da se mora ta postojanka vzeti zja vsako ceno. Načelnik generalnega Štaba generala Martinoviča, polkovnik Plamenac, eden najboljših Črnogorskih častnikov, je zbral četo 600 mož, kateri so se na njegov poziv prostovoljno oglasili. S tem „črnim bataljonom" se je navalil Plamenac na turške postojanke, med tem ko je črnogorska artilerija turške utrdbe močno obstreljevala, „Črnemu bataljonu" se je posrečilo, prerezati žične ograje in se približati sovražniku. Ta pa se je vrgel z vso silo pa Črnogorce, V turških vrstah so bili skoro sami albanski prostovoljci. Boj je bil naravnost obupen. Nož na nož, oko v oko, sta se borila sovražnika. Albanski prostovoljci so imeli strojne puške, iz katerih so sipali z velikim uspehom usode-polni ogenj v vrste naskakovalcev. Med tem so dooili Črnogorci pomoč, Došel je cetinjski in njeguški bataljon in 2 bataljqna iz Virpazarja. Turki so iz svojih topov na Tarabošii bruhali silovit ogenj m^d vrste naskakovalcev. Krogle so kar kosile cele vrste Črnogorcev. Na obeh straneh so se borili z neprimernim junaštvom. Turki so se branili obupno. Polkovnika Plamenaea je zadela krogla v čelo, junak se je mrtev zgrudil na 'tla. Vsi trije črnogorski bataljoni so bili do malega uničeni.
Uprizoritev bojnega brodovja velesil.
Da bi Črnogorce in Srbe pripravile velesile do tega, da bi opustili napadanje Skadra, so velesile odposlale pred črnogorski luki Bar in Ulčinj svoje bojne ladje. Ž njimi hočejo vielesile zapreti Črnogorcem prosto pot po morju in tako preprečiti vsako nadaljno dova-žanje vojnih' potrebščin in živeža, Te demonstracije (uprizoritve) se udeležujejo: Avstrija, Anglija, Fran. cija, Italija in Nemčija, Rusija dozdaj Še ni poslala nobene bojne ladje pred črnogorsko obal in se najbrž tudi ne bo udeležila te uprizoritve velesil. Avstrija je poslala sledeče hojne ladje v Črnogorske vode: „Frano Ferdinand", „Radecfky", „,Zrinjski" in „As-pern" ter torpedolovce: „Scharfschütze", „Dinara" in „Ulan", Nemčija ima pred Črno goro le manjšo ladjo „Breslau", Po več bojnih ladij imajo pred Barom Ita^-lija, Anglija in Francija. Glavno poveljstvo vsega brodovja je prevzel angleški admiral. Dne 5. t. m. je ta admiral kot poveljnik mednarodnega brodovja br-zojavil iz Kotora črnogorski vladi in jo obvestil, da je došlo brodovje pred Bar in je zahteval, naj takoj odgovori, če je Črna gora pripravljena, izpolniti zahteve velesil, da preneha napadati Skader, Črnogorski ministrski predsedniki je odgovoril:
„Globoko obžalujem, da vidim mednarodno brodovje, zbrano v črnogorskih vodah v svrho, da izvrši pritisk na Črno goro, da bi se pokorila želji velesil glede obleganja Skadra in ustavljenja sovražnosti Črne gore v albanskem ozemlju. Črna gora vkljub pritisku, o katerem priča navzočnost brodovja, ne more odnehati od stališčat ki odgovarja zahtevam med zajvezniki in Turčijo obstoječega vojnega stanja, kakor tudi od strani velesil ob izbruhu sovražnosti proglašene nepristranosti. To načelo se pa po navzočnosti mednarodneigia brodovja v črnogorskih vodah v
škodo Črne gore krši," — Sedaj pričakujejo admirali navodil svojih vlad, kako naj nadalje postopajo.
Kam gredo Bolgari?
Sicer.je res, da si vsi Bolgari želijo miru, toda ne pod takimi pogoji, kakor jih ponuja premagana Turčija. Zato pa še Bolgari niso položili orožja iz rok. Cisto gotovo je, da bodo zopet mogočno in z vso silo udarili nad Turke, če se pri mirovnih pogajanjih ne udajo bolgarskim zahtevam. Toda kje bo bitka?? Tega nihče ne ve. Skrivnostno kakor vselej, delajo tudi tokrat Bolgari vse priprave za bodoče spopade. In naenkrat bodo udarili, ako bo treba. Tako se je dosedaj vedno godilo. Bolgari malo govorijo, a mnogo delajo. Pred 0Tdrinom je stala velika armada z mnogoštevilnimi morilnimi kanoni. Sedaj tam ni več potrebna. Izvemo sicer, da je odkorakala od Odrina, toda nič ni gotovega, kam. Ali proti CataldČi, ali na polotok Galipoli? Nekateri mislijo, da proti polotoku Galipoli, kjer bodo s svojimi velikimi in težkimi topovi ki so gromeli proti Odrinu, napadli in porušili d.arda-nelske turške trdnjave. Ako se jim to posreči, imele bi grške ladje prost vhod v Dardanele, kjer bi napadle slabejše turško brodovje, Ako pa je enkrat to uničeno, imajo Bolgari Ob Cataldči prost vhod v Carigrad, kajti sedaj jih ravno to ovira, da pridejo takoj pod ogenj topov turške mornarice, ako se Še nekoliko pomaknejo proti Carigradu. To je Ugibanje, toda Bolgari bodo storili to, kar. je zadnje najugodnejše. Dosedaj so njih vojskovodje tako ženialno (duhovito) vodili bolgarsko armado, da jih občuduje ves svet.
Kdo je vjel Šukri-pašo?
Ker se o predaji Sukri-paše širijo po listih različne neresnične vesti, Češ, da je Sukri-paŠa predal Odrin nekemu srbskemu poveljniku, je izclalo bolgarsko vojno poveljništvo sledečo, od Sukri-paše samega izdano izjavo: Dne 26. marca sem se nahajal s svojim generalnim štabom v mojem glavnem stanu v stari utrdbi Ildirin» Ko so bolgarsko-srbske Čete čez vzhodni trdnjavski krog udrle v mesto, sem dal znamenje, da bojevanje preneha. Plol ure pozneje je došel k meni poveljnik kraljevo-bolgarskega polka, polkovnik Maršielov, kateri je ostal skoro eno uro pri meni. V spremstvu dveh' častnikov gardnega polka sem se podal nato h generalu Vazovu, kateri se je nahajal v spodnjem delu mesta, sem se mu predstavil in ostal tam pol ure, na kar me je general Vazov peljal v avtomobilu k mostu, kjer se je nahajal general Ivanov, poveljnik druge bolgarske armade. Ta me je zadrževal zopet pol ure. Nato sem se vrnil nazaj v svoj glavni stan. Med tem, ko sem bil že odsoten, je prišel v moj stan, nek srbski major z večimi vojaki, a jaz jih nisem videl, — S tem pojasnilom. Sukri-paše bo pač malenkosten in neljub prepir med srbskimi in bolgarskimi listi zaradi vjetja Sukri-paše za vselej prenehal.	T
Mirovna pogajanja.
Balkanski zavezniki so že odgovorili na vele-vlasti zaradi miru. Bolgalri sprejemajo mejo Enos-Midiah, toda ne za stalno, ampak samo kot podlago za nadaljna pogajanja. Zavezniki nočejo prepustiti odločitve o Egejskih. otokih velevlastim, ,ampak hočejo sami o njih odločevati. Je res že odveč, kako se vele-vlasti oblastno vedejo in si prisvajajo pravice, ki jim ne gredo. Glede Albanije zahtevajo zavezniki, da se jim naznanijo nameravane meje ter izrekajo upanje, da so meje takšne, kakoršnih si zavezniki želijo. Bolj nazorno rečeno, se to pravi, Skader mora pripasti Črni gori. Zaradi vojne odškodnine so zavezniki odgovorili, da vstrajajo na tej zahtevi, toda so zadovoljni, ako se o njej obravnava ip sklepa na posvetovanju velesil z balkanskimi zavezniki, Mir nastopi še-le takrat, kadar se Tur.ki izjavijo, da te predloge zaveznikov vsaj načeloma sprejmejo. Nekateri jnislijo, da se bo zdaj mir kmalu sklenil, kajti vse "države so že skrajno željne počitka. Drugi zopet pravijo, rd$, še ne bo kmalu miru. Ce tudi glede Skadra pade Odločitev na to ali ono stran, vendar še pride potem meja na jugu Albanije na vrsto, kjer je udeležena Grška. Tam se bo pa proti Grški usajala Italija, ki ne vidi r.ada, da postane Grška na morju, ravno Italiji nasproti, vedno močnejša. Zavezniki bodo morali bržkone tako dolgo čakati z mirom, da se reši vprašanje glede grško-albanske meje» Blizu miru smo že torej, vendar pa še tudi daleč.
Politični ogled.
—	Naš cesar. Vsak dan morajo cesarju ministri poročati o dogodkih na Balkanu, Cesarjevi miroljubnosti se ima Avstrija in tudi Evropa zahvaliti, da še ni prišlo do vojske, Sivolasi vladar se čuti sedaj izredno zdravega. Dne 4. aprila se je po daljšem odmoru peljal zopet v odprtem vozu iz dunajskega cesarskega gradu na izpreliad. Ob tej priliki je obiskal cesar nadvojvodinjo Cito v gradu Heoendorf pri Dunaju. Ko se je vračal v Senbrun nazaj, ga je občinstvo viharno pozdravljalo.
—	Državni zbor bo zopet sklican, kakor naznanja predsednik Silvester po listih, za dne 5. maja ob 5, uri popoldan ter bo razven, sobot in nedelj baje vsak dan zboroval. V pretres pride mali davčni načrt, proračun za drugega pol leta, sprememba opra-vilnika, zavarovalni načrt, postava za agrarne uradnike, rudarska postava, kartelna postava in nekatera ovierovljenja. Zborovalo se bo tudi meseca junija.
—	Nemško-češka Kmečka Zveza. Deželna organizacija vseh nemških krščanskih kmetov na Češkem je imela pred kratkim svoj letni občni zbor.
Iz poročila je razvidno, da je Zveza zelo marljivo delovala. Preteklo leto je imela 94 zborovanj (naša S. K. Z, jih je imela po poročilu občnega zbora 150), 2 odborovi seji, več zaupnih shodov ter je pridobila čez 300 novih udov.
—	Nemško časnikarstvo. Za podporo in razširjanje katoliškega nemškega časopisja imajo avstrijski Nemci posebno društvo, Pijevo društvo, ki prireja ne-umtorno shode po nemških kžajih v svrho agitacije za katoliško časopisje. V nedeljo, dne 6. aprila, je bilo zopet veličastno zborovanje tega društva v Gradcu. Na njem so se govorili navdušeni govori in vnete se je agitiralo za katoliško nemško Časopisje na Štajerskem,. Slavnostni govornik Girstler je navajal beseue škofa Ketelerja: Kdor katoliškega Časopisja z vsemi močmi ne podpira, nima pravice, imenovati se dobrega katoličana, Pri nas Slovencih se vse premalo stori za katoliško Časopisje, Tiskovna društva imajo le malo Članov, a shodov za razširjanje časopisov prav nič» Ako bi bilo vsaj nekaj agitacije, lahko bi bil naš list že davno izhajal v 15,000 iztisih» Je nekaj župnij, kjer nimajo niti 50 naročnikov, po nekaterih večjih je tudi Število 150 in 200 premajhno. Le nekoliko nemške navdušenosti za časopisje in katoliško slovensko časopisje se bo nenadno povzdignilo.
—	Na Ogrskem vladajo razmere, liujše kakor na Turškem. Kakor znano, se je vršila nedavno velika pravda med ministrskim predsednikom Lukačem in poslancem Desyjem» Poslednji je očital Lukaču, da je ta uporabil 4 milijone kron državnega denarja v za^ sebne in agitatorične' namene vladne stranke pri zadnjih volitvah. Prvo sodišče je Desyja na pritisk Lu-kača obsodilo na 1 mesec ječe ter mu ni hbtelo pripustiti dokaza resnice. Sedaj pa je najvišje sodišče prvo razsodbo razveljavilo in določilo, da se mora vršiti nova razprava, pri kateri bo dovoljeno Desyju, da dokaže Lukaču, ali in kako je uporabil one milijone. Opozicija, ki bi Lukača rada strmoglavila, upa, da se ji sedaj to posreči.
—	Nemški kancelar Betman-Holveg je, Kakor se poroča v uvodniku, v ponedeljek, dne 7. aprila, v znamenitem gjovoru utemeljeval, zakaj Nemčija zahteva zopet veš vojaštva. Pripravljena mora biti aa boj proti Slovanom, Bridko se je mož tudi pritoževal, da
;so sedanje zmage balkanskih Slovanov povzdignile samozavest tudi drugih Slovanov in celo vseh nepri-jateljev Nemcev., Rekel je, da osobdto Francozi smatrajo izgube Turkov kot izgube Nemcev, Pri Lozen-gradu in Lileburgasu je zmagal frajičoski top (iz. francoskih tovarn) nad nemškim, in, v vsej vojsui so zmagovali francoski in ruski častniki nad nemškimi inštruktorji turške armade, Bolgarski ter srbski vojskovodje so se namreč izobraževali v ruskih in francoskih vojaških šolali, turški pa v nemških. Vse, kar je nemškega, se jezi nad zmagami balkanskih slovanskih narodov. Zato pa tudi „Stajerc" drži s Tui-ki in za slogo z Nemci tiho delujoča „.Sloga" si s slovanskimi zmagami nič prav ne upa na dan. Za državnim kancelarjem je tudi nemški vojni minister zahteval pomnožitev vojaštva, češ, da je močna armada najboljše jamstvo za mir. Tako menda vojni ministri vseh Časov in vseh narodov utemeljujejo svoje zahteve. Nemška vlada hoče več 117.000 moštva, 4000 Častnikov in 15..000 podčastnikov.
—	Splošni štrajk v Belgiji. Belgijski socialni demokratfe so se odločili, da prično sredi aprila s ta-kozvanim generalnim Štrajkom, in sicer iz jeze, ker so bili pri lanskih volitvah za belgijsko zbornico te-peni, S tem hočejo pritisniti katoliško vlado, da se u-da zahtevi socialne demokracije po izpremembi volilnega reda. Zdi se pa, da stvari ne stoje ravno ugodno za Štrajk. Vse belgijsko krščansko delavstvo je namreč proti stavki, ker ta pima nič opraviti z delavskimi težnjami, marveč je golo politično sredstvo pre-kucuhov, ki jim je na poti ves sedanji družabni rea. Celo nekateri voditelji socialne demokracije so proti štrajku, a obveljalo je mnenje radikalcev, da se mora z generalno stavko vreči katoliško vlado.
Važno za naročnike!
Vsem, ki še niso plačali lista do konca leta 1912« smo danes napravili na ovitek f||deČ6 krite, da jih s tem opozorimo na njihovo dolžnost.
Kdor ima na ovitku 1 rudeč križ, je za leto 1912 še dolžen 1 krono
B >> »	» 2 11 » II )! J) >1 ,!	» 2 ,,
)» »i » i» ^ H »i J» »I i> ,1 » 1) 3 „, » n » » ^ i) » i) » » D i, )i ^ n
Vsak je torej dolžen za leto 1912 toliko kron, kolikor ima križev na ovitku. Za letos dosedaj seveda še pride naročnina zraven. Križe bomo napravili samo še prihodnjič, potem pa bomo list takoj ustavili. List je silno obširen, cena je nizka, plačila za list velika, zato se seveda ne more pošiljati zastonj. Naročniki, storite torej takoj svojo dolžnost, da se Vam pošiljanje lista ne ustavi.
Razne novice«
Godovi prihodnjega tedna.
13.	nedelja: 3. po Vel. noči; Varstvo sv. Jožefa.
14.	pondeljek: Justin, mučenec; Tiburcij, m učenec.
15.	torek: Helena, kraljica; Anastazija, devica.
16.	sreda: Turibij, škof; Kalirt, mučenec.
17.	četrtek: Anicet, papež in mučenec; Rudolf, mučenec.
18.	petek: Apolonij, mučenec; Elevterij, škof.
Iz sodne službe. Oficijala Franc Zenz v Mariboru in Martin Gomsi v Ljubljani! sta imenovana nadoficijalom.
Iz učiteljske službe. Na enorazrednici v Oj-striški vasi (prvi plačilni razred) je razpisano mesto učitelja in voditelja. Prošnje do 5. maja.
Iz politične službe. Namestniški praktikant dr. Ernest Mayrhofer je prestavljen iz Voitsberga k o-krajnemu glavarstvu v Slovenjgradec; konceptni praktikant v Celju dr. Friderik Hermann, ki je iz političnih razlogov od katoliške vere odstopil, je prestavljen v Voitsberg, in konceptni praktikant dr. E. baron Waldstatten je prestavljen iz Maribora \ Celje.
Iz poštne službe. Za poštna asistenta sta imenovana poštna prakitikanta Jožef Evangelist v Ptuju in Fran Zmazek v Mariboru. Prvi ostane na svojem službenem mestu, drugi pa pride na Zidanimost.
*	Sv. Oče zopet obolel. Iz Rima poročajo, da je sv. Oče radi preobilih sprejemov romarjev dne 7. marca zopet obolel, Zdravniki so papežu priporočali, da mora ostati več časa v postelji. Slovenski romarji, ki so se dne 7. t. m. odpeljali v Rim, menda sv. 0-Četa ne bodo videli.
*	Nov škof. Za poreškG-puljskega škofa v Istri je imenovan dr, Trifon Pederzolli, župnik pri Novem Sv. Antonu v Trstu in častni kanonik tržaški. Rojen je bil dne 14, novembra 1863 v Kotoru v Dalmaciji. Govori slovensko, hrvaško, italijansko in nemško.
*	Štajerska kmetijska družba izdaja svoje vsa. koletno poročilo samo v nemškem jeziku. Ker ima na Slovenskem Stajerju nad 5000 Članov, zahteva po slovenskem poročilu ni neskromna. Bojimo se sicer, da naši liberalci v tem oziru zopet "niso z nami enega mnenja, ker nočejo biti Nemcem nadležni, toda gotovo se bo našla podružnica, ki se bo pri svojih predlogah za občni zbor prihodnjega leta spomnila svoje narodne dolžnosti, Ce nam Nemci svojo pogubno politiko ponujajo v slOvensk» pisanem „iŠtajercu", se bodo pač tudi v gospodarskih zadevali morali ozirati na .naš jezik.
*	Zadružna Zveza je imela dne 2. aprila v Ljubljani občni zbor, katerega se je udeležilo tudi lepo število Štajerskih zadrugarjev. Zadružna, Zveza šteje 668 Članic. Predsednik na/čelstva je zopet dr. Krek. Za Štajersko je v načelstvu dr. J. Hoh.njec, v odboru dr, Korošec, v nadzorstvu Fr. Pišek, Po občnem zboru se je vršil dne 2. in 3, aprila zadružni kongres (shod), katerega so se udeležili zastopniki vlade in Čeških ter. nemških, zadružnih organizacij. Na shodu je tudi predaval VI. Pušerajak o' načinu vračevanja posojil.
*	Jugoslovanska Strokovna Zveza ima dne 4.
maja občni zbor v Ljubljani, Začetek ob 9. uri dopoldne, Popoldan bodo zborovala okrožja in strokovne skupine, od 3. ure naprej pa se bodo vršila socialna predavanja. Za Štajersko se ustanovi posebno okrožje. Že danes opozarjamo maše organizirane de-lavce"in delavske prijatelje na občni zbor s pozivom, da se ga kol.kor mogoče v obilnem Številu udeleže.
*	Polom nemškega Vorschussvereina v Laškem trgu. Kakor se Čuje, se je vlada. odloČila, dovoliti zadrugi posojilo 200.000 K na nizke obresti, da premaga prve denarne težkoče, posebno da izplača vlagatelje. S tem državnim posojilom pa bo mogoče le tedaj tekom več let pokriti celo izgubo, ki znaša blizu pol milijona kron, če se zadrugi posreči, to državno podporo po visokih obrestih r izposoditi. Seveda se bode vsakdo branil vzeti denar, četudi mu ga ponujajo po nizkih obrestih, ker vsak posojilojemalec mora kot član pristopiti k zadrugi in bi moral kot član jam. Čiti z vsem svojim premoženjem za vse dolgove zadruge. Ako zadruga ne bo primorana, napovedati kon-kurz, potem ji preostane le razdruženje (likvidacija), ki se more izvršiti še-le tekom par let. Za izgubo, ki se bo še potem pokazala, bodo odgovorni vsi tedanji Člani z vsem svojim premoženjem. Zato v smislu govora državnega in deželnega poslanca dr, Benkoviča na velikem shodu dne 6. t. m. v Laškem trgu vlaga, teljem in članom nujno priporočamo sledeče: 1. Vlagatelji naj odpovedo svoje hranilne vloge in naj jih iztirjajo; račun obresti, katerega napravi načelstvo, naj še da kontrolirati, ker se dogajajo čudne „zmote"; tako so n. pr. samo pri eni vlogi 4000 K v Vorschuss-vereinu za 850 K premalo obresti naračunali, 2. Člani zadruge, to je dolžniki, naj takoj pri načelstvu pismeno s priporočenim pismom odpovedo svoje deleže in zahtevajo, da se jim naznani stanje dolga na kapitalu in obrestih; ako je posojilo varno vknjiženo ali ako so poroki dobri, potem bodo naše zadruge prevzele dotičhe dolgove. Ce napove zadruga konkurz, potem seveda odpoved ne bo pomagala; če pa se zadruga še par let vzdrži s podporami, potem je mogoče, da člani pridejo iz obveze, morajo pa deleže takoj odpovedati. — Vsa pojasnila se dobe v Kmečki hranilnici in posojilnici v Laškem trgu. V kratkem se zopet vrši zborovanje članov, to je dolžnikov zadruge.
*	Sokol — antikrist. Svobodomiselni češki list „Lidove Proudy" opisuje v svoji 13. številki, kako je poklicano sokofstvo, da. zada krščanstvu najglobokej-Šo rano ter se nadeja, da pride Čas, ko se poreče: „,Go Ceh", to Sokol, a co Sokol, to antikrist" (kar Ceh, to je Sokol, kar Sokol, to je antikrist). Prav je, da pride sedanje sokolstvo s svojo pravo barvo na dan. Stariši, ki puščajo svoje sinove in hčere k Sokolom, vedo zdaj, kaj bo iz njihovih otrok.
*	Socialnodemokraškl zločinec. Ko je socialist Pavel KunŠak umoril socialnodemokraškega poslanca in. svojega prejšnjega prijatelja Šumaijerja, je prišel iz Monakovega socialist Freiberger z namenom, da u-
mori iz maščevanja za Šumajerja krščansko-socialne-ga poslanca Leopolda KunSaka^ brata Pavlovega. Toda policija je pravočasno izvedela za njegov namen ter ga vtaknila v luknjo, predno je mogel do Kunša-ka» Pretekle dni se je izvršila obravnava proti Frei-bergerju. Obsojen je bil na 2 leti težke ječe.
*	Proč od ltima je isto kar proč od Avstrije. Ni verska, je le p roti držav na hujskarija. Ko so v Vuli-redu podravski neodrešenci zapeljevali nekega moža k odpadu, se je odrejal: „Z menoj Bog. malo izgub* hudič pa malo pridobi." Odpadejo tisti, ki ne verujejo pič ne tu ne tam, a na vse kriplje si prizadevajo, čim več ljudi med nami polutriti. Namen je ta-le: Nemci že komaj čakajo državne združitve s svojimi rojaki, hrepenijo po Vsenemčiji, romajo na grob Bisrnar. EOv, prejemajo denarje in agente ^pastorje) iz Nemčije, lovijo slovenske backe s „Štajercem", rojene Nemce s Sulferajnom in Sudmarko itd. „Delajo neuimorno, da bi dopolnili delo Bismarka» Ta ni smel .avstrijskih Nemcev kar tako priklopiti Nemčiji, ker bi bil s tem nad 10 milijonov rim-ačev (Romlinge) spravil v deželo in bi v zvezi z nemškim centrom (katoliško ljudsko strani«)) prevladali nad lutrovci. Najprej mora do zoreti čas, zato so vsenemci začeli v Avstriji ip zanetili hujskanje „proč od Rima", da s tem pripravijo „narodno" množico prijetno nemški državi ne le po narodnosti, ampak tudi po neveri. Besede v navodilu niso moje; govoril jih je že leta 1908, vsenemec dr. Odi iz Solnograda ob grobu Bismarka, smrtnega sovražnika Slovanov in Avstrije, — In isti vsenemci so ljubčeki vlade, Avstrija, smiliš se mi, težko ti je pomagati.
*	Kmečki sinovi zmagujejo. Bolgarski finančni minister TeodorOv je nedavno izjavil v bolgarski narodni skupščini (državnem zboru), da se ima Bolgarija edino Čvrstim kmečkim sinovom zahvaliti za velikanske uspehe na bojnem polju. Na Bolgarskem pri pada namreč še 85% vsega kmečkjega prebivalstva kmečkemu staiiu. General Ivanov, ki se sedaj slavi kot zmagovalec pred Odrinom, je rekel nekemu Časnikarju, da on naravnost občuduje velikansko junaštvo kmečkih vojakov, ki so zavzeli Odrin. Čvrst kmečki zarod daje moč posameznim narodom, pa tudi državi. Lansko leto je bilo na Spodnjem Štajerskem izjned nabornikov z dežele potrjenih. 30%, z mest, trgov in industrijskih krajev pa samo 13%. Dne 29. marca se je vršil nabor za mestni okraj Žižkov v Pra|gi. Od 181 mladeničev je bilo potrjenih komaj 22, torej samo 8%. Kmečki mladeniči, viničarski sinovi in hlapci, bodite ponosni na svoje zdravo telo!
*	Slovenci v Skadru. V obleganem mestu so tudi 4 Slovenci. Starešina slovenskih izseljencev je Anton Golja, 551etni kolar iz Metlike, ki je imel več kot 20 let v Cetinju dobro delajvnico. Zelja po potovanju ga je gnala v Bar, kjer pa ni ostal dolgo Časa. Radi bolezni svoje žene Barbe, ki je bila doma v Rutah pri Samoboru, se je preselil na Rijeko. Po njeni smrti — bilo je to pred tremi leti — se je vrnil zopet na Cetinje in se oženil z nejko Arbanasinjo. Iz prestolnice Črne gore ga je peljal pot v Podgorico, nato pa, najbrže na željo svoje žene, v Skader. Anton Golja je precej premožen, ker mu je — zlasti na Cetinju — dajala njegova obrt lepega zaslužka, Bil je namreč dolgo let edini kolar v črnogorskem glavnem mestu. On je prvi Sloveueo, ki ga je privedla usoda na Cetinje. Kljub dolgi dobi, odkar se je izjselil iz. Kranjskega, je ostal dober Slovenec. — O drugih treh Slovencih, ki žive v Skadru, se ni moglo izvedeti nikakili podrobnosti, celo imen ne. Vsi trije so o. brtniki. Prvi je pozlatar. Služil je vojaška leta najbrže v Kotoru, ali „bela suknja" mu ni ugajala, Sle-kel jo je tedaj in liajd preko meje. Drugi tekmuje z arbanaškimi čevljarji, tretji pa je pek in mu je tekla zibelka v Krškem ali v okolici. Ako mu ni prekmalu zmanjkalo moke in drv, si je utegnil pri skadrski draginji pridobiti premoženje.
*	Dvorni pek v Cetinju — Slovenec. Star pri. jatelj Slovenca v Skadru, Antona Golje, je bil Tomaž Kopač, ki se je narodil nekje blizu Ljubljane. Služil je kot dragonec vojaška leta baje v Italiji in živel kot pek preko 20 let na Cetinju, kjer je dobil Častni naslov in značaj dvornega peka,. Ko se je postaral in ni mogel več izvrševati svoje obrti, je dobival po 50 kron mesečne pokojnine. Svoje premoženje, okoli 10 tisoč kron, je zapustil svojemu pomočniku. Umrl je, star blizu 70 let. Kopač ie bil v obče priljubljena o-seba. Bil je velik veseljak in dober Slovenec. Dvoje ga je posebno označevalo: rad je zapel kako sloven. sko pesem in zaukal po domače, in v teku dolgih let se mu ni posrečilo, priučiti se srbskega jezika. Sedaj počiva na pravoslavnem cetinjslcem pokopališču.
*	O časopisju govori zadnje pastirsko pismo škofa Hitmairja v Lincu. ;Ta pastirski list govori o tisku in o Čitanju, katero se vedno bolj Širi me ljudstvom. Ker pa je med berilom tudi dosti slabega in Mosebno za mladino nevarnega, svari škof Hitmair svoje .vernike pred takimi slabimi knjigami. Se bolj nevarni kot knjige so dnevni Časopisij ki so večkrat v veliko kvar našega ljudstva. Zato je posebno pri časopisju treba pozornosti, da se ne vrine pod kako sumljivo krinko („Sloga") kaj slabega, kajti dandanes je treba velike previdnosti. Pastirsko pismo priporoča potem dobre krščanske liste in vspodbuja na njih na-ročbo. Ta denar ni zavržen, kajti naročnik koristi sebi in tudi sveti stvari, za katero se gre pri tem. — Našim čitateljem priporočamo te besede kot navodilo za njih delovanje,
*	Kdo ie kriv? Mladi Francoz, ki je umoril neko gospo, da r>f jo^TTPiTiTaTT je bil obsojen na smrt. Njegov zagovornik je imel pri tej priliki zanimiv govor sledeče vsebine: „Gospoda! Moja naloga ni težka.
Obtoženec je priznal svoj zločin; jaz ga ne morem braniti in opravičevati. Povedal bi pa rad nekaj, kar mu je pri srcu. Tu na mizi vidim podobo Križanega. V dvorani, kjer obsojajo krivičneže, imate križ, ki naj vzbuja misel na božjo pravičnost in na božje usmiljenje. Zakaj pa ste odstranili razpelo Iz šol? Zakaj se pa v šoli ne sme govoriti o Kristusu križafiem, tam, kjer se poučujejo vaši otroci? Zakaj postavljate razpelo pred ljudi Še-le takrat, ko naj jih, zadene roka postave? Ako bi bili opozarjali obtoženca na Kri. stusa križanega pravočasno, v šoli, tako bi gotovo ne sedel sedaj kot hudodelec na obtožni klopi. Gospodje, vi ste krivi, vas tožim, ker sejete v šolo nevero in, nravno pokvarjeinost, potem se pa Čudite, da je ljudstvo podivjano, Če se pogreza v blato nenrajvjnosti, zlobe in hudobije. Obsodite tega mojega varovanca, pravico imate; jaz pa tožim vas, to je moja dolžnost!"
*	Trgovci in vernost. Vsi večji trgovci, ki rabijo na leto zelo veliko znamk, imajo te-le perfiorira-ne, to je preluknjane z začetnimi črkami svoje tvrd-ke (firme) ali kar s celim imenom iz straliu pred nezvestimi uslužbenci z, dolgimi prsti in Široko vestjo. Te dni pa sem Čul zastopnika zelo obsežne trgovine povedati, da njegov predstojnik ne mara tega žalostnega sredstva, pač pa sprejema le v dejanju in življenju verne uslužbence, ki hodijo ob nedeljah k službi božji, prejemajo sveto obhajilo, se zdržijo mesa ob petkih'. Taki izpolnjujejo poleg drugih najlažje in najbolj zanesljivo tudi sedmo božjo zapoved. Gospodar zaspi mirno brez skrbi pred domačimi tatovi.
*	Kje še nimajo nabiralnikov Slov. Straže? Dolžnost naša, bodi ob vsaki priliki podpirati delo SI. Straže, ki v soglasju z obmejnimi Slovenci vrši važno narodno-obràmbno delo «na slovenski meji. Najpri-kladneje je prispevati za Slovensko Stražo s tem, da se vrže darove v nabiralnike Slovenske Straže, Zato pa naj bi bili ti nabiralniki povsod, kjfer se zbirajo Slovenci, povsod naj se ob veselih in žalostnih prilikah1 dobi zaveden Slovenec in Slovenka, ki opozarja na te nabiralnike. Kjer še nimate nabiralnika SI. Straže, naročite ga v pisarni Slovenske Straže v Ljubljani! Vsak dan pridobite novih dobrotnikov in podpOrpikov Slovenski Straži!
*	Zakon o izseljevanju. Vlada namerava predložiti državnemu zboru zakon za izseljence. Besedilo zakona je že ugotovljeno. Po tej postavi mora imeti vsak izseljenec posebno legitimacijo. Kot posvetovalni Član se prideli trgovinskemu ministrstvu poseben iz-seljeniški svet. Poleg tega se imenujejo v deželah, kjer cvete izseljevanje, posamezni okrajni In občinski odbori za izseljevanje. Izseljeniški urad bo oskrboval izseljencem važna navodila za naseljevanje. Kdor bo nabiral delavce za poljsko in rudarsko delo, bo moral imeti posebno dovoljenje od deželne oblasti za 3 leta, Nabiranje delavcev čez morje bo pa prepovedano in bo samo v izjemnih slučajih dovoljeno. Pose*.-stroge so odločbe proti trgovini z dekleti.
*	Ubežniki. V ponedeljek, dne 31. marca, je u-bežalo 5 vojakOv čez goriško mejo na Italijansko. Od teh sta dva od 47. pešpolka v Gorici. Vzroki, zakaj so ubežalij se skrbno zamolčujejo,
*	Papirnica v Gratweinu zgorela. V noči od 3, na 4. aprila je izbruhnil požar v papirnici Gratwein pri Gradcu. Zgorelo je 100 valgonov finega papirja in 1 vagon papirja za bankovce, Škode je nad 700.000 K.
*	Velika železniška nesreča. V ponedeljek, dne 7. aprila, med 3. in 4. uro zjutraj sta med postajama Generalski stol in Tounj, 38 km od mesta Karlovec na Hrvaškem, trčila brzovlak, ki je vozil iz Budimpešte v Reko, s tovornim vlakbtn, Učinek nesreče je bil grozen. Oba vlaka sta trčila z vso silo drug v drugega, Oba stroja in več voz je popolnoma zdrobljenih. Mrtvih je vseh skupaj 8 oseb, med njimi oba strojevodje, vlakovodja brzovlaka, 2 sprevodnika in 3 potniki brzovlaka. Ranjenih je več oseb. Več vozov se je prevrglo čez 20 metrov visok nasip. Proga je na mestu nesreče popolnoma porušena, tako, da je bila zveza vlakov pretrgana, Nesrečo je zakrivil uradnik na Postaji Tounj, ki je dovolil tovornemu vlaku poprej odhod iz postaje, predno je privozil brzovlak na postajo. Uradnika so takoj zaprli.
*	Prepoved glede cigaret. Finančno ministrstvo je izdalo naredbo, s katero se prepoveduje zasebno izdelovanje cigaret za prodajo. To velja v vsakem slučaju, naj je tobak za cigarete kupljen v domačih državnih zalogah ali pa pravilno naročen iz Ogrske, Bosne ali inozemstva. Kaznjivo je tudi prodajanje in kupovanje takih cigaret. Za svojo lastno porabo pa sme vsak tudi v bodoče delati cigarete.
*	Nov sadjarski list. Vsi, ki se pečajo s sadje-rejo, so že davno pogrešali list, ki bi imel namen, dvigniti sadjarstvo tudi po Slovenskem na višjo stopinjo. Ta želja se je sedaj sadjarjem izpolnila, V Ljubljani je pričel izdajati deželni sadjarski nadzornik g. M. Humek „Slovenskega Sajd(ja,rja", od katerega so izšle žp 3 številke. List izhaja mesečno na najmanj 16 straneh in prinaša tudi slike; prav izredne vrednosti so pa barvane priloge, ki predstavljajo razne vrste sadu in izhajajo v vsaki drugi Številki, Vsebina je zelo raznovrstna. Kot ena glavnih točk pa bo, da bo „Sadjar" delal na to, da dobimo pravi sadni izber, ki bi bil za naše kraje primeren. Zato objavi v vsaki drugi številki opisane sadne vrste z barv.ano sli-do, zraven pa stavi vpraSanja na sadjerejce po vseh našiih krajih, kakšne izkušnje imajo z dotičpo sadno vrsto. V nastopni številki poroča v teh odgovorih in izreče končno sodbo o primernosti dotične vrste za naše kraje. Čepa listu je jako zmerna, stane namreč na leto 3 K. Naročila naj se pošiljajo na upravništvo „Slovenskega Sadjarja" v Ljubljani, Linhartova ulica 12»
*	Kmečki tečaj v Gradcu. Katoliška nemška Kmečka Zveza za Srednji in Gornji Stajer je priredila, kakor smo poročali, dne 30. in 31. marca agrar. ni (kmečki) tečaj v Gradcu, namenjen za kmečke mladeniče in posestnike. Udeležilo se ga je nad 30 udeležencev kmečkega stanu, več duhovščine in katoliškega dijaštva,
*	Tržno poročilo. Rotšildova družba „Kredit-ansta.lt"., ki ima v Avstriji v rokah tovarne za medenino (mesing), je z 2. aprilom povišala cene medenemu bla»gu za 11 do 15 K pri 100 kg. Židje imajo vedno premal dobiček. Ta družba („Kreditanstalt") je l-mela 1, 1912 20 milijonov kron dobička! — Kadar rabi naša vojna uprava mnogo moke za vojaštvo, tedaj židovski trgovci in mlinarji vedno zvišujejo ceno moki. Tako je bilo tudi letos. Sedaj namera,va naše voj' no ministrstvo kupiti v Sarajevu tamošnji velikanski umetni mlin, da tako vojna uprava ne bo pri nakupovanju moke več odvisna od judov. — Za sadnimi drevesci se letos zelo povprašuje. Ker je bila letos zima skoro brez snega, se je dalo napraviti mnogo jam za nove nasade. Obžalovanja vredno je, da se naši ljudje bolj ne lotijo gojitve sadnih drevesc. Vrtnarji in lastniki velikih drevesnic imajo velike dobičke. Naši ljudje se tudi premalo pobrigajo za naročitev sadnih drevesc potom deželnega odbora in podružnic kmetijske družbe. Z deželnim in državnim denarjem se vzdržujejo drevesnice, a korist od njih imajo večinoma le Nemci. Enako je glede naročevanja semen in gozdnih sadik. — Lastniki avstrijskih tovarn za cink so znižali ceno za svoje izdelke za 1 K pri 100 kg. — Cene žitu so se nenadoma zvišale, ¡ker baje dodajajo od vseh strani poročila O slabem stanju ozimin. V soboto, dne 5, aprila, se je na dunajskem tržišču dvignila cena pšenici za 20—30 vin., rži 40, ovsu 70—80 in koruzi za 30 vin, pri 100 kg.
*	Posebnost leta 1913 so majnikova žrebanja srečk v korist „ol. Straži", pri katerem se v srečnem slučaju že po vplačilu prvega mesečnega obroka 5 kron, zamore zadeti 80000, 40000, 30000 in dvakrat po 20000 kron, oziroma frankov in lir. — čitajte današnji oglas „Srečke v korist Slovenski Straži"!
*	Pozor izobraževalna društva, Dekliške zveze, Marijine družbe! Ravnokar je izšla nova igra enodejanka za ženske vloge: „Smrt pravičnega", v posebni lični brošurici. Ker vsebuje lepe in pretresljive vloge, priporočamo toplo, da si jo naše Dekliške zveze in Marijine družbe takoj naroče. Igra vsebuje 8 vlog ter stane komad samo 20 vin. Ker je cena tako nizka, priporočamo, da se naroči osem komadov skupaj, ki stanejo s poštnino vred K 1"70. Pri tem si olajša vsak prepisovanje, kar veliko zamudi. Naroča se pri pisateljici Pepici Senica, Šmarje pri Sevnici ob Savi.
„Slov. krši. socialna zveza"
ima Občni SbOr dne 27. aprila t. 1. po
večernicah pri sv. Križu na Murskem polju.
Člani in prijatelji uljudno vabljeni.
Mariborski okraj«
m Maribor. Okrajno vodstvo finančne straže se nahaja od 1. aprila naprej v novem uradnem poslopju pri mestnem parku, pritličje, vrata št, 10.
m Kamnica pri Mariboru. MlacfeaiiŠka zveza nam je dne 6, aprila po večernicah pripravila veselo in pošteno zabavo. Govornik iz Maribora je predaval najprej o balkanski vojni, nato so sledili: pozdravni govor, deklamacija in srečolov; med odmori je prepeval moški zbor mične narodne pesmi.
m Sv. Križ pri Mariboru. Velikonočna veselica, ki jo je priredilo tukajšnje Bralno društvo, se je izvršila v občo zadovoljnost. Zlasti je lepa življenjska slika „'¡Marijin otrok" po 'izrazitem predavanju in primernem nastopu vrlih igralk marsikateremu gledalcu privabila solze ginjenosti v oči. Vse priznanje gre tudi pevskemu zboru. Pozorno in pazljivo so sledili vsi navzoči vinogradniki poučnemu predavanju domačega gospoda župnika o strupeni rosi in grozdni plesnobi.
m Jarenina. Preselil se je v dolgo večnost naš vrli mladenič jožef CrnČiČ, posestnikov sin, v Vukov-skem dolu. K zadnjemu počitku smo ga spremili dne 3. t. m. Žemljica naj mu bo lahka!
m Jarenina. Ko je pred tremi leti odstopila naša posojilnica od celjske, in, pristopila % ljubljanski Zadružni zvezi, menili so nekateri liberalni preroki, da ji preti propad. Da so se pa pošteno zmotili, priča dejstvo, da se je vsakoletni promet od tistega časa za polovico zvišal. Naj govore nekatere Številke. Denarni promet za 1. 1912 znaša 126.088 K 46 vin. Bilanca izkazuje nadalje: Stanje hr. vlog: 81.999 K 89 vin. Stanje posojil 51.766 K 74 vin- Stanje naloženega denarja 35,614 K 34 vin. Rezervni zaklad 5.629 Iv 39 vin. Za majhen delokrog, ki ga ima naša posojilnica, gotovo lepe Številke, zlasti, ker tekmuje ž njo posojilnica v St. "Jakobu ter nemška „VorschuBkasa" v Pesnici.
m l.pmu-i v Slov, gor. Dr. GorišeSk je odločno izjaviITda ne da nič za Slovensko Stražo, ker bojda ne ve, kar je zlasti obmejnim bratom- dobro znano, zakaj porabimo „klerikalci" ta denar! Somišljeniki, zapomnite si to, kadar bodo naši liberalci zopet lehtali za „svoje narodne namene".
m Ploderšnica. Kakor skoro v vsaki občini, tako sta bili tudi na Ploderšnioi 2 stranki, ko so bile dne 26, marca občinske vfolitve. Ploderšnica je sicer mala občina, pa volilci smo bili razcepljeni na zgornjo in sppdnjo stran. Zmagala je zgornja stranka v vseh treh razi red i h. Dosedanji tajnik, znani Kranar. jev Ti.nč, je popolnoma propadel.
m Hoče. V nedeljo, dne 13. aprila 1913 ima Dekliška zveza poučno zborovanje in svoj prvi letni občni zbor po večernicah pri g. Rojku, Pridite dekleta v obilnem Številu! — Orli so imeli v nedeljo, dne' 30.
marca, poučen tečaj, ki je bil dobro obiskan'. Pristopilo je nekaj novih udov. Popoldne pa je bil poučen govor, ki ga je imel č. g. dr. Kovačič. Govoril je lepo in zanimivo o treznosti in škodljivosti alkoholnih pijač. Alkohol je naš 'najhujši sovražnik!
m Maribor. Slovanska čitalnica in Glasbeno društvo priredita v nedeljo, dne 13 aprila 1913 koncert v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
m Ruška koča se otvori na binkoštno nedeljo. Isti dan je tudi sv. maša pri 8v. Arehu. Ruška koča in ž njo združena „Planinka" je slovensko podjetjo. Naši narodni sovražniki pa bi ga najraje uničili in že gradijo na Slivniškem Pohorju znano „Marburger-Hiitte". Rojaki! Radi obiskujte Ruško kočo in podpirajte njeno lastnico Podravsko podružnico slov. plan. društva.
m C 'ršak ob Muri. Prihodnjo nedeljo dne 13. aprila ob pol 3. uri popoldne začne poslovat skupina Jugoslovanke strokovne zveze za Ceršak in Selnico. Pridejo naj vsi člani in še tisti, ki želijo pristopiti. Sestanek se vrši v hiši g. A. Hamerja v Ceršaku. Pridite polnoštevilno!
m Sv Lenart v Slov. gor. Politično društvo za sodnijski okraj Sv. Lenart v Slov. gor. priredi v nedeljo, dne IS. aprila 1913 dva shoda Prvi se vrši pri Sv. Lenartu v Slov. gor. po rani službi božji v Arnu-ševi dvorani združen z občnim zborom pol. društva. Drugi shod je istega dne, dne 13. aprila 1913 pri Sv. Rupertu v Slov. gor. popoldne po-večernicah v stari šoli. Na obeh shodih govorita g g. državna poslanca dr. Korošec in Roškar. Dolžnost vseh zavednih mož in mladeničev je, da se mnogoštevilno udeleže važnih političnih shodov!
m Sv. Lenart v SI gor. Prijateljsko omizje je darovalo Slov. Straži 12 kron po šentlenartski podružnici.
m Slov. Bistrica. V nedeljo, dne 13. aprila takoj po večernicah se vrši v hotelu „Avstrija" velika predstava: „Andrej Hofer" tirolski Junak. Ljudska igra v petih dejanjih s predgovorom. Vstopnina navadna. Pridite!
Ftajski okraj.
p Ptuj. Na Belo nedeljo se je v minoritski cerkvi vršila veličastna mladinska slovesnost. Blagoslovila se je zastava za Orle in za Mladenišfeo družbo. Ob tej priliki je dr. Holinjec zbrani množici, ki je napolnila veliko cerkev do zadnjega kota, govoril iskrene besede o pravi izobrazbi in krščanski vzgoji naše mladine. Mladina je bila vzradošČena in počaščena osobito s tem, da je velespoštovana in blaga gospa dr, Peganova prihitela iz Ljubljane ter kuniovala pri blagoslovitvi zastave in ji pripela od nje same darovan, dragocen trak. Prisrčna in udana hvala v imenu Orlov in mladeničev Marijine družbe! — Popoldne je Krčevinsko bralno društvo priredilo s sodelovanjem mladih Orlov igro: „Rešitelj", ki ima kot vodilno misel treznostno vprašanje. Pred igro je govoril naš mladinski organizator g. dr. H o li n i e c o pomenu protialkoholnega gibanja. Ko je v uvodu primerno o-znacil postopanje zoper naše Orle, katere se je, čeprav so šli čisto mirno Iz cerkve domov, kratkomalo aretiralo, se je vzdignil v celi dvorani velik vihar o-gorčenja. Vse je obsojalo ta nezaslišan izbruh nem-škutarske nestrpnosti. Nato je predavatelj z njemu lastno zgovornostjo priporočal zlasti mladini 'telesa ja-feost in duha krepost ter kot eno glavnih sredstev navedel tudi treznostno gibanje: nemški listi pišejo, da so v ptujski okolici največji divjaki in suroveži; to dela šnops, ki teče na vse strani Sp. Stajerja, in tisti ki ga točijo in prodajajo, so milijonarji, ter poročajo potem po svojih časnikih, kako surovo je to ljudstvo. Mladina, proč z žganjem! Nato so Orli izborno uprizorili že imenovano igro: „Rešitelj". Velike zapreke so se stavljale tej prireditvi od vseh strani, a mladi junaki so kfcmečno vse premagali. Le neustrašeno naprej!
p IHuL Oi-li in ptujska policija. Na belo nedeljo je naše "ljudstvo na lastne oči videlo, kako nas Ptujčani sovražijo. Kakor tolovaje so ptujski policaji odvedli Orle, ko so mirno prišli iz cerkve. Nervozno so letali po mestu in lovili „slovenske roparje", a tu pride mrzel tuš: g. dr. Pegan, znani odvetnik iz Ljubljane, ki je tudi prisostvoval cerkveni slovesnosti,, je ptujskim mogotcem odprl oči in jim pokazal, da Še nismo na Turškem. Po njegovem odločnem posredovanju so morali aretovane Orle takoj zopet izpustiti. G. Ornig, le lovite in zapirajte nas, ko gremo mirno svojo pot, Vas bomo vsaj prej spoznali; se bodemlo vendar že enkrat vzbudili iz naše zaspanosti, ki je edina kriva ptujske ošabnosti. G. Ornig, najbolje bo, da daste tudi pred svojo trgovino postaviti policaje, da a-rotirajo takoj vsakega Slovenca, ki nosi denar v Vašo trgovino! Le tako naprej! Slovensko ljudstvo pa, bele nedelje ne ho tako kmalu pozabilo!
p Ptuj. Zakaj se „Sloga" in njeni tovariši „N, List" in „Stajerc" tako zaganjajo v Kmečke gospodarske organizacije? Zakaj jih bodejo tako v oči zlasti kmečke posojilnice? Odgovor pač ni težak". „Sloga" je glasilo tistih advokatov, ki so bili vajeni komandi-rati; prej so v svojih velikih mestnih posojilnicah i-meli skoro ves kmečki denar v svojih rokah; ponižno je moral kmet potrkati na advokatska vrata, Še poniž-neje prositi in vekomaj hvalo peti ,,'dobrotljivemu" gospodu advokatu, če je dobil posojilo. Zdaj kmet gospodari s kmečkim denarjem, brez advokatskih stroškov dobi lahko denar. To pa ne gre v glavo tem gospodom, zato izlivajo svoj žolč prav pridno v „Slogo", kakor mladi in zato lačni advokati v „Narodni List". Ti bi radi komandirali kmeta, radi dobro služili kakor prej stari, zato niso kar nič zadovoljni, da se hoče kmet osamosvojiti, svoj denar sam opravljati, da noče zlesti pod njihove peruti, ampak se je postavil na svoje noge. Kaj je tem ljudem mar za, to, da je ravno ta gospodarska osamosvojitev velikega pomena za bodočo politično, narodno osamosvojitev. Drugih ozirov itak ne poznajo ko lastni žep in svojo stranko. Ista grda sebičnost govori tudi iz napadov štajerči-janskega glasila. Nemškutarski kolovodje se penijo jeze, ker se vsled gospodarske organizacije slovenski kmet čedalje bolj oprošča njihove nadvlade in ker se ne bodo mogli več mastiti s kmečkim denarjem. To so pravi vzroki, da tako ginljivo složno obrekujejo naše
kmečke zavode dični trojčki: staro- in mladoliberalci ter nemškutarji, Mi pa se še bolj oklenimo kmečkih zavodov, ki so naša moč in poroštvo boljših dni.
Dravsko polje. Živahno je bilo že predzadnji teden na polju in vrtovih. Gospodinje so že vsadile repo, ki prinese na polje prvi cvet in kmetu prve novce; gospodarji so gnoj že spravili na njive, deloma že sejali oves in sadili krompir,. Na predvečer praznika sv. Jožefa je zapadel sicer sneg, a ga je jug zopet kmalu odpihal, tako, da letos zimska setev ni i-mela nič zimske odeje; vsled tega je nastopila že zdaj suša. D,a bi bilo tako malo snega, še oelo stari ljudje ne pomnijo. Na Balkanu imajo visok sneg, ko ga navadno ni, pri nas pa smo bili celo zimo brez njega. Da se bo mogla setev razviti, potrebuje precej mokrote in toplote. Bog daj, da bi letošnje leto napravilo kmetovalcem večje veselje kb lansko!
p Dravsko polje. Na čudovito zviti in prekanjeni način dela štajerčijanstvlo svojo luteransko politiko in jo širi po Dravskem polju. Občudujte! Na vseh koncih in krajih Dravskega polja ležijo vsak dan „Štajerci" bodisi ob cestah, potih in grmih, bodisi ob Dravi, Tudi svetopisemske bukvice lutorš-vere se najdejo na. mnogih krajih. Celo pred hišnimi pragi ali na oknih se najde ali „Stajerc" ali bukvice luterš-ve-re. Nek mlečnozobi gospodič je pred par dnevi trosil raz kolo te luteranske krivoverne stvari. Katoličani okoli Ptuja in po polju pozor! Tu se ne gre samo za narod, ampak za našo sveto vero! In „¡Stajerc" pravi, da ni list luteršrvere, ko se brati z luterškimi knjigami? Pozor torej na zapeljivca!
p Dravska,i^Iie^PopolrJoma nepotrebni so stroški, ki jTh iioče deželni šolski svet naložiti občinam s svojim novim Šolskim zaukaznikom. Na ptujskem o-krajnem glavarstvu so grozili celo z eksekucijo (nimajo pravice. Op. uredništva), afro krajni šolski svet ne plača za-se tega lista (šolsko vodstvo ga je itak Sprejelo). Ce se gre za kako stviar ali vlogo, ki je ljudstvu v korist, mora Človek mesece, celo leta čakati, da dobi kak odgovor, v tem slučaju pa je glavarstvo Ičar sipalo dopisov, opominov, groženj, uradnih pozivov, kakor da bi se Šlo najmanj za Albanijo ! Čudovito „delavno" postane okrajno glavarstvo, ak'o je priložnost, slovenskemu ljudstvu delati sitnosti in pa stroške. To tamkajšnji gospodje pod „vrlim" vodstvom g. uradnega vodje izvrstno razumejo, v tem kažejo izredne talente! Ce se pride tje s kako stvarjo, ki bi ¡bila okraju v korist, a je ifemškutarskim glavačem neljuba, ker bi namesto njim, bila v blagor ljudstvu, je glavarstvo gluho, „ne vidi nič, ne sliši nič"!
p Sv. Andraž v Slov. gor. Tužni vzdihi zvenijo iz onega dolgoveznega članka, ki ga je prinesla „SJloga" po sijajno uspelem shodu Slovenske Kmečke Zveze pri Sv. Andražu v Slov. gor. Pa kaj, da se še dopisnik „Sloge" tolaži s tem, da se je g. Brenčič pripeljal zvečer, čeravno je Še nekoliko manjkalo do 4. ure popoldne, in čeravno je imel g. Brenčič shod pri belem dnevu, in sicer zjutraj po rani službi božji, pa ne pri zaprtih vratih, ampaK na prostoru, ki je bil^ pristopen vsakomur. Največ vredno pa je bo, da and-raževski dopisnik trdi v „Slogi", "da se je vršil shod mirno, ker smo tudi AndraževČani mirni ljudje. Gospodje, vse je prav, toda, kako pa je bilo takrat, ko je g. Brenčič priredil prvikrat shod pri Sv. Andražu? Zakaj pa takrat niste bili tako mirni, pa da ne boste mislili vi dobri AndraževČani, da imamo vas v mislili, ne, ampak' mi mislimo na tiste gotove in znane andraževske liujsklače, kateri si sedaj niti ne upajo več na BrenČiČev shod iji mu ne upajo več očitati, da nima ljudskošolske odpustnice, dobro vedoč, da dosežejo s svojim rogoviljenjem ravno toliko, kakor so dosegli pri zadnjih državnozborskih volitvah, namreč^— popolno nezaupnico od strani ljudstva. Od tod ^tiSti strah pred strogimi pogledi dobrih in najuglednejših Andreževčanov, od tod pa tudi tisti trepet pred občno jezo tukajšnjega ljudstva, ki se je enoglasno odločila na sijajnem shodu za svojega kmečkega poslanca Bren-čiča in mu enoglasno izrekla zaupnico, kakor tudi vsem poslancem Slovenske Kmečke Zveze. — Andre-ževski volilec»
p Sv. Urban pri Ptuju. (TukaiŠnje šolske za-" deve.) Pod tem naslovom se znani veliki prijatelj Šole zagalnja v „Štajercu" od 3. marca t. L v one, ki so po njegovem mnenju veliki nasprotniki šole. Pa najbolje je čuti oba zvona. Zato naj tudi bralci „SI. Gospodarja" vedo, v Čem in zaHaj smo nasproti zidanju nove šole. Že nad 10 let pritiskajo gotovi ljudje s pomočjo oblasti za zgradbo nove šole, akoravno še ne stoji naša 4razrednica niti dobrih 40 let, torej še nima egiptovske zgodovine. Obsojanja vredno pa je, da bi ti „prijatelji" Šole, med katerimi se še nahajajo oni, Kateri so igrali pri stavbi sedainje glavno vlogo, radi sedaj zopet imeli prvo besedo in vsakega zaničevali, kateri ni po njihovem receptu za zgradbo nove šole. In ravno ti hočejo, da se ta Šola podere in zida nova, akbravno je ta stavba takorekoč delo n i-liovih rok (oz. glave). Jadikujete, da bi se niorali nasprotniki poklicati na račun ter tlrjati odgovornost od njih, in za koliko bi se bila Šola pred 10. leti ceneje sezidala. Ali vrabci vrh šole pa tako Čivkajo, da bi morali Urbančani one prijatelje šole poklicati na račun, kateri so pred 15., oziroma 30. leti igrali glavno vlogo pri stavbi te šole. Ali tedaj niso vedeli, da se vsaka hiša, posebno takšno poslopje kot je šola, mora tako zidati, da ni sile, da bi čez 20 ali 30 let morali takšno poslopje podirati, katero stane tisoče, in ljudem nalagati stroške, kakor da bi drugega plačila ne imeli, kakor zidati šole in jih podirati. Ali tedaj niso vedeli, da Urbančani niso tako ubogi in bi tedaj lepo in, dostojno poslopje postavili, na kojega bi bili
lahko še sedaj ponosni. Torej nismo nasprotniki šole, samo tega nobeden pameten UrbanČan, kateri pozna, kako težko se pride dandanes k denarju, ne odobrava, da bi se ta šola, katere plačilo smo Komaj pozabili, podrla in sezidala nova. Za Boga, kam pa pridemo, ako bodemo vsakih 30 let zidali nove šole. Ako pa že oblasti vidijo preveliko število otrok, kar pa dvomimo, ker v farni Statistiki stoji, da je bilo pred 30. leti več ljudi v fari, torej več otrok, kajkor danes, in tedaj je bil eden ali dva razreda, in sedaj so štirje. Ako hoče krajni šolski svet iti ljudem na roko, bi moral delovati z vso vnemo za poldnevni pouk, in ako to sploh ne dosežemo, Če se že morata pozidati 2 razreda, je za to prostora dovolj. Gotovim ljudem pa bodi povedano, da je pri tem gledati na blagor cele fare in ne samo posameznikov. Mislim, da imamo na urban, skem hribu dosti gramoza (šodra) za ceste, ne da bi se morala zato šola podreti. „Stajerčev" dopisun smeši samega sebe, ko omenja, da imamo sedaj na 4raz-rednioi samo 2 učitelja, Ako jih sedaj ni več, kako na bo potem na 0- ali 8razrednici. Resnica pa je, da sta 2 učitelja in 2 učiteljici. Ali učiteljici kot ženski nista učni moči? Kam se pa Štejete? Tudi to bolje vemo, kot dopisun, da učitelje plačuje dežela. Vprašajte, koliko morajo občine za vzdrževanje te Šole že več plačevati, kakor pred 10. leti, H Koncu pa kličemo: dajte nam dobre učitelje in šlo bo drugače. Nekdaj sta bila eden, oziroma dva učitelja in je bilo iz na£e župnije 20—30 dijakov, kateri so Še sedaj v duhovni in posvetni službi. A sedaj ? Torej misliti je treba na vse in zadovoljna bo cela fara.
p Sv. Barbara v Halozah. Na belo nedeljo je imelo Slovensko katoliško izobraževalno društvo sre. Čolov z igro: „KrČmar pri zvitem rogu". Igralci so svoje vloge v splošno zadovoljnost mnogoštevilnih gostov rešili. Posetili so nas dragi nam bratje Hrvatje v odličnem Številu in mnogo sosedov. Dobitkov za tombolo je bilo 250, katere so naši vrli mladeniči prostovoljno nabrali. Godb,a na pihala je dobro igrala. — „Narodni List" nas nekaj pika radi srečolova, pa stri-ček liberalni, sebe primi za nos! Ne bojimo se vas vseh skupaj. Mladeniči, le korajžno naprej! Korajža velja, zmaga je naša! — Smrt ima pri nas letošnje leto bogato žetev. Prekoračili smo že lansko številko mri čev. Imamo že 70 mrtvih, lani samo 64. — Pri nas zidajo novo Šolo. — S 1. aprilom smo dobili o-rožniško postajo; pravi strah za nekatere fakine. Se. daj bo menda mir.
p Majšperg. Nedeljski shod je bil dobro obiskan, Predsedoval je g. Ljubeč, posestnik iz Preše pri Majšpergu. Najpoprej je govoril državni poslanec g. Brenčič o delovanju v državnem zboru in potem gosp. poslanec Ozmec o položaju deželnega zbora, o ob-štrukciji itd, Končno sta poslanca odgovarjala na razna, od volil cev stavljena vprašanja. Zborovale! so o-dobravali delovanje naših deželnih in državnih posl. in jim izrekli svoje zaupanje.
p Ormož. Dopisnik dopisa iz Obreza pri Središču v predzadnji Številki ,„,Slov, Gospodarja" poroča, da se je ustanovilo neko društvo, koje ima pred vsem namen, zmanjšati Število oberške perutnine in zatreti protialkpholpo gibanje ter si pri raznih društvenih „sestankih" kurečja bedrca zamače s pristnim lium-čanom. Tem potom si usojamo uljudno vprašati omenjenega g. dopisnika, je-li morebiti eden humski državljan tudi kak „podporni" ali pa celo „častni" član tega društva, ker nam bo potem marsikaj jasno?!
p Ormož. Središki Joža Sinko se liudo jezi, ker smo v „Slovenskem Gospodarju" povedali, kako on skrbi, da bi tudi gg. duhovniki uradovali slovenski; javno očita raznim osebam, da so spravili siv ar v javnost. Ljubi moj Joško, drži se moško, pa ne bodi smešen, ali meniš, da vesta samo Petek iz Hardeka ali pa Kac iz Cerovca pisati; .ne, tudi drugi smo hodili v šolo in vemo presoditi, da bi bilo bolj pametno, če bi ti začel narodno delo pri liberalcih. Čutil si tudi potrebo, zopet priporočiti svojo ljubo „Slogo"; pusti jo vendar, saj še ni nič storila za okrtaj, kar je umrl naš Omulec, ki je bil mož pa svojem mestu; ti in Srnec in ZemljiČ pa delate s „Slogo" vred le zgago v okraju. Ko sem poslušal tvoj dolgovezni in sramežljivi narodni govor, mi je 'namignil nekdo, zakaj si se postavil za učenika zbranim županom in, odbornikom in rekel: Veš, prijatelj, letos bodo volitve v o-krajni zastop, g. dr. Žižek noče več sprejeti načel-stva, pa bi ga rad dobil naš ljubi Joško, in zfcto je tako sladek, kakor med in narodno Čist, kot kristal. A, tako, sem rekel, ta oreh bo pač menda pretrd, Joško bi bil krivi prerok; za okraj potrebujemo boljšega gospodarja; Čujemo namreč, da je nekdaj bogata središka trška občina pod njegovim županovanjem o-sirotela vkljub mlinu in bikarstvu ter pobira precej velike doklade, ki jih pred njim pi. Zato, možje pozor, da se ne bi kje pozneje kesali, Če bi nam res zago-spodarij središki Joža.
p Žetale. Katoliško bralno in izobraževalno društvo in čebelarska podružnica za rogaški okraj v Žetalah priredita v nedeljo dne 13. aprila v stari šoli po večernicah čebelarsko predavanje s pomočjo skioptičnih slik. Vse prijatelje čebel, domače in sosednje, če še tudi niso čebelarji vabimo najuljudnejšel
Ljutomerski okraj.
IJUUUOiuer. Pri nas se pripravljamo na občinske volitve. Volilni imenik leži že v prjegled od 4. t. m. Sedaj pa skupno na delo, da bo zmaga naša vsaj v enem razredu. Pri zadnji občinski seji je bila med drugim tudi izvolitev v reklamacijsko in v volilno komisijo. Slovenska manjšina je zahtevala, da se pri izvolitvi tudi ozira na nas, a g. župan Turn je obr.nil drugače, češ, da morajo biti v komisiji sami jviristi (?).
Nato si je izvolila nemška večina v reklaimacijsko komisijo sledeče juriste (pravnike): tovarnarja gosp. Osv, Honigmana, trgovca g. Maksa Honigmana, lekarnarja g. dr. Schvvarza in trgOvca g. Al. Krain-za. V volilno komisijo pa „juriste": posestnika g. Al. Anuscheka, posestnika g. Rom. Nemetza, občinskega tajnika g. Kollerja in pos. g. GroBkOpfa. Tako se torej pravično delijo v občinski hiši „šarže". Mi Slovenci smo jim samo za „unterlauierje", a vsaka sila do vremena.
1 Sv. Križ blizu Ljutomera. Ko sem eital zadnjič v .„Slovenskem Gospodarju" o koristi in lepoti domačega kraja, me nehote popelje tudi misel na obč. cesto, ki veže Sv. Križ, oziroma Boreče, s sosednjo občino Grlova. O, da bi se tudi na tej zgodila izpre. memba na korist naših krajev!
1 Kapela pri Radencih, Dpe 19'. m. m. je umrl po edentedenski bolezni vrl mož, bivši občinski predstojnik in 251etni občinski odbornik, posestnik g. Fr. Kegl v MuršČaku, Bil je mož katoliškega prepričanja, odločen naš pristaš, vrl Slovenec, kar je' poicazal zlasti ob volitvah, kakor tudi njegovi trije odrasli sinovi, s katerimi je šel ob volitvami vsikdar skupino v boj proti našim sovražnikom. Zadnja 3 leta je bil občinski svetovalec. Vrlemu možu pa naj bo Bog v nebesih plačnik in sveti naj mu večna luč! Na svidenje nad zvezdami!
1 Mala nedelja. Katoliško izobraževalno društvo ima 20. aprila ob 2. uri svoj redni občni zbor v gostilni g. Kosi. Govori naš poslanec I. Roškar in drugi. Po zborovanju srečolov s krasnimi dobitki. Pridite v obilnem številu.
Slovenjgraški okraj.
s Šmartno pri Slovenjem Gradcu. Pred dobrim tednom se je obesil Ferdinand Jegart na svojem posestvu, Omračil se mu je um, '— Na cvetno soboto popoldne je uničil požar troje poslopij Jurija Konečnika in Blaža Me za. Živino in nekaj obleke so pridni ljudje še rešili, drugo je zgorelo. — Velikonočno vstajenje smo prav lepo opravili, SmarŠki pevci so krasno prepevali velikonočne pesmi. Omeniti moram tudi, da je bilo 11 novih pevcev-mladeničev, kateri so na Veliko noč prvič nastopili. Zasluga za to gre učitelju Rudolfu KrpaČ, ki se je mnogo prizadeval, da jih je naučil do Velike noči. Le tako naprej, pogum velja! — Pa še nekaj ne smemo zamolčati, in to je naša farna cer-kev.^ Kdor jo je videl poprej, kakšna je bila, zanemarjena in, pusta, se bo čudil sedanji izpremembi. In zdaj imamo novi veliki tabernakelj, delo g. SojČa v Mariboru, in dva stranska oltarja Jezusovega in Marijinega Srca, čisto pozlačena, gotiČ.no delo g. Cesarja v Mozirju. To je res pravi kras naše cerkve. Tudi poslikana je kaj okusno. Slika! je F. Fras. Pa Še nekaj dčbimo, kar bo lepoto cerkve še bolj povečalo, in to bodo nova slikana okna. Našemu g, nadžupniku Iv,. Lenartu smemo biti res hvaležni za skrb in popravo paše cerkve. Pa tudi vsem dobrotnikom se zahvalimo za prispevke, katere so darovali, Nekateri fa-rani pa .niso še nič darovali; upamo, da bodo, ker še precej denarjev manjka. Sv. Martin bo prosil pri Bogu za svoje farame in dobrotnike.
s Bazbor. Zopet so se začeli pojavljati pri nas liberalni in brezverski časopisi kakor „Stajerc", „N. List", pa tudi stara kranjska klepetulja ima pri nas svoje gnezdo. Svoj Čas je prihajalo k nam precejšnje Število teh umazancev, Pa pred nedavnim časom so do malega izginili. Sedaj pa ta golazen zopet leze na dan, kakor kuščarji v pomladi. Star pregovor pravi: „Beseda miče, vzgled pa vleče", tega pa pri nas ža-libog močno pogrešamo.
s St. Ilj pri Velenju. Lepa slavnosLse je vrši-' la pri nas na belo nedeljo, Ofkrog 50 učencev in u-Čenk je prejelo prvo sveto obhajilo. Ganljivo je bilo gledati mladino, ko je ponavljala krstno obljubo na prostoru, kjer se jim je podelil sveti krst. Pridna u-Čenka Vodovnik jim je molila obliajilne molitve pred in po sv. obhajilu, C. g. župnik pa je v jedernatem govoru pozival stariše in mladino k češčenju najsvetejšega Zakramenta,
s Sv. Martin pri Velenju. Na velikonočni poned. zjutraj se je vršil pri nas v Dr.ušt, Domu poučen shod J. S, Z. Za g. kaplanom Malajnerjem je go. voril odposlanec J. S. Z,, Velk Zaje, ki je jasno slikal, kako velikega pomena je za vse sloje J. S. Z. Zborovalci so izrekli željo, da se čim preje tudi pri nas ustanovi ta neobhodno potrebna Jugoslovanska organizacija-
s St. Andraž nad Polzelo. Pri nas so se vršile dne 11» marca občinske volitve. Izmed 209 volilcev se je udeležilo volitve komaj 42.
s Marenberg. Steklina se vedno raje oglaša pri naših psih. Že zopet je naročep za vseh 16 občin našega okraja poostren kontumac. Ker vsled malomar. nosti prav lahko nastanejo hudi nasledki, je želeti, da bi ljudje natančno izpolnjevali postavne določbe. K temu pa je treba, da občine določno v domačem jeziku proglasijo oziroma prekličejo, kar je ljudem v ta kili slučajih storiti. — Zaradi poloma nemške posojilnice v Laškem trgu Nemci zahtevajo podporo tudi od države in jo bodo neki tudi dobili. Tukaj jim nismo nevošljivi, a znano je, da je prišla svoj čas tudi nad naš kraj nesreča, vsled katere Še danes trpimo. Marsikateri Sloveneo Še ima mno^o plačil, nad celim o-krajeni Še visi grozeč oblak. Ce dobijo Nemci podporo, zakaj bi jo tudi Slovenci ne. Obračamo se torej do našega drž, posl. dr.. VerstovŠeka, naj se pobriga za stvar, ki je za našo mejo velikega jomena.
s Vulired. Tako male Drave ne pomnijo najstarejši možje, kakor je tekla mimo nas letošnjo zimo od oktobra sem. Gledali so beli dan in se solnčili po
sredi Drave kameni, ki so navadno obsojeni na podvodno ječo, Zanimalo bi učenjake, ako bi se taki kameni zaznamovali z letnico, kedaj so si sušili svoje mokre glave, Nemci jih nazivljejo „Hungersteine", kot preroke gladu in revnih časov.
s Na Muti in v okolici je vedno kaj novega, samo več slabega kakor dobrega. Pa tako je menda povsod. PerniŠki župan Kristefel še vedno vodi občino, četudi je že meseca januarja odjožil županstvo. Vsi Perničani so bili veseli, ker so mislili, da bo o-stal pri besedi. Možakarja je stal pred kratkim nek „špas" okroglih 200 kron, pa težko, da bi mu k.aj pomagalo ter ga spametovalo. Mu bo pač dala Siidmar-ka menda podporo, kakor mu jo je dala lansko leto. Zadnjič se je Še celo „Stajerc" spravil nad naše Slovence. Pa takim budalostim se le smejimo. Saj dobro poznamo naše ljudi in naše nasprotnike, „Stajerc" je pa med slovenskimi listi politično to, kar je bil Judež Iškarjot med apostoli, Če se sme primerjati tako. — Naši Nemci kaj pridno pobirajo stopinje za Slovenci. Za uboge šolarje se ni preje nihče zmenil. Ker so pa Slovenci prirejali božičnice, so jih začeli tudi Nemci. Slovenci imajo vsako leto parkrat gledališke predstave. Že leta sem je na velikonočni ponedeljek vselej slovenska veselica. Zdaj so se pa skorajžli tudi Nemci. Isti dan so priredili ob isti uri prav blizu slove n-oke Šole tudi gledališko igro, samo, da bi prevarili paše ljudstvo in ga dobili v svojo pest. Naši ljudje pa so tako pametni in ponosni, da so se' nalašč še bolj šte.vilno udeležili slovenske veselice.
s Bibnica na Pohorju. Ko sem v Vašem cenjenem listu že dvakrat bral pritožbe ptujskih'. okoličanov zaradi odprave križa raz most, se mi je pri srcu milo storilo. ¡Pri nas imamo nov, dragocen most čez Dravo pod Veljko, a o kakem križu ni duha ne sluha in vse zadovoljno molči. Oni rudeči križ pod mostom je le svarilo splavarjem, da ne obvisijo z deskami ob železnih osteh (špicah), ki so še pod vodo od zasilnega mosta sem.
s V Vuzenici so zaprli neko 181etno dekle Antonijo Voh, ker je že pred delj časom porodila, ter skrila otroka v posteljo — umorjenega. Baje je rekla po nemško, da ga je zato umorila, ker se je preveč drlo. Čudna mati!
s Iz Radia. Posebna bolezen se je lotila zadnja leta naših krajev. Malokdo domačih še hoče biti lastnik ali pa posestnik' svoje, s potnimi sragami prade-dov, z žulji očetov in solzami mater posvečene zemlje ali hiše. Na vsak način se je skušajo kmetje iznebiti ter spraviti v roke protestantom ali vsaj Nemcem. — Najraje so „oferji", „kajžarji", „majerji", torej hlapci na lastni zemlji; Še raje pa se preživijo od danes do jutri z dnino ali mezdo. Na konec ne mislijo. To je velika zaslepljenost in nevednost. Res se znebite skrbi za davke in popravila, a izgubite obenem najlepše državne pravice v občini, nimate nobene oblasti ne moči več tam, Kjer bi morali odločevati po svojem delu in trpljenju. Kdor proda ali zapravi svoj dom in če tudi majhno žemljico, ustreže s tem najbolj zagrizenim verskim in narodnim nasprotnikom. — Kaj pomaga glas v cerkvi in krčmi, če pa moraš molčati ori občini, pri šoli, pri okrajnem zastopu itd? — Ljubo doma, kdor ga ima. Res, majhna si kajžica, pa si moja.
s Sv. Ožbalt. Okrajno glavarstvo je naznanilo po občinah' postavne predpise glede gozdnih požarov. Zaradi požiganja suhljadi nastanejo leto za letom zlasti spomladi večje nesreče. Ogenj uide in pokonča gozdove, hiše, pa tudi človeška življenja. Da svarilo glavarstva ni bilo prazno — le žal, da pride prepozno in premalo ljudem na ušesa — dokazala sta pri nas dva slučaja, Zaradi malomarnosti ob požiganju pod gozdi ležečih pašnikov in reber je ušel ogenj v dvojno Šumo: v Pupaherjevo blizu Kaplje in v Dietin-gerjevo blizu St, Ožbalta. In kdo poravna Škodo? — Koristna ognja je oblast, Če človek Čuva njeno rast. — Torej pazite na ogenj, da ne nastane požar!
s Vabilo k občnemu zboru Hranilnice in posojilnice v Slovenj-gradcu, registrovana zalruga z omejeno zavezo, kateri se vrši v nedeljo, 13. aprila v uradnih prostorih. Začetek ob četrti uri popoldne. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 'i. poročilo nadzorstva. 3. odobrenje rač. zaključka za 1. 1912. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti K obilni udeležbi vabi načelstvo.
s Sv. Martin tri Veleniu. V nedeljo, dne 13. aprila popoldne po večernicah ob 3. uri se vrši v Društvenem domu ustanovni shod J. S. Z. Obrtniki, rokodelci, delavci, posli in sploh vsa zavedna mladina, tudi žene, pridite polnoštevilno. Vabljeni ste tudi iz sosednih krajev. Poročat pride od načelstva J. S. Z v Ljubljani poslan govornik.
Konjiški okraj«
k Tepanje. V 9. številko „Slovenskega Gospodarja" je nekdo poslal dopis o slabi vzgoji in slabem obnašanju in je povedal naravnost o sadovih teh dveh slabili lastnosti tepanjskih, fantov. Vprašal je gospoda urednika za nasvet in zdr avilo te ianto\ ske bolezni. Dober nasvet ste jim dali, g. urednik. Jaz Vam pa povem, da v sami tepanjški vasi pe uspeva nobeno fantovsko društvo ali organizacija, ker nimajo primernih voditeljev, pridna dekleta v tej vasi so pa i-tak pri odseku našega skupnega konjiškega Bralnega društva, in sicer vrlo delujoče članice Dekliške Zveze, Naše Bralno društvo in mlajdeniška organizacija vseh občin skupaj bi lahko štelo Čez 100 fantov, a žal, da nas je le malo število. Obhajalo bo že letos lOlettiico, a iz Tepainj jii bil še nobeii fant ud našega skupnega društva. Jaz pa želim, da bi bila vsa dob. ro misleča mladina konjiške župnije v naših vrstah, vsi fantje udje tako prepotrebne mladenišlke organizacije. Torej na noge, mladeniči, bodočnost konjiškega okraja! Ne zaostanimo za drugimi okraji, dajte se vsi vpisati v naše društvo, da nas ne bo samo četa, am_
paK stotaija nas mora biti. Vzgojiteljem fantov pa svetujem, navajajte in dovolite jim, pristopiti k društvu, ko so Se mlajši in še nimajo popačenih src. Ko odrastejo, že ne poslušajo dobrih besed starišev, torej za^ čn i te pri iz ljudskte šole izstopli mladini. Tedaj se bo pa po par letih kmalu pokazalo obnašanje organiziranih tep.anjskih fantov.
k Oplotnica. Naša ljudska posojilnica obstoji sedaj že 11 let in je imela v preteklem letu 1912 168 tisoč 448 K 97 vin. prejemkov in 103 tisoč 584 K 89 vin. izdatkov, tedaj 332.033 K 86 vin. prometa ter ima svojo lastno hišo z malim posestvom i.n 10.049 K 61 v. rezervnega zaklada,. S tem prospehom smemo biti zadovoljni, ker ima vsaka župnija v naši soseski svojo lastno posojilnico, v Konjicah" imajo slovensko posojilnico in nemško hranilnico in naši posilinemci v O-plotnici imajo tudi svojo posojilnico, o katere bogastvu se pa nič ne sliši. Slovenci, zaupajte svoj prihranjeni denar domaČim posojilnicam, kojili načelniki so sami poštenjaki.
k Zreče. Sestanke v izobraževalne svrhe imajo mladeniči, združeni v Zvezi, praviloma vsaka prvo nedeljo v mesecu, dekleta pa drugo. Pri zadnjem shodu je Naglič Josip vspodbujal svoje tovariše k ljubezni do mile domovine,
Celjski okraj.
c Celje. Pri "duhovnih vajah za organiste in or-glarsko šolo je bil posebne) zadnji dan pri sklepu zelo znamenit in .ginljiv, Predsednik Č, g. dr. Anton Zdešar je podal mnogo lepih naukov glede krščanskega življenja, ip' dolžnosti, katere ima organist do bogoslužja. Za tem je sledila sv. maša, katero je služil mil. g. opat Fr. Ogradi. Med službo božjo je mil. g. opat obhajal vse udeležence skupnih' duhovnih vaj in jim končno podal mnogo lepih in poučnih naukov. Pri sv. maši je pelo kakih 2& orgajnistov pod vodstvom g. mestnega organista K. Bervarja „Tantum ergo", katerega je ravno omenjeni poklonil prevzvišenemu nadpastirju Njih ekscelenci knezu in škofu dr. Mihaelu Napotnik. Med mašo so se proizvajale sledeče pesmi: „Oče večni" (Ig. Hladni k), „Struna moja" (K. Bervar), in „Strmite nebesa" (Ig. Hladnik). Končno so vsi udeleženci zapeli enoglasni „Te Deum lau-damus" in se nato razšli,	*
c Celje. Pri okrajnem sodišču v Celju je bil obsojen dne 1. aprila t. 1. Jožef Novak, pekovski mojster iz Zreč pri KonjicaJi, na 14 dni zapora z 2krat-nim postom in trdim ležiščem, ker se je obnašal na c« kr. poštnem uradu v Zrečah zelo nedostojno in ker je dejansko razžalil g. poštarja in njegovo gospo ter jo vrgel celo ob tla.
c Svetina. Na belo nedeljo je priredilo Katoliško izobraževalno društvo Sv, Rupert na Svetini gledališko predstavo. Uprizorila se je igra: „Dve materi." Svetimska dekleta so nastopila prvokrat in so svojo nalogo nad vse izvrstno rešila. Posebno mati (Mlakarjeva Micka) in mala Olga (Micka Ratajeva), ki sta imeli glavni vlogi, bi delali čast tudi na kakem večjem odru, Kako potrebno je bilo pri nas izobraževalno društvo, kaže veselo gibanje in vsestransko zanimanje za isto, posebno med mladino. Časopisov je vedno premalo, vse hoče brati; je pač tudi pri nas resnično: mi mladi, mi mladi gremo naprej!
c Dobrna. V soboto, dne 6. aprila, se je skon-,čala za to leto naša šolska kuhinja, Z neveselimi ob. razi so se poslovili otroci od prostorov, v katerih so soozi 3 mesece dobivali vsak dan toplo kosilo. Hvala, Bogu za to napravo! Razdelilo se je' nad 4800 kosil med večinoma revne in potrebne otroke. Dolžni smo, se na tem mestu javno zahvaliti vsem, ki so pripomogli, da se je moglo izvršiti to telesno delo usmiljenja. V prvi vrsti se zahvalimo naši občini, ki je darovala lep znesek 200 K, nadalje č. g. župniku Fr. Kukovič, ki je, klakor vsako leto, podaril 50 K, končno še vsem ostalim, ki so darovali v denarju in živilih. Bog naj stotero povrne' vsakemu, kar je storil dobrega našim malim. Pozabiti seveda ne smemo požrtvovalne kuharice Neže Božnik, in vrle naše učiteljice Jelice Levstik, ki sta s tako skrbjo in ljubeznijo kuhali in stregli otrokom. Bog tudi njunega truda ne bo pozabil, Vse skupaj pa prosimo, naj tudi zanaprej ohranijo dobra srca in ljubezen do otrok ter naj zopet z veseljem odprejo svoje moŠnjičke in shrambe živil, kadar bodo zaslišali prošnjo za pomoč.
c Gomilsko. V predzadnji številki „Narodnega Lista" se je dobro znani dopisnik spravil nad našega vaškega „rihtarja", kateremu podteka vso krivdo glede slabih cest. Vsem pametnim in razsodnim va-ščanom je znano, da je cesta razideljena med posameznike in mora vsak ¿am skrbeti za posipanje, „Ril*-tarieva" dolžnost ne sega dalje, kalkor da v slučaju potrebe opozori vaščane. V tem ozlru je „rilitar" pač storil svojo dolžnost. Nič manj klakor štirikrat se je javno pred cerkvijo preklicalo, naj se česte popravijo in nosujejo. Tudi je naS „rihtar" oesto, ¿d pripade njemu, prvi posul, kar bi lahko služilo za vzgled drugim. v prvi vrsti pa "dopisniku samemu, ki svoje tudi do danes Še ni nasul, dasi bi bila najbolj potrebna. Uvenjeni smo, da dopisniku za napad v „.Narodnem Listu1" niso toliko povod naše ceste. Da ga te no brigajo mnogo, je pač že pokazal za časa- svojega „rih-tarovanja". Staro, zagrizeno sovraštvo do vseh kato-liško-narodnih mož, posebno do sedanjega „rihtarja", ki mu je Še posebno k srcu prirastel, ga je privedlo do hudobnega napada v „Narodnem Listu", Končno mu svetujemo, če ga že paše ceste toliko bodejo v o-či, naj vsaj skrbi za one proti Ti;navi in Zaklu, ka-mur je že včasih hodil in Še danes pogostoma hodi.
Samo pazi naj, da ne bo namesto zajcev ustrelil kaj drugega. — Več vaščanov.
c Mozirje. Občinski redar trga Mozirje je za svoje zaslužno delovanje dobil pri o, kr. sodniji Gornji Grad 3 tedne počitnic, kjer bo dovršil pri tem svoje študije v prid občine.
c Zg. Savinjska dolina. V naši dolini posebno skrbi za povzdigo ljudskega blagostanja in olepšanja kraja g, Franc Praprotnik, nadučitelj v Mozirju. Kakor druga leta, tako je tudi letos več sto žlahtnih dreves brezplačno razdelil med učence, katera so se po tukajšnjih kmetijah posadila, [Vsa ta drevesca bodo enkrat obilno rodila ter tudi Otroke vse žive dni spominjala na leta vesele mladosti in, v njih' budila ljubezen do prekoristne sadjereje. Svoje dni ni b'ilo pri nas sBoro nildakega sadja. Le tu in tam ga je kaka ženica včasih nabrala kak košek in ga je nesla potem na Koroško, Sedaj se je pa sajdjarstvo tako povzdignilo, da naložimo in prodamo skoro vsako leto po več vagonov sadja. Ko bodo pa čez nekaj let ilo-rastla vsa ta drevesa, katera se sedaj leto za letom posadijo, bodo pa dohodki, koje bo donašalo sadjarstvo, gotovo zelo lepi. Z drevjem je pa tudi naš kraj silno pridobil na svoji lepoti in veljavi. Za vse to sp moramo v prvi vrsti zahvaliti nadučitelju Fr. Prap-rotniku, ki tako goreče in neutrudljivo deluje za povzdigo umnega sadjarstva. S tem svojim tako blago-nosnim delovanjem si je pridobil toliko in tako velikih zaslug, da se iste ne dado niti dovolj oceniti in; se tudi nikdar pozabile ne bodo. Ljudstvo bo pa tudi tega svojega dobrotnika gotovo za vse Čase ohranilo v naj-li.valežnejšem spominu. Naj bi mnogi liberalni učitelji mesto strastne politične agitacije raje posnemali gosp. Praprotnika!
c Celje Njih ekscelenca prevzvišeni knezoškof dr. M. Napotnik so podpornemu društvu organistov poslali darilo 100 kron. Za to velikodušnost in naklonjenost izrekamo najprisrčnejšo zahvalo! Nadalje se tudi zahvaljujemo vsem preč. gg. misijonarjem, mil. g. opatu Ogradiju, predvsem pa preč g. dr. Zdešarju za vodstvo duhovnih vaj.
c Na Polzeli ima katol. bralno društvo svoj občni zbor v nedeljo, 13. aprila popoldan ob 3. uri. Na dnevnem redu je volitev novega odbora. Vso prijatelje poštenega berila in prave omike vabimo.
c Savinjsko okrožje Z. S. D. ima v nedeljo dne 13. aprila izredno sejo v Petrovčah ob 11. uri dopoldan. Vse odbornice celega okrožja se prosijo, da se udeležijo seje V pretres pridejo spomladne prireditve.
c Dobrna. Bralno društvo vabi na občni zbor in prireditev, ki se vrši v nedeljo dne 13. aprila po večernicah. Na vsporedu je daljša igra in petje novega moškega zbora. Vabimo vse prijatelje bralnega društva in pričakujemo, da se bodo tudi naši dobri možjo v obilnem številu odzvali temu povabilu.
Brežiški okraj.
b Zakot pri Brežicah. Pri g. županu Zorku na kolodvoru se je dne 6, t. m. vršil politični shod, ki so ga obiskali somišljeniki iz A rt ič, ZiM, PiŠec, Dd-bove ter Brežic. Za predsednika je bil izvoljen gosp. Podvinski star. iz Pišec. Najprej je poslanec g. dr. jankoviČ obrazložil, zakaj so bili slovenski deželni poslanci primorani pričeti z obštrukcijo; jasno je tudi naslikal stanje vprašanja o soielski železnici, o k a. ierem bratci liberalci z enako zlobo in neumnostjo begajo svoje kaline. Poslanec dr, Benkovič pa je pred vsem govoril o zunanjem položaju Avstrije, ki je skoro obupen; pripeljala pa jo je vanj Slovanom sovražna politika dualizma, kateri se mora čim prej streti, ako Avstrija sploh še hoče obstati. In to mi Jugoslovani iz srca želimo. Govoril je tudi o finančni preosnO-vi, ki pride zdaj pred državni zbor, v kolikor zadene posebno kmeta, ter se je pri tem z jasnimi besedami dotaknil nezaslišanega ravnanja finančnega urada v Brežicah lansko leto. Tudi na naslov okrajnega glavarstva je povedal znamenite besede. Ko se je predsednik obema poslancema v imenu zborovalcev zahvalil, je bila soglasno sprejeta resolucija: Zboroval-ci popolnoma odobravajo obštrukcijo slovenskih dež. poslancev. Izrekajo svojim deželnim in državnim poslancem popolno zaupanje ter jih pozivajo, naj vstra-jajo v boju za pravice slovenskega ljudstva in, za zdravo preosnovo cele naše države, kakor posebej še za to, da bodo vse naše oblasti poslovale v prid našemu ljudstvu.
b Sronilje. Neverjetno zgodnjo pomlaid imamo letos. Prejšnji teden je iz enega naših vrtov prišel že Špargelj na mizo, — Na veliko soboto je bil v Brežicah iz tamošnje bolnišnice pokopan I. Pečnik, mlad fant, ki je ravno doslužil vojake, pa je bil zahrbtno napaden in ubit. Vzrok: surovost naše mladine, ki raste na gredah pijančevanja. Poleg slabe vinske letine delajo pijanci Še sami tako nesrečo celim družinam: eni morajo prezgodaj v grob, drugi v ječo. Tuž-na nam majka!
b Ilajhenburg. Dne 13. aprila prihodnjo nedeljo se vrši prestava, ki je izostala dne 25, marca. Pridite v obilnem številu!
b Kozje. Na velikonočni torek se je pritepel na cesto iz PilŠtania v Kozje popolnoma neznan pes. Ob-grizel je 4 otroke, ki so jih odpeljali na Dunaj v Pastorjev zavod, ker je preiskava psa potrdila, da, je stekel. Kar zaporedoma se množijo ti nesrečni slučaji! Zakaj neki imajo nekateri psa, Če ga nočejo zadostno hraniti in ga oskrbovati vedno s svežo vodo, posebno, če je sedaj zaradi stroge kontumaöe priklenjen?
b, Kozje. Prestavljen je g, davčni oficijal Wries-nik iz Kozjega v Ormož. Mož je bil v uradu prijazen, postrežljiv in uljuden s strankami, v zasebnem življenju kremenit značaj. Zapustil je najboljše spomine in ljudstvo ga bo pogrešalo. Želimo i sreče v nadaljnem življenju!
Listnica uredništva.
št. Andraž nad Polzelo, Sv. Rupert v Slov. gor.: Glede cest se pritožite na obč. odbor. Pozdravljeni! — Orehovci: Potrjujemo, da Jožef in Leopold Zemljič nista pisala nobenega dopisa za naš list. — Kotor, Rezervistom: Vas spravimo samo v neljubo preiskavo, — Teharje: Ker ni podpisa, roma brez usmiljenja v koš! — Gornjigrad: Ker smo tudi mi odgovorni, povejte nam vendar koga imate v mislih. — Tinje: Ker je stvar tožljiva, zato Vas prosimo, povejte nam ime dotičnega agenta, da se tudi mi lahko informiramo. — Sv. Lenart nad Laškim: če imate kake pritožbe o društvu, zahtevajte kot ud od odbora pojasnilo. — Sv. Jurij ob Ščavnici: Kakor Vaša „pšenična Mica" ni imela sreče s „pridobljeno" pšenico, tako tudi Vaš dopis ne bo zagledal belega dne, ker je brez podpisa. — Dobrna, Kapela, Zg. Sav. dolina, Kozje: Ostalo prihodnjič. — Sesterže: Povejte nam pri kom se je vršilo dotično „zborovanje" in kdo je imel glavno besedo, — Šmart no pri Velenju, Zabukovje, Sv. Jernej, Sv. Urban, Ormož, Središče, Stoprce: Radi pomanjkanja prostora odložili za prihodnjič. — Prepozno so došli dopiBi: Sv. Tomaž, Rajhenburg, Hoče, Pesje, Galicija.
Loterijske številke.
Dne 2. aprila 1913. Gradec 23 64 21 41 11 Dne 5 aprila 1913:
Line
81 51 4 10 39
obilo
Pridobivajte nove naročnike!
Lepo posestvo na prodaj, 20 oralov, obstoječe iz pritlično zidane hiše, 2 poslopij za živino, polje, gozdi, travniki, pašniki, velik, novo moderno nasajen vinograd, v katerem se je že nad 30 veder vina pridelalo. V hiši je gostilna, kon-cesonirana tudi za žganje in prodaja tobaka. Zraven se pusti tudi vsa premičnina, kakor: pohištvo, živila, sodi, orodje, nova salonska repetirura s tremi uteži, gramofon itd. Vse skupaj za 9.600 kron. — Proda se, ker ni komu prepustiti. To posestvo je na jako rodovitnem kraju, pol ure od kozjaškega trga na Spod. Štajerskem. Pojasnila daje Ferdo Motnikar, nrar in trgovec v Zagorju ob Savi. Pri njem se sprejme tudi en urarski učenec ali učenka pod zelo ugodnimi pogoji.	490
Izurjenegs, mladega pomočnika takoj sprejme Florjan Vertačnik, mizar, Pasje, p. Velenje. 514
Lepo, malo posestvo, 10 minut oddaljeno od kolodvora, jako po ceni na prod»j. Poslopje je vse v dobrem s-atju in posestvo obstoji iz dobrih njiv in travnikov, lep ssaonosnik in tudi g zd. Na Nadaljna pojasnila in eena se pove do 12 »prila. Piše se naj na »J. F. 246" poštnoležeče. Velenje.
475
Pozor!
V prometnem kraju, v vznožju Pohorja, blizu farne cerkve in pet-razredne šole, je na prodaj hiša z malo trgovino in tobaktrafiko. Jako pripravno za lesotržce. K hiši spadata dva orala zemlje, zraven iste se nahaja lep sadonosnik in vrt z brajdami, ki dajejo 3 polo-vnjake vina. 350 trsov novega nasada. Naslov v upravništvu pod št.	'471
Proda se na pol krita, malo obrabljena, lahka ICOŽfiJ^
za dva, pa tudi za enega konja. Proda se tudi nov kosilni stroj Deering. Kje, pove upravništvo.
Viničar
oženjen, lahko takoj vstopi pri meni. Poprej se mora osebno predstaviti. — Dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celju	470
Pozor!	Pozor!
Izdelovalniea raznih vozov.
Kdor h če iaeti trpežno in solidno izvršene foicve po jako nizkih centh, komplftcih ali samo z les-nino, kak-.r tudi različne okove za vozove, naj se blagovoli obrniti n» t'rdko M. L .žar, Dr*gomeM, p. Domžale, Kra&jsko.	360
Possstvo ra pi oda j, 14 oralov, lepa hiea; 10.000 K. Drugo: 11 orali v; 7.C00 K, obe v Kzmnici. Oglasiti se je pri Matiju Žiž. k Kamr. ca št. 16 pri Mariboru. 8
Učenca iz poštene hiše sprejme takoj Franc C?ilak, medičar v SI. Bistrici.	484
Pridan učenec se sprejme takoj pri g. Vaupotič, pekarija. Žice pri Konjicah.	430
Prodam lepo hišo ali zamenjam ra di rodbinskih razmer, zelo ugodna prilika. Več g. Iv. Keinz, Bergstr. 4 1, v Mariboru ali Lembachstr. 19 v Studencih pri Maribor v trgovini. Istotam tudi stavbeni prostori.
Gostilna na račun dobro idoča tik farne cerkve, trg Šmarje pri Jelšah, se odda do 15 maja. Ponudbe se pošljejo na lastnika Florjana Gajšek v Loki pri Žusmu. 448
Pridna poštena deklica, ki zua šivati se sprejme kot sobarica pri-gospej Antoniji Gyorek, Majšperg pri Ptujski gori.	449
Ženitna ponudba
Mladenič, 34 let star, treznega značaja, 3000 kron gotovega de-rarja in 75 kroa penzije na mesec, se želi seznaniti z dekletom ali vdovo od 20 do 85 let, ki bi imela kako sredno posestvo v lep šem kraju in ki bi bila lepega vedenja. Naslov na uprav. Slov. Go-spo-darja pod „Varčnest št. 10".
466
Dva mlida zakonska želita kako primerno službo v kakem zavodu, graščini tli kaki večji hiši mož jo izučen mizar, ima veselje do vsakega dela, zmožna sta obeh de želpih jezikov in tudi italjanščine. Naslov v upravništvu	456
Učenec s primerno izobrazbo in dobrimi izpričevali, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom Ignaca Sitar, Toplice pri Rudol-fovem, Kranjsko.	442
Nekaj novega!
Zanaprej se menja moka z žitom vsake vrste, prav dobro in čisto po nizki ceui, velika zaloga moke pri parnem mlinu in žagi v magda-lenskem predmestju pri Janezu Špes, Maribor.	433
Jajca za valenje od zlatorumenih
Orpingtonk zajamčene čiste pasme. Ducat po povzetja 4 krone z zavojem vred. Pošilja Anton Slod-cjak, p. Juršinei pri Ptuju. 356
Krompir „Eldorado" najroioritnej-ša vrsta sedajnosti 5 kg. poštni zavoj 90 vin. 50 kg. po železnici 6 kron. „Bohmov uspeh" zelo rodovitne, krompirjevka ostane zelena do oktobra, brez da bi ga bilo treba škropiti, za kar se jamči. 5 kg. 1 K, 50 kg 7 K 60 vin. „Beli" štajerski krompir, bogato rodeč z velikimi gomolji 6 kg 80 vin., 50 kg 6 kron. „Obistnlk" najzgodnejši, 5 kg 1 krt no. Vse cene se razumejo z zavojnino vred, loco Juršmci, oziroma kolodvor Pttg. Pošilja po povzetju Anton Slodnjak, posestmk, pošta Juršinci pri Ptuju, Štajersko.	345
Družinske hiše
novozidtne, 6 minat od glavnega kolodvora v Maribora se pod ugodnim? rog vji p-odijo. Vpraša ko pri g. Maček, Krčerina pri Mariboru št. 187.	4 9
Ugodns prilika.
Zavoljo pomanjkanja ljudi prodam posestvo obstoječe približno iz 10 oralov zemlje s krasnim sadoaos-nškom v k».t;r»m se pr dela 16-20 polovnjakov jabolčmka, četrt oraiov novih goric ki že rodijo, lepe n»i'e, krme zraste za 5 glav goveje živine, hram z dvema soban a, eno kuhinjo, dve obokani kleti, večinoma vse zidano, 5 ai-nut od okrajne ce^te, en četrt ure od farse cerkve Ona samo 6000 kron. če ima kupec 2000 kron, tedaj lahko kupi, za drugo poča-Vam Naslov v upravništvu Sov. G.«p darja.	468
Lepo posestvo, hiša z dvema sobama, 10 let davka presta, veža, kuhinja ;n klet 2 dr-srnici, svinjski hlevi, lep vr', 10 minut od postaje se proda pod lakkimi pogoji. Naslov Garber Juri, po-estnik, Hot nja vas, Slivnica pri Mariboru.	4 6
Maksimilijan Poberaj
mestni stavbeni mojster
Maribor, Tegetthoffpl. 3 se priporofia z» vsa stavbena dela nova in stara, strešno kritje, betonska dela, izdelavo načrtov in proračunov. Vse točno in po nizkih cenah.
Sveža jajca s
po najboljših dnovnih cenah kupuje trgovina z jajci Dunaj XII/1 Schonbrunner Schlosstrasse 28.
Srečke v korist „Slovenski Straži"! Barj|a za birmance!
Opravilna številka A 1/13
5 glavnih dobitkov
90.000, 40.000, 30.000, 20.000 in 10.000 kron, oziroma frankov in lir
zadene teksm meseca majnika
v srečnem slučaju že z vplačilom samo 5 kron, kdor naroči izborno skupino po B srečk na 70 mesečnih obrokov po 5 K.
15 žrebanj vsako leto i
Zahtevajte obširno majnikovo poročilo o srečkah! Iz njegove vsebine: Za eno krono 100.000 frankov! — Poročilo razpošilja in naročila sprejema za „Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana. 507

Zahvala.
Tužnim srcem javljam vsem sorodnikom in prijateljem ter _ znancem žalostno vpst, da je moj iskreno ljubljeni soprog gospod
Franc Omerzu,
v ponedeljek', dne 24. maj"ca ob 9. uri dopoldne po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakra- j meuti, v 38. letu mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb pokojniKa je bil v sredo, dne 26. III. i ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti. Najtoplejšo; zalivalo izrekamo g. dekanu ter videmsk.i požarni brambi za vso požrtvovalnost in vsem, ki so se na kakoršenkoli način" spomnili rajnega v bolezni ali ob smrti.	500
Videm, dne 31, marca 1913.
Mica Omerzu roj. Strasner, žalujoča soproga.

Najboljše sredstvo proti
PERONOSPORI
m d'	Je večkrat zboljšana bordelajska
f. g	mešan ca v gotovem stanju. Jamči
r "	za dober uspeh tudi na mokrem
lf
•j s "I listju. Rabljiv tudi pri rosi. — Se

ne vsede. Brez števila priporočljivih pisem!
QilfUfl ifl vinAPOlpi rabite v lastnem interesu „bakreno-žvep-oaujc lU IltldlCJU |enj prašek" proti plesnobi „Bagol'" za
uničenje črva kiseljakk „kaliforniški drobec'" proti sadnim škodljivcem, gosenični lim proti gosenicam itd., ,.Laurina" za poletno pokončavanje škodljivcev, ..Lauril-karbolinej" za pokončevanje po zimi, „Lauril drevesni vosek" za cepljenje, „Ihneumin" za nežne cvetlice, „Nikotin Quass a izvleček'' za škropljenje drevesnic, „Topomor" proti poljskim mišim, „Pampil" proti osam in drugim žuželkam. — Zahtevajte natančni popis in podatek o uporabi zastonj in poštnine prosto od glavnega zastopa „Forhin" tovarna za izdelavo sestav za škropljenje vinogradov:
SJiff e?r7
513	Gatterburggasse 23. (Bock-Herzfeld).
Vabilo
na
OBČNI ZBOR
Hranilnice in posojilnice v Šmartnu na Pa&i
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 20. aprila 1913 ob VA. uri popoldne v župnišču.
Dnevni red:
1.	Citanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1912.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva. 5i._ Poročilo o izvršeni reviziji.
6, Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor v navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. 497	Načelstvo.

Samo 5 dni vozijo brzoparniki francoske
prekomorske družbe iz
Havre v Nevyork
najkraj.in oajhit. vožaja.
Veljavne vezne listke (Šifkarte) za potnike t Ameriko in vozne listke za potnike iz Amerike nazaj v domovino izdaja edino
Ed.Smarda :: LJubljana
konces. potovalna pisarna Dunajska cesta 18
v hiši Kmetske posojilnice, nasproti znane gostilne „Figabirt".	375
Kmalu pride zopet čas, do bodejo pr.evzv. knez in škof delili po mnogih župnijah zakrament sv, birme. Navadno dobijo birmanci od svojih botrov tudi primerna darila, Mnogokrat dela botrom največ preglavice, kako darilo naj bi dali svojim birmancem. Po našem mnenju je najboljše, da naložijo botri bir-mancu, ako je mogoče, primerno svoto denarja v posojilnici in otroku izročijo knjižico ter birmanca tako učijo Štediti, Za spomin pa mu naj Še kupijo lep molitvenik in lep rožni venec. A pr.i nakupovanju molit-venikov naj botri ne gledajo na lepo vezavo, na krasne platnice, temveč na lepo vsebino molitvenika. Zato upamo, da bomo botrom ustregli, ako jim nasvetu jemo, katere molitvenike naj kupijo svojim birmancem za spomin.
Mi najbolj priporočamo sledeče molitvenike:
1.	Sv. opravilo
Spisal župnik Jožef Cede, natisnila in založila Tiskarna sv» Cirila v Mariboru. Ta molitvenik: je sestavljen natančno po katekizmu in obrednih knjigah. Obsega krasno in poučno razlago celega cerkvenega leta. Ima vse navadne pobož-nosti, 6 raznih sv. maš, pouk o zakramejntih, molitve za popoldansko službo božjo in 73 najlepših pesmi. Ta molitvenik najtopleje priporočamo kot darilo za birmance. Stane pa z rudečo obrezo K 1'30, v zlati obrezi pa se dobi v raznih, finih vezavah po K P50, 170, 2:60 in 2"70. Primeren je za birmance od 10 let naprej.
2.	Malo sv. opravilo.
Ta je krajši posnetek iz prejšnjega molitvenika. Je lep in poučen ter primeren za otroke od 7 do 10 let. Stane pa v rudeči obrezi 70 vin., v zlati pa 1 K.
3.	Prijatelj otroški.
Spisal dr* ,i¡. Somrek. Ta molitvenik je prav primeren za otroke od 7, do 10. leta. Je jako poučen in obširen ter stane v priprosti vezavi 40 vin., z zlato obrezo pa 50 vin,
4.	Venec pobožnih molitev in S7. pesmi.
Ni ga molitvenika, ki bi imel tako krasna premišljevanja in tako pobožno navdahnjene molitvice, kakor je ta, Obsega tudi nad 600 prelepih cerkvenih1 pesmi, — Primeren je posebno za birmance obojega spola, ki imajo glas za petje. Stane v rudeči obrezi 3 K, v navadni zlati obrezi 3 K 50 vin., v lini vezavi pa 4 K in 4 K 20 vin.
5.	Družbine bukvice.
Spisal J. Rozman. To je molitvenik za vsa kr-sča^nska dekleta, ali so pri Marijini družbi ali ne. Mirno lahko rečemo: Za dekleta ni boljšega molitvenika kaicor je ta. Ta knjiga je primerna za dekleta od 12» leta naprej. Stane v ru. deči obrezi 3 K, v navadni vezavi z zlato obrezo 3 K 50 vin., v krasni vezavi pa 4 K in 4 K 20 vin.
Te molitvenike torej botrom res iz prepričanja priporočamo kot primerna darila za birmance. Dobijo se vsi ti molitveniki v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, kamor se naj piše po-nje. Poštnina stane za prve tri 10 vin., za zadnja dva pa 20 vin.
V Tiskarni sv. Cirila v Mariboru pa se dobijo tudi lepi rožni venci vsake vrste od 15 vin. do 2 K 50 vin* komad.
Botri, poslužite se pri nakupovanju birmanskih daril letos posebno Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta, štev. 5. Tiskarna je naše domače, slovensko podjetje, ki vam bo točno in dobro postregla!
Kdor
Edini slov. trgovin« z železnino
Dobro biago točna postrežba
si hoče prihraniti denar
kupule vse v sIct. trgovini
1169
Ivan Veselic & drug
v Ormožu, podružnica Velika nedelja.
Največja zaloga n>acufak turnega blaga, kakor sukna, draka hlačevine, platns itd. Vse vrste špecerije, najfinejše moke. knve itd. Največja zaloga vse vrste železnine, kakor tudi vsi okovi za mizarje in stavbe po najnižjih tovarniških eenab — Kupuje zrnje, kakor pšenico, rž, fižol itd. potem jajca suhe gobe, perutnino vedno po najboljših dnevnih cenah
K. in R. Ježek
tovarna strojev, livarna železa in kovine, MARIBOR, Meljsfca cesta 103
priporoča » oje raznovrstne poljedeljske stroje, mline, priprave za žfge, transmisije, vodovode, studenčne sesaljke, kakor tudi motore prve vrste itd. pod ugodrimi plačilnimi
pogoji.	376
Lastna delavnica za popravila poljedelskih strojev y MARIBORU.
Oklic
10
s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči.
C. kr. okrajno sodišče v Wolisbergu na Koroškem naznanja, da je umrla dne 23. decembra 1912 v St. Andražu na Koroškem štev. 70 zasebnica Marija MacK, Rojena "VVosehner, ki ni zapustila nikake na-redbe poslednje volje.
Ker je temu sodišču neznano, ali in katerim osebam gre do njene zapuščine ka^ka dedinska pravica, posebno je sodišču neznano, Če je kaj sorodnikov po njeni materi, mati se je zvala Liza, rojena Knapp, se poživljajo vsi tisti, kateri nameravajo iz katerega koli pravnega naslova zahtevati zapuščino za-se, da naj napovedo svojo dedinsko pravico v enem letu od spodaj imenovanega dne pri podpisanem sodišču, in se zglase, izkazavši svojo dedinsko pravico za dediče, ker bi se sicer zapuščina, kateri se je med tem postavil za oskrbnika g. Kari Dreo, notarski kandidat v Wolfsbergu na Koroškem, obravnavala z onimi, ki se zglase za dediče in izkažejo naslov svoje dedinske pra. vice, ter se jim prisodila, dočim bi zasegla nenastop-ljeni del zapuščine, ali če bi se nikdo ne zglasil za dediča, celo zapuščino država kot brezdedično.
C, kr. okrajno sodišče v Wolfsbergu, oddelek 1. dne 28» februarja 1913.	454
Opravilna številka E 49/13 7
Dražbeni ©klic.
Po zahtevanju Mestne hranilnice v Kamniku, zastopane po g. dr. Alojziju Kraut, odvetniku v Kamniku, bo dne 24. aprila 1913 dopoldne ob 9, uri na licu mesta, in sacer najprej v Leskovou, potem pa v Zabukovju dražba zemljišč vi. Št, 88, 216, c. o. Zabu-kovje in vi. št, 57 k", o. Leskovec, obstoječih iz ad I.) vi, št. 88, 1 hiše, 1 gospodarskega posopja, 1 kozolca, 11 pašnikov, 1 vrta, 11 travnikov, 12 njiv, 7 gozdov in 1 vinograda v skupni izmeri 16 ha 3 arov 30 kv. metrov; ad II.) vi. Št. 216: 5 travnikov, 4 njiv, 1 hoste in 3 pašnikov v skupni izmeri 3- ha 21 arov 1 kv, meter; ad III.) vi. št. 67: 1 keldra, 1 njiva, 1 vinograd in 1 travnik v skupni izmeri 45 arov 78 kv. metrov s pritiklino vred, ki sestoji iz 2 vozov, 1 pluga, 2 bran, 2 svinj, 2 sodov, 2 čebrov in drugega go-s]>odarskega orodja.
Nepremičninam, ki jijfc je prodati na dražbi, je določena vrednost 10*827 K 15 vin,, pritiklini na 315 K,
Najmanjša ponudba znaša ad I.) vi. Št. 88 k. o. Zabukovje 6.035 K; ad II.) vi. št. 216, k. o. Zabu-kovje 844 K; ad III.) vi. št, 57, k. o. Leskovec 515 K; pod tem zneskom se ne prodaja. Dražbajo se vsa zemljišča skupaj, vsako posebej, ali po parcelah.
S tem v smislu par, 56 i. r. odobrene dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnine (zemljiškoknjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo ti^ti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj označeni sodniji, v izbi št. 8 med opravilnimi urami.
494
C. kr. okrajna sodnija v Sevnici, oddelek II., dne 22, marca 1913.
Dr. Fischlnger.
Dražbeni oklic.
Po zahtevanju Mestne hranilnice v Kamniku po g. dr, Alojzu Kraut, odvfetniku v Kamniku, in Mestne hranilnice v Kranju, zastopane po g. dr. Val. Stem-piliar, odv. v Kranju, bo dne 29. aprila 1913 dopoldne ob 91, uri na licu mesta v Pdkleku (par. 177 i. r.) dražba zemljišč, vi. Št. 94 in 115, k', o. Poklek, obstoječih iz I.) vi, št, 94: 1 hiše in gospodarskega poslopja, 3 gozdov, 6 pašnikov, 10 njiv, 2 vinogradov, 5 vrtov in 1 travnika v skupni izmeri 12 ha 24 arov 11 kV, metrov; II.) vi, št. 115: 1 hoste v skupni izmeri 7 ha 09 arov 4 kv. metrov s pritiklino vred, ki sestoji iz različnega gospodarskega orodja.
Posestvi imata jako lepo lego.
Nepremičninama, ki ju je prodati na dražbi, je določena vrednost na: ad I.) vi. št. 94, k. o. Poklek 2.958 K 60 vin,; ad II.) vi. št. 115, k. o. Poklek 1772 K 60 vin..; pritiklini na 59 K 50 vin.
Najmanjši ponudek znaša adl.) 2*013 K- ad II.) 1.182 K; pod tem zneskom se ne prodaja. Dražba se po parcelah ali vsako zemljišče posebej.
S tem v smislu par. 156 i* r. odobrene dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnine (zemljiškoknjižni izpisek, hipotekami izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi štev. 8, med opravilnimi urami.	492
C, kr, okrajna sodnija v Sevnici, oddelek II.,
dne 28. marca 1913.
Dr. Fiscliinger.
Zelo lepo posestvo, krog 22 oralov, lep gozd, travniki z samo sladko krmo, 400 žlahtnih sadnih drevesc, novonasajen že rodeči vi nograd, njive, lepa hiša in gospo darska poslopja itd.; viničarija bližini Poljčan se proda. Pojasnil daje Kari Sima v Poljčanah. 49
Malo posestvo (hiša, vrt, njiva v lepi legi) z malo, dobroidočo trgovino mešanega blaga, edino v vasi, ne daleč od železniške postaje, se proda vsled starosti po primerno nizki ceni. Pojasnila daje lastnik M. R. 44, Št. Pavel pri Preboldu. Poste restante.	515
Sta» I*
BDBttlHBKI BDBB •« H,
10, aprila 1913»
Ne izp©stsvS|ajt@ se
nevarnosti, da bi k Vaši rani pripustili nesnago, po kateri še postune rana nevarnejša, pokrijte jo raje z dobrim ob-vezilnim sredstvom.
Že 40 let se je izkazalo medlao vlnčno mazilo, takozvano praško domače maiilo kot zanesljivo sredstvo za obveso. To obvaruje jane. olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zi celjenje. Razpošilja se vssk dan.
Ena pušica 70 vin. Proti predplačilu K 316 se pošljejo 4 pušice za 7 K, po deset pušie poštnine prosto na vstko postajo avstr-ogrske monarhije.
Pozor ca ime izdelka, izdelovatelja, cqne in Tarstven» snasaks. Pristso je pa 70 *šn.
Izdelovateij in D CV*»rfr»Ci» lek«rnar iver. z«l. glavni založnik O. rrdgiltSr, Prs8a II ., i. ¿03,
Zaloga v Maribcru: lekarca W. A König, Friedrih Prüll, Viktor Savost. Pozor na ime izdelka.
Majer z družino
(mlad zakonski par) se sprejme za deželno sadjarsko in vinarsko šolo v Mariboru. Oskrbovati mora delo v kravjem in svinjskem hlevu. Snažna molža je zanesljivost. Plača v gotovini 80 K na mesec, darila za molžo, darila za hlevsko delo, prosto stanovanje, kurjava in luč, 1 liter mleka na dan, kakor tudi krompir, zelje, solato in fižol. Vstop kakor mogoče hitro. Ponudbe na ravnateljstvo deželne sadjarske in vinarske šole v Mariboru.	104
Krasno posestvo z dvojno mero gozdov in vinograd, skupno, ne-razkosano, četrt ure od postaje, v lepi legi na ravnem, blizu veliko tovarne in rudokopi, mlin na motorno moč, 3 konjske sile v zvezi z mlatilnico. Vse potrebne polje-deljske stroje in kovaško orodje, zidano poslopje v najlepšem redu 411 arov 62 m* mere, ter se lahko redi 12 glav goveje živine s samo sladko krmo. Vse to prodam za ceno 36000 K. Zaradi setve vabim kupce takoj. Anton Štante, Sv. Lovrenc v Prožinu, p. Štorč na Štajerskem.	•	439
500 kron
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin „Riamazils" VaSega kur jega očes», bradavice, trde kcže v treh dneh brez bolečine r.e odpravi. Cer.a ene posodice z garancijskim pismom eno krono. 224
„Kemeny, Kašan
L poštni predal 12/76 (Ogrsko)".
Cepljeno trsje in ključi.
Vinogradnikom naznanjam, da imun veliko množino amerikanskih trt na prodaj. Seznam trt: pošip, ruiandec b, silvanee, žlahtnina, rudef* in bel», ranfol, pcrtugizec, veklinec, laširi rizling, kapčina, muškat silvanee. Več tisoč korenjakov. Riparia Port., Vitis Salo nis, Montikola in ključev. Velika množina Rip&ri» Portalis Montico- . 1*. Cena po dogovoru. Janez Verb njak, trsničar Breg pri Ptujn.
196

Tovarna za kemične izdelk
v Hrastniku
priporoča kmetovalcem superfosfat iz koščene moke in rudninski superfosfat, nadalje razne vrste mešanih gnojil, ki vsebujejo vse, za zemljo potrebne redilne snovi.
Za gnojenje hmeljišč najboljša znamka: Kali-amonijak-superfosfat.	502
s Lepo posestvo,
blizu Maribora, farne cerkve in žel. postaje, zidani hrami in hlevi, veliko travnikov in sadonosnikov in vse drngo potrebno je z vsem p-emakljivim vred takoj na prodaj. Več pove upravnižtvo.	896
Posestvo na prodaji Vinograd, nov nasad, travniki, njive, gozd, ka-menolom, lepa hiša, dve viničariji, zelo ugodna lega, v bližini mesta na Sp. Štajerskem. Velikost 17 oralov. Ponudbe pod V. J. na uprav-ništvo.	427
Pozor, kupci posestev 1 Izvrstno posestvo do 20 oralov rodovitne zemlje, obstoječe iz njiv, 4 oralov travnika, 6—8 oralov gozda, sedem oralov vinograda, polovica novo nasajena, samo žlahtne vrste, zraven preša in liram. Prijazna domačija, zidana hiša z opeko krita, tri sobe, kuhinja, klet in ena posebna shramba, močno gospodarsko poslopje z živinskimi hlevi, kaščo, podom, stelnico itd. ter štiri svinj-ki hlevi. Oddaljeno 10 minut od kolodvora, na veselem kraju pri okrajni cesti. Cena 15.000 kron, vknjiženega ostane 6 0 0 kron, za ostalo ugodni pogoji. Se radi nakupa manjšega posestva pod roko proda. Oglasiti se je osebno ali pismeno pri Jožefu Štancer, pos. Mestinje 13. p. Podplat, Štajersko.
443
Iskreno zahvalo
izrekama tem potom blagorodnemu gospodu dr. Josipu Ipavic, zdravniku v Št. Jurju ob juž. žel. za izdatno pomoč v nevarni pljučnici.
Trnovec p. Dramlje, 29. sušca 1.1. Jožef in Roza Trebovc p. d. Župnek.
Sprejmeta se dve osebi kot ofarja, imata mleko, drva, zemljo in vsak dan 90 vin gotove plačo. V Cvaj-niku Kapajnerjeva viničarija 125 p. Mariboru.	509
Trgovci pozor.
Proda se na lepem prostoru blizu cerkve na Sp. Polskavi hiša z trgovinskimi prostori, 3 sobe, kuhinja, klet, drvarnica, zraven lep vrt, za zelenjavo,' lepe brajde in jabolčna drevesa za 9.000 K, vknjiženo o-stane 2.400 K. 4000 K je za izplačat drugo pa lahko ostane na leta po dogovoru. Več se izve pri g. Aleksander Struc na Spodnji Polskavi pri Pragarskem. 508
Prčda se . stara, dobro znana trgovina z usnjem, pripravna tudi za vsako drugo trgovino, dvoje stanovanj s 5 sobami, 2 kleti, prostor za prodajalno, njiva, se proda za 7.500 K v Št. Jurju ob juž. žel. št. 32 pri Sitterju. Natančneje pri Jan. Sitterju v Gradcu, Lichten-felsgasse 17.	493
Proda se posestvo 10 minut od župne cerkve Poljčane, 20 minut od kolodvora, s premičnino vred ali samo posestvo, živina ne ostane. Posestvo meri vsega skupaj 22 in pol oralov, okoli 10 oralov njiv in travnikov, ostalo gozd, njive so vse posajane, lepa rodovitna zemlja razen gozda in enega sadonosnika in ene njive, je vse v ravnini, voda pri hiši, poslopje je močno zidano in vse obokano, okoli poslopja brajde, se vse skupaj proda za 14.000 kron, 4000 kron ostane vknjiženo. Kupci se naj oglasijo pri trgovcu Francu Vodenik v Sp. Poljčanah. Tam se izve kje posestvo leži.	505
Lepa dobro idoča velika gostilna in gospodarsko posestvo blizu kolodvora in podružne cerkve s pokopališčem, 16 hektarjev raznega polja, 15 ha gozda, 6 travnikov, 2 s servitutnimi pravicami, s pašniki in gozdom blizu močno tekoče vode, se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Naslov pove: Leop. Obleten, Libuče p. Pliberk, Spod. Koroško.	506
Lepa hiša, novo zidana, z opeko krita, ima 4 sobe, 2 štedilni kuhinji, veliko klet, pralno kuhinjo, vodnjak na cev pri hiši, velik vrt, lep mirni kraj na ravnini, blizu šole, velike ceste in Maribora, za penzijoniste posebno pripravno, se takoj prav po nizki ceni proda. Pri kupni pogodbi je treba le 3000 kron, ostalo se lahko vknjiži Ta hiša je gotovo te cene med brati vredna. Več pove lastnik F. Podlipnik, Tezno 37, Maribor. 501
V najem se vzame
dobro idoča trgovina z mešanim blagom, 6 - 8000 naplačila. Ponudbe pod „Dobra kupčija" na uprav-ništvo.	512
Krojaški pomočnik in učenec iz poštene krščanske hiše se sprejme pri Francu Kaufman, krojaču pri pri Sv. Križu nad Mariborom. 486
Kunci. Prodam eno samico sive belg. pasme, staro 10 mesecev in težko 5 kg za 12 K. 2 samca iste pasme stara 5 in 6 mesecev težka 4»/« in 5 kg za 10 in 12 K. Za zdravo in čisto pasmo jamčim. Fr. Trefalt, Javorje pri Litiji na Kranjskem.	510
Orehove plohe in dober sadni mošt proda Jožef Senčnik, Sv. Peter pri Mariboru.	511
Kuharica, ki je že več let služila v župnišču išče službe v kakem župnišču. Vajena je vsakega dela in gospodarstva. Naslov v uprav-ništvu.	516
Uvažajte sledeče:
Ce želodec slabo prebavlja
in se vsled tega tudi drugi deli organizma prekinjeni, tedaj se rabi z uspehom Dr. Rose-baisam. Domače sredstvo, ki je najravljeoo iz izbrano najboljših in učinkujočih zdravilnih seliič, sredstvo, ki vabuja tek in pc«pežuje prebavo, srsditve, ki lahno oddaja in odstranjuje posPxi.ce nezmeraosti, napačna diete, prehlada, poaiediee sedenja in zapečenosti kakor	Mh™N
gersčico, nspetost, preobilo tvoritev /fv^/^ kislin in krčevito bolf*t, srsditvo, ki vse to ublaži ail p» odstrani, je „Dr. R58*-B»Siraw za želsdoc" iz lek&reej B. Frsgserja v Pragi. Svtrll« 1 Vsi deli zavoj» nosijo postavne določeni varstveni znak.
Razpošilja se vsak dan.
Ena steklenica 2 K, pol steklenice 1 K. Po peiti, če se pošlje napre K rfct, se pošlje mala steklenica, za K 4'7o dve veliki steklenici, za 8 K štiri velike,	K št;ti
najst velikih steklenic franko na vse postaje »
ske monarhije. Zaloga v lekaraah Avstro-Ogr»* lzdsl®v«i»o in D C«j»Iskarnar. c. kr. dvor. glavna zalsg» «	zal prag„ m n. 203.
Dobi se v lekarnah v MariUrn: W. A, König, Frid. Prüll, Vikt t Savost.
Najstarejša tovarna za motorje v Avstriji &
Lasigen & Wolf? Dunaj X
Inženerski urad v Gradcu, Annenstrasse 10.
Originalni „Otto"- motorji na bencin, ben- ^^Jgp^' Schutž^Marh? eol, surovo olje, petrolin, plin itd. 106000 jCHUI^V^MaRK£ motorjev v obratu, imajo nad en milijon PS.
Razni lesni stroji.
Motorji na surovo olje Dieset-sistem.
Pozor na marko!
Vsi originalni „Otto"-motorji imajo zgoraj označena marko
Otto". 517
konstantna vcidna sila 30 do
50 PH (konjskimi močmi) z bližnjimi hrastovi ali bukovimi g> zdniri- Dopisi pod naslovom: „Mautler" na upravo ,.Realiiaten-Markt" Gradec, Hammerlinggasse 6.
Gostilna S posestvom V kakem večjem trgu na Sp. Štajerskem. Dopisi se naj pošljejo pod šifro „fv H. 3000" na upravo „Realitäten Markt" Gradec, Hammerlinggasse 6.
Kaj potrebuje nevesta ? Doto! ¡zborna in lepa bala!
To pa dobi izplačano v gotovrm denarju že po dveh letih majhnega vplačevanja s tem, če pristopi h društvu „Mädchenhort", ki je tekom zadnjega leta na 736 udov izplačalo 662.400 K. Vsak ud plača v dveh letih k večjemu K 294-— in dobi zato v slučaju ženitve po dveh letih
K 600'—, se torej vplačana svota obrestuje z 124 odstot. Člani se sprejemajo: brez goto*e starostne meje, brez ozira na veroizpoved, brez zdravniškega atesta! Zastopniki se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. „Mädhenhort" prvo splošno-dobrodelno društvo, za preskrbo doto in bale za dekleta, ki imajo namen stopiti v zakon, Dunaj I, Franz Josefs
Kai 43. Predsednik: Prior Rudolf grof Mels Colloredo. Glavna plačilnica za Štajersko: Viljem Spanner, Gradec, Froneng. 10. II.
Vabilo d a
OBČNI ZBOR
Ljudske posojilnice v Oplotnici,
registrovane zadruge z neom. zavezo, ki se vrši 20. aprila po litanijah v posojilnični sobi.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobreoje računov za leto 1912.
3.	Volitev načelatra.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se pol ure pozneje vrši pri vsakem številu zadružnikov.	491
LISTEK.
Švarc — Nacl.
(Spisal Januš Goleč).
(Dalje.)
Nace se je prestrašil jeznega obraza gospodovega, zacepetal je z nogami in misleč, da drži klobuk, je na trdo uščipnil muriča. Sestradani maček pa, ki je gledal že precej časa skozi košarično Šibje brezskrbnega rumenjaka, je Se ušcipnjen kot blisk planil iz košarice. Skok do okna je bil pa dolg, tudi za muriča preširok, radi tega se je rajši ustavil s tacami na sredi mize, na gospodovem tintniku, ki ga je prevrnil po tistib velikih'bukvah. Pero se mi ustavlja, da bi popisal že itak namrdnjeaii župnikov obraz pri pogledu na mačka in od črnila polite krstne bukve, Vendar tudi Nace je ugapil, da je taista iz usnja spletena kača, ki so jo sneli gospod iznad vratnih podbojev, nekaj za udariti, radi tega pa se je obrnil tudi z urnostjo ianta 20. let, zavrtel na pravo tisto znot. ranjo bučko in se ustavil pred krčmo: „Dedec, pretepala pa me Še oče in mati nista, pa bi me ti"» Ali so si gospod ohladili jezo na zaostalem muriču, pi znano, le toliko vem, da je Nacl razložil svoje prestrašene ude za mizo v krčmi in si naroČil irakl.
Zakril si je obraz v lopataste roke, nemo zrl v žganje in gotovo razmišljal usodo nedolžnega, zastonj darovanega mucka. Iz žalostnega premišljevanja ga je predramil vstop šoštarja in coklarja Lekša, Že njegove smolnate in za dober pedenj prekratke hlače so bile priča, da se mož ukvarja z dreto» Bil je za laket nižji od Naola, pa prav na kopcu tumpasti in cvetoči nos je govord vsakemu, da je Lekše pobratim žganja iin sploh alkoholne pijače. Med glasnim pripovedovanjem, tako, da je Še celo Tumpl razumel, je razkladal krčmarju, da prihaja iz Marenberga, kjer se je poročil oni „ledrer" po protestantovski šegi. Samo besedica „poročil" je zanimala Nacla in bi bil kaj več rad izvedel o tem; radi tega je tudi ponudil Lekšu irakelc, rekoč: „Smolec, potegni ga, da se ne prehla-diŠ",
Lekše je tudi ubogal, ker je pustil zadnji groš v Marenbergu in se je že takoj pri vstopu prestrašil krčmarja, ki je že grabil po kredi t da bi mu pritisnil par debelih Črt na vrata. Zaupljivo sta se pogovarjala naša gosta in Svarc-Nacl je razodel prijatelju vse: o olrci Mici, o jezi udanem iajmoštru in, nedolžnem muriču. Dretar je poslušal resnega obraza, si hladil postno grlo in tolažil Tumpla, da je še več takih gospodov, ki znajo poročiti, ne samo remšniški fajmo-Šter.
„Kaj boš, Nacl", je zarjovel šoštar, „tudi ma-renberškega „ledrarja" niso hoteli še tehant zvezati, pa ga je tisti protestantovski^ gospou, ki baje tudi zna,"
„Hm", se je namrdnil Nacl, „med restante pa že ne grem; saj so mi pravili sam rajni oče, da so jih bili pridržali zaradi tistih kokoši nekaj dni v Marenbergu, da je kaj hudo med restanti,"
„Ne tako Nacek, ne tako", se je odkašljeval čevljar, „protestanti ti niso restanti; samo neko drugo vero imajo kakor mi, e — tisto lutriš."
„Pa v Boga vendar verujejo", je še povpraševal
Nacl?
„Ih, kaj bi ne; toliko ti povem, da ko bi jaz ne
Iz ceiega sveta.
Grozna nesreča pri velikonočnem streljanju.
Iz Judenbiirga na Zg. Štajerskem poročajo, da se je tam zgodila grozna nesreča vsled neprevidnega ravnanja pri streljanju. Ko je zadonelo velikonočno zvo-nenje, je imel strelec svoje topiče že nabasane. Med kovanimi topiči, kot so predpisani, je bil pa tudi eden iz litega železa. Tega je zažgal prvegla, toda topič se je razpočil na več kosov, katerih eden je zadel ne. srečnega strelca ravno v glavo in mu jo popolnoma raztrgal. Bil je na mestu mrtev.
Župnik toži ministra. Pri zadnjih državnozbor-skih volitvah na Ogrskem je v Ipojsagu, kjer je bil s pomočjo nasilja izjvoljen naučili minister Jankovics proti kandidatu katoliške stranke, Beniczkiju, proti vladnemu kandidatu Janjkovicsu agitiral tudi^ župnik Žiga Horvat. Kasneje je minister proti župniku vložil tožbo na škofijsko disciplinarno sodišče, češ, da se je žunnik pri agitaciji posluževal tudi nedovoljenih sredstev. Cerkveno sodišče je pa župnika oprostilo, in sedaj toži župnik ministra Jankovicsa na rednem sodišču radi obrekovanja in, žaljenja časti.
Prvi mirovni kongres v Evropi se je vršil leta 1233 v Italiji. Takrat je pridigoval dominikanec p. Ivam o „večnem miru" in vršil se je v Bolonji tudi prav znamenit tozadevni mirovni kongres. TJosebno vneti so bili frančiškani, ker je tudi sv» Frančišek A-siški vedno povdarjal mir in ljubezen.
Usodna ježa turške kavalerije. Grozen udarec so v zadnjih bojih zadali Bolgari turški konjenici, ki ji je poveljeval Enver-beg. Pri tem so se poslužili vojne zvijače. Z vso silo so napadli turšk/e postojanke; ko so pa pritisnili Turki, so se začeli počasi umikati, končno pa navidezno v paničnem strahu biežali. Enver-beg se je s konjenico vrgel za njimi in jih začel preganjati. Bolgari so bežali na neki breg, h katere, mu je držala lepa široka cesta. Po tej poti je slepo drvila turška konjenica. Naenkrat pa pretrga zrak grozien pok — in Enver-begova konjenica sfrči raz-
imel svoje Bare, bi se tudi pustil pri njih poročiti, ker ni.treba prav nič plačati, ampak še dobi vsak nekaj okroglega od njih v pest."
„Lej ga", si je mislil Tumpl; „prase je prignala Mica, v koči imam pri Krampiču 11 raj niš, pa še nekaj tistih luštnih okroglih, pa bi bilo za skupno au-žngo". Nacl je na vse veselje poklical še eno merico žganja, Lekše je zadovoljno pokimal, razložil vse, kar je slišal o novi veri, še na križ ni pozabil, ki ga bode moral Nace napraviti po poroki, pa ne na Čelo, ampak črnega na — papir. Ženin je znal sedaj vse, in kar do solz ginjen je potrkal Lekša po rami. Toliko še nikdar ni zapil Tumpl v krčmi, nego s coklarjem; pa je tudi skleni^ takoj pustiti košarico v krčmi in iti v M.arenberg, da se pomeni z onim lutriš-gospodom, kako in kaj. Toliko je še znanega taisti večer o njem, da se je bolj opotekal kakor po navadi, istotako zadel v šlolski vogel, da je šolmoštra vzbudil. Glasno "je krevsal po kolovozu in sam pri sebi zabavljal na iaj-moštra. Nič hudega se mu ni pripetilo dolgo na potu, samo parkrat je zašel z levo nogo pregloboko in se malo odpočil v jarku. Pa zopet je vstal z izgovorom: V temi samo moj murič zadene pravo.
III,
Po pravi stezi je kotov ratil naš fant, pa saj ni mogoče zaiti, ker vodi samo edjen, pa precej prostoren kolovoz do okrajne ceste. Prišel pa je do Virtiče-vega križa; tedaj se pa cepi pot; kolovoz gre naprej po ovinkih do ceste, druga stranska pešpot pa kar povprek čez goščo, travnike in njive. Nace je stal kot nekoč Herkul na razpotju, pa se je tudi on odločil za ozko, pa krajšo pot. Zavil je v gozd in steza je bila tako ozka, da je vso pokrilo Tumplovo stopalo. Vendar naš potnik se je vkljub temi ip nerodni poti poglobil v misli. Že je slišal, kako bodo cingljali tisti, s črnim križem zasluženi goldinarji. Le na Micko ni pozabil, ki jej je v mislili, pa prav za trdno obljubil brkalasto ruto. S temi mislimi in obeti zaposlan, seje zaletel v smreko in slišati je bilo votli bo—ink! Prevrnil se je, da je kar šibje pokalo. Urno se je pa po-tipal Nace za glavo, ki se pa pi bila razletela, še krvi ni puščala; zmotovilil sse je na noge in hotel naprej. Kamorkoli pa je položil nogo, povsod je naletel na kaj trdega. — „Smentana para", je godel, „pijan nisem toliko, zašel sem, pa kako pogoditi pravo pot ?" Zravnal se je kakor sveča in, biulil okrog, v kateri smeri bi bil pač Sv. Jurij, ali vsaj Sv. Pankrat? Toda povzpel se je do spoznanja, da v temi in smrekovem gozdu ni mogoče določiti teh leg; na zvezde pa se ni spoznal.
Načeta je spreletelo nekaj takega kakor strah. Vedel je, da gošča ni široka, pa dolga. Pokrižal se je in vzdihnil k patronu, pa — zopet se je bušil. Oglasila pa se je tudi vest, glasilu mu očitajoč: Nace, na krivi, grešni poti si. Dušo hočeš prodati hudimerju, pa še v znamenju črnega križa; sam ta roga,ti ti je poslal coperaice na pot, da. ne moreš naprej. Coper-nice, dekle samega peklenščeka, ta misel je pretresla drugače junaškega Tumpla, da so mu kar zobje šklepetali, Sesedel se je na tla., zakril obraz z rokami in hotel moliti, da bi popravil greh. Tudi molitev ni šla, ker se mu je pred očmi vrtel peklenšček, okoli njega pa pošasti — v ženski obleki. Pa Še križ, tisti črni na papirju, ki ga je namenil prihodnje jutro napraviti, kako velikega je gledal pred seboj.
Nacl se je zmislil na blagoslovljeno vodo; kar celi pisker bi je zlil pred zlobe, kako bi jo potegnile.
irgana po zraku ter pada v kosih na tla. Dim pokrije strašno pozorišče. Kaj je bilo? Cesta je bila posejana z letečimi minami; ko je pokrila celo cesto turška konjenica, so skriti bolgarski vojaki zažgali mine in tako na mah uničili do 3000 turških jezdecev in konj. Kar je ostalo živih, so se s težavo pretolkli do svojih prejšnjih postojank; Enver-beg je komaj ušel smrti.
Strašne povodnji v Ameriki. V Ameriki so i-meli za velikonočne praznike strašne povodnji. Mesto Dayton je popolnoma pOrufeeno. Povodenj je podrla neko Šolo, v kateri je bil ravno pouk. Pri tej priliki je utonilo 400 šolskih otrok. Tudi neko bolnišnico s 000 bolniki je voda odnesla. V Ohiru je 2Ö.000 ljudi brez strehe, V Indianopolisu je utonilo 200 oseb, v Co-lumbiji ISO. Vsega skupaj je nad 1300 človeških žrtev- Skoda znaša 80 milijonov dolarjev. Ep milijon delavcev je brez dela.
lîoj tihotapcev s finančno stražo. Na Bäckerplanini pri Lauden-u ob 'tirolsko-bavarski meji je avstrijska finančna straža ustavila večjo četo tihotapcev. Streljalo se je na obeh straneh, a lindo ni bil nihče ranjen. 5 tihotapcev so aretirali. Finančna straža je zaplenila veliko množino tobaka, ki so ga tihotapci nameravali vtihotapiti.
Nemški cesar v svoji liiši. Nemški cesar Viljem, jako delaven človek, ki hoče ujediniti v sebi naj-raznovrstnejša sredstva, si je uredil svoje dnevno delo 'nenavadno precizno. Cesar Viljem je n. pr. strasten čitatelj listov, ali ker ne more čitati vseli listov, si je napravil ¡oseben urad, v katerem so nastavljeni prevajalci za 7 jezikov, ki pod nadzorstvom enega oficirja režejo iz raznih listov vsle one Članke, ki bi cesarja zanimali. Izrezke in prevode prilepijo na velike kartone in jih stavijo v mapo, na kater.i je cesarski grb. Cesar vstane ob 6» uri, ob 7. uri mu prinesejo mapo in potem, oborožen s svinčnikom, Čita ter dela zraven člankov svoje opazke. Po en nemški list bere šie potem v jutro in zvečer. V postelji bere pri električni luči.
Pa zastonj, Žegnana voda je bila doma pa polici in Nacl je za trdno sklenil, da se ne bode nikdar več podal na pot brez te vode. Se rožni venec je pustil doma, Torej prav nobene stvari ni imel pri sebi, ki se je boje duhovi. Nacl se je zasmilil samemu sebi, tako se je začutil osamljenega in povrh še preganjanega od copernic. Sv. Pankraciju je obljubil debelo svečo, Sv. Juriju pa, da ne bode nikoli napravil ti' stega križa, naj dobi Mico ali pe.
Ojunačen in potolažen s tem vencem trdnih sklepov, zlezel je naprej, pa ne pokoncu, ampak kar po vseh štirih kot medved. Pa kamorkoli je potipal, povsod vejevje in smreke. Naclu se je stožilo do solz. Ni se pokoril samo na duši, ampak tudi na telesu. Kako dolgo je blodil in tri dračje po brezkončnem gozdu, se ni zavedal natanko. — Mesec, ki je priplaval izza gor, ta ga je opomnil, da bo tako dkrog 11, ure. Ob 11. uri ponoči si še v domaČi grabi ni upal iz bajte, danes pa v gozdu še odeje ni mogel potegniti čez obraz. Brr . . ., kako ga je zazeblo po hrbtu in želel je vse hudo dretarju Lekšu in tistim lutrovcem, ki jim sveti sam peklenšček. Le remšniškemu fajmoštru je odpustil nocoj zgrivani Nacl.
Pri miru ni mogel sedeti, ker so ga pošastne postave preveč .nadlegovale; pri premikanju pa se mu je zdelo, da gredo ob strani, vsaj — naprej ne. Vendar enkrat je prilezel na kraj, ki je bil za par sež-njev brez grmovja in smrek. Na ta prostor se je vse-del in podprl glavo, da bi se odpočil. Nekaj pa se je začelo premikati pod njim — drčal je navzdol. Grabil je na vse strani, da bi se oprijel za kako korenino, pa je šlo vse prenaglo, po Naclovem prepričanju gotovo samemu ta hudemu v bajto. Se grivenge ni o-budil cele, že se je ustavil v jarku, ne v peklu. K sreči se še niti pobil ni, ker je bil jarek prost običajnega kamenja, bila je namreč to drča za spuščanje hlodov. Tumpl se je otipal, vse je bilo v redu, le pas je bil izgubil in Čuka ni bilo več» Ozrl se je na okrog in, takoj spoznal, da ni več v gozdu, ampak na travniku, Bog ve čegavem? Z obema rokama je zgrabil za hlače in kobacal proti razklopOtanem mlinu, ki je bil na drugi strani ravnice, .Zaklenjen je bil para, vendar tako postavljen, da je Nace brez posebnega napora stopil s hriba na podstrešje. Pred vsem si je opomogel za sapo, ponovil vse v gozdu storjene sklepe, nato pa skrbno tipal po podu, če bi bil kje kak kupček slame ali vsaj praproti za prestrašene njegove ude. Tipal je dolgo in slednjič zadel ob' nekaj vi' sokega, štirivOglatega, morda je bil dimnik. Potresel ga je malo, pa neki glasovi so se okusili izi dimnika, ki jih Nace še nikoli ni slišal. Nastavil je levo u-ho, ki je bilo bolj zanesljivo, in res, v dimniku je bilo slišati: muj—muj—muj, — brrr, brrr! jemena coper-nice so se potegnile v „raufank".
Saj so Naclu rajna mati razkladali, da se duh lahko potegne skozi ključavničpo luknjo, kaj bi se pa skozi „raufank" pe! Bežal bi bil Tumpl, pa kam? Na drugi strani ga je zopet čakal gozd in gOtovo nova rajda copernic, Obupaval je, Češ: Nikdar več ne bo. dem stopal po svoji grabi; misli na Mico pa je prepodil kot neumestne v tako brezupnem stanju, Zlek-nil se je po dolžini, pripravljen, da ga hudoba razte-re v solnčni prah. S časom pa je potihnilo šumljanje v dimniku, vsaj maš potnik pi slišal več. Prepričan je bil: Ukanil sem hudimerja, menil je pošast kosmata, da me bo dobil v mlinu, pa se je vlekel skozi „raufank". Ta gotovost je pomirila fanta Tumpla, porna-zal si je oči s slinami in skušal zadremati.
(Daüa prihodnjič.
Razredna loterija. Priprave za razredno loterijo so v polnem teku. Srečke se začno prodajati meseca junija in sredi oktobra ima biti prvo sreckanje. Za vsako loterijo se izda J00»000 srečk, ki bodo igrale v vseh petih razredih. Cena srečke za vsak posamezen' ralzred znaša 40 K, za celo srečko pa 200 K. Srečke se razdele na 10 delov. Za vse srečke ene loterije bi torej dobila država 24 milijonov K, na leto pa 48 milijonov K, ker se vršita 2 emisiji. Dobitki morajo glasom zakona znašati najmanj 70%, kar bi znašalo na leto 33'6 milijonov; državi bi tedaj spočet ka ostalo na leto le 14'4 milijone K kosmatega dohodka, od katerega je treba odbiti še precejšnje stroške za pisarje, provizije itd. — Kasneje se bo dohoden: izboljšal z zvišanjem emisije. Z načinom organizacije razredne loterije se bavi finančno ministrstvo, N ,j-brže se bo oziralo na kolektante, ki jih bodo priporočile trgovinske zbornice, in na tobačne trafikante. Vsekako pa se bo stvar uredila tako, da finančna u-prava ne bo pozneje nosila rizika za neprodane srečke ter se bodo loterijske posredovalnice ustanovile le proti primerni kavciji. Imejiteljem poslovalnic se bo izplačevala provizija, bankam najbrže' kake 3%, trafikantom in drugim manjšim poslovalnicam pa do 6%.
Velikanski spomenik bodo postavili Amerikanci izginevajočemu rodu rdečekožpih Indijancev. Dne 23. februarja t. 1. se je slavnostno položil k temu spome' niku na otoku Staten v Novem Jorku temeljni kamen. Spomenik bo ostojal iz 105 m visokega poslopja, v katerem se bo nahajal muzej indijanskih predmetov. — Slavnosti je prisostvovalo razven razpin zastopnikov oblastnij tudi 21 vodij raznih indijanskih plemeh v bojnem kinču. Nekateri od njih so stari in so se tudi udeležili bojev proti federalistični armadi. Znano je, da se Indijanci niso mogli prilagoditi kulturi belokož-cev in da so vedno propadli vsled nepre nehajoči h bojev proti novi kulturi» Največ pa je zakrivil pogin tega človeškega plemena sovražnik vsega človeštva, alkohol» Tu se vidi, kako je alkohol strup za cele Človeške rodove in ne samo za posameznike.
v
Ženski vesinik.
x Gospodinjska šola v Repnjah na Kranjskem. Z majem se prične na kranjski deželni gospodinjski Soli v Repnjah na Gorenjskem letni učni tečaj. Vpisovanje se vrši od 2. do 4. maja, 5. maja je pa priče-tek rednega pouka. Opozarjamo torej mi vse tiste sta-riše, ki se zavedajo, kako potrebna je dandanes gospodinjska izobrazba za vsako, še tako priprosto gospodinjo, da pošljejo svoje odrasle hčere (od 10. leta naprej) v ta tečaj. Til se pod spretnim vodstvom in vedriim nadzorstvom šolskih sester gojenke skozi 6 mesecev vežbajo v vseh, za dobro gospodinjo važnih predmetih. Poleg kuhanja, šivanja, pranja, likanja itd., vadijo se gojenke tudi v živinoreji, poljedelstvu, vrtnarstvu, mlekiarstvu, sadjarstvu; poučujejo se v oclgojeslovju, zdravilstvu, splošni omiki in oliki in se vadijo in utrjujejo v lepem krščanskem življenju, Vsi predmeti se poučujejo tudi praktično, ker ima zavod v oskrbi veliko posestvo, živino, vrtove itd. Na željo starišev se gojenke tudi lahko učijo nemškega jezika. Tečaj traja do konca oktobra. Za hrano, stanovanje in sploh za vso oskrbo se plača mesečno 30 K. Vse druge podrobnosti glede obleke, perila itd. se izvedo osebno ali pismeno pri vodstvu deželne gospodinjske Šole v Iicpnjah', pošta Vodice, železniška postaja Viž_ marje nad Ljubljano, Gorenjsko, Kranjsko, — Štajerske Slovenke, ne zamudite ugodne priložnosti!
x Nemški strah pred poljskim ženstvom. Nemci slo začeli svojo posebno pozornost posvečati strokovnim organizacijam poljskega ženstva, ki jih smatrajo za posebno nevarne umetnemu nemštvu v Poznanju, Dne 19. p. m. so sklicali v uradne prostore na. seljevalne komisije v Poznanju obilno obiskan shod, kateremu je predsedovala žena predsednika naselje' valne komisije, gospa dr. Gramsch. Na dnevnem redu je bilo vprašanje, kako ustvariti protiutež proti vedno naraščajočim strokovnim organizacijam Poljakinj. Sklenili so, da se s sodelovanjem najširših slojev ustanovi nemški dekliški dom, v katerega se bodo sprejemala dekleta v oskrbo in strokovno izobrazbo. Po deželi se bodo pa osnovali krajevni odbori, U-pajmo, da se bo Nemcem tudi to sredstvo za umetno vzdrževanje in razširjanje nemštva med Poljaki taldo slabo obneslo kakor vsa dosedanja,.
x Volilna pravica za ženske v Ameriki. Spodnja zbornica države Novi Jork je sprejela z veliko večino resolucijo, po kalfceri se bo v letu 1915. raz-
Kmečki delavec.
y Napredek. Na drugem mestu smo zadnjič pri. nesli obširno poročilo o občnem zboru Slovenske Km. Zveze na belo nedeljo v Mariboru. Poročilo kaže, da stoji naša stranka neomajno na pridobljenem stališču, da se naša misel vedno globokeje oprijemlje spodnje-štajerskega ljudstva. In kar nas posebno veseli, je to, da se ne zadovoljimo s priborjenim, ampak gremo vedno naprej. To je pokazal tudi zadnji občni zbor. Storili so se na njem velevažni sklepi za bodoče delo. Najvažnejši med njimi je gotovo sklep, da hoče naša stranka v bodoče obrniti več pozornosti slovenskemu delavstvu ter ga pritegniti v našo politično organizacijo. Zadeva je zelo pereča in nujno potrebna rešitve. Slovenski delavec, bodisi ene ali druge vrste, na Sp. Štajerskem, zlasti po mestih in v trgih, je velik revež. Mnoge vlove v svoje mreže socialni demokrati in so potem za nas v narodnem in verskem ozira izgubljeni, drugi padejo v zanjke' zagrizenega nemštva, tretji zopet tavajo okrog in ne vedo kam. To se to pa izpremenilo, Če bodemo izvedli gori navedeni sklep. Pomladili in okrepili bodemo naše vrste s tisoči in. tisoči ljudi, ki so nam sedaj nasprotni ali pa stoje mrtvo na strani. To bo velikega pomena za nas kot stranko, kajti čim globokeje v ljudskih vrstah sloni kaka stranka, tem močnejša in uplivnejša je, a* bo velike važtolosti tudi za nas kot narod, ker bomo mnogo ro-jen.li Slovencev oteli narodne smrti. Kaj čuda, če sedaj po naših mestih in trgih pič me. napredujemo in muogokje nemšikutarstvo celo raste. Za delavstvo, ki je po veČini slovensko, se ni nihče brigal. Delavci so to videli in čutili, zato se jim ni zdelo prav nič nele-po in nepošteno, da se tudi oni niso brigali za slovenstvo. Oni, ki jih ni skvarila socialna demokracija ali nemška zagrizenost, so otrpli in postali brezbrižni. Od brezbrižnosti do odpadništva je pa samo en korak. Da se hoče naša stranka resno oprijeti dela, kaže že to, da je ravno na zadnjem občnem zboru izvolila v vodstvo, v odbor Slovenske Kmečke Zveze viničarja Repina. S tem je resno in dejanski pokazala, da hoče združiti pod svojim okriljem vse stanove, da se lioče zavzeti tudi za zapuščeno delavstvo. In to je gotovo lep in velik napredek,
x Vsem enake pravice. Razni politični boji zadnjega časa so povzročili, da smo precej pozabili na e-no glavnih točk nagega programa, na splošno in e-nako volilno pravico za razne postavo- in ustavodajne zatope. Po velikem boju, ki se je izvršil za splošno in enako volilno pravico za državni zbor, smo ta-korekoč obstali na priborjenem stališču in ne krenemo nič več naprej. To pa ni prav. Kakor zahtevamo povsod drugod, da se mora izvesti načelo: Vsem enake pravice, tako moramo tu53i glede raznih volitev dovesti to načelo do zmage. S tem ne izpolnjujemo sar mo nekakega naravnega zakona, ampak vršimo veliko narodno, socialno in tudi gospodarsko delo. Pomislimo samo, kako bi se izpremeni".o vse naše narodno in gospodarsko življenje v deželi in v naših avtonomnih mestih, če bi prišlo v teh zastopih do splošne in enake volilne pravice? Prišli bi mi do slvojih narod-
pravljalo o vprašanju, ali naj se da ženski volilna pravica ali ne. Volilno pravico utegnejo dobiti omože. ne ženske, ki bivajo v državi najmanj 5 let.
x Ženske v občinski upravi. V Vratislavi je bilo v odbor mestne bolnišnice izvoljenih več ženskih članov s pravico glasovanja. Na mestnem uradu za pravna pojasnila v občno korist v Kolinu na Nemškem je s 11. januarjem t, 1. nastavljena tudi ena ju-ristinja (pravnica).
x Prokletstvo razporoke v Ameriki. Novojor-Ška državna komisija, ki preiskuje vpliv razporoke, je dne 15. marca t. I, poročala, da se je v zadnjih 40 letih v Združenih držaivah v Ameriki ločilo 1,850.000 zakonskih parov,. Samo v preteČenem letu je bilo nad 100.000 razporok, Nad 70.000 otrok je bilo s tem oro-panih svojih očetov in malter. Te številke jasno govore, kako škodljiv bi bil civilni zakon, za katerega se pehajo raani svobodomiselci v Avstriji, tudi v državnem oziru.
x Casnikarice v Londonu. V Londonu je toiiko časnikario po poklicu,, da so si že leta 1894. ustanovile svoje laistno društvo, ki Šteje nad 400 čianic. Nastavljene so pri vseh londonskih listih.
x Ženske v odvetniškem poklicu na Ruskem. Sedaj je tudi komisija ruskega državnega sveta sprejela zakonski načrt, s katerim se ženstvu dovoljuje izvrševanje pravnega zastopstva.
v Redka zvestoba. Poročajo nam: Dne 9. marca je umrla v Ljubljani 791etna kuharica Metka Tron-telj, imejiteljica jubilejne kolajne za 401etno zvesto službovanje. Pokojnica je skozi dolgih 54 let služila pri eni in isti družini pok. ljubljanskega odvetnika dr, Antona Pfeffererja; ves ta Čas je bila vzor nesebičnega izpolnjevanja dolžnosti, požrtvovalnosti in, ljubeče vdanosti do gospodarjeve družine. Zgledi take velike zvestobe so vedno redkejši, zato zasluži pokojnica tem ČastnejŠi spomin,
x Ženski župan. V francoskem mestecu Verdo-re so pred kratkim izvolili ženskega župana, Staro pravilo je bilo namreč v tem mestu, da niso bili meščani zadovoljni z nobenim županom. Na vsakem so našli kak pogrešek, najsi je imel najboljše zmožnosti. Zatorej sta sklenili obe stranki, liberalna in socialistična, da naj bo v bodoče župan — v kiklji. Ce bodo s tem zadovoljni, bo pokazala bodočnost.
x Hiter kuhar. V sedanji pariški kuharski razstavi se prirejajo tudi kuharske tekme. Prve se je u-deležilo 14 kuharjev in kuharic. Napraviti so morali raco n,a najfinejši kuharski način. Vsak tekmovalec
nih pravic in tudi z ljudskim denarjem bi se ne gospodarilo več tako kot dosedaj. UveTjeni smo, da bo zdaj, ko bomo pritegnili široke delavske vrste na našo stranko, ta ljudska misel zopet krepkeje stopila na dan. in bomo z novim ognjem šli v boj, da jo uresničimo, Kakor imamo povsod enake dolžnosti, tako zahtevamo tudi povsod enake pravice.
y Ostanite na kmetih! Dandanes se dekleta posebno močno selijo z dežele v mesta in industrijske kraje, misleč, da je v mestih bolj udobno življenje kot na deželi. A pomnite, da dandanes ni vse zlato, kar se sveti, posebno v mestih ne. Res je, da so plače v mestu pri gospodi mnogokrat lepše kot pri kmetu, a to je slaba vaba za dekleta. Denar le malokoga osreči, Poleg tega pa se v mestih marsikatero prej pošteno dekle pogubi in pokvari, denar pa, ki ga zasluži, u-porabi za lišp in gizdavo obleko. V mestih je dandanes služkinj, kuharic in prodajalk v izobilju, nasprotno pa na deželi primanjkuje posebno ženskih poslov. Opazujemo tudi, da plače poslov na deželi primeroma bolj rastejo kot v mestih, Glavno pa je zdravje in dobro ime, ki si ga pošteno dekle na kmetih' gotovo lOkrat lažje ohrani kot v mestih. Poleg tega pa obstojajo dandanes na deželi skoro v vsa|ki župniji dekliške Marijine družbe, dekliške zveze in izobraževalna društva, v katerih naide pošteno dekle dovolj razvedrila in potrebnega pouka. Pameten gospodar tudi ne brani svojim poslom vstopa v te organizacije. Drugače ie v mestih. Tam se pogosto pripeti, da služkinja še v cerkev ne sme. Slovenska dekleta, ki ljubite svojo domačijo, ne silite v mesta, v tujino!
y Kmečki delavci na Češkem. Od G milijonov prebivalstva pripada 2,400.000 oseb kmečkemu stanu. Ostali pa pripadajo mestnim prebivalcem in industriji. Kmečkih delavcev je na Češkem po zadnjem ljudskem štetju 230.127, in 126.874 poslov. Ce pomislimo, da tudi ta ali oni iz domaČe rodbine ostane doma ter dela kot hlapec ali dekla, smemo reči, da je skoro pol milijona ljudi na Češkem zaposlenih v službi na kmetih, Že iz teh številk se vidi, kako važen je stan kmečkih delavcev.
Zvoza krščanskih lesnih delavcev v Nemčiji je štela koncem leta 1911 17,459 Članov, 1011 več kakor leta 1910. Dohodkov je imela Zveza 1,011.153 m. Za plačilna gibanja in za stavke je izdala Zve:^a 50.055 mark', bolniških podpor se je izplačalo za 44,210, brezposelnih podpor za 27.611 mark. Agitacija je stala 23.700, zvezino glasilo 25.833 mark. Skupno premoženje znaša 743,266 mark), in sicer upravlja centrala sama 614,336 mark, 128.936 mark pa upravljajo skupine in plaČilnice.
y Pridnost in varčnost. J z seznamov zemljiških knjižnih uradov na Spodnjem Štajerskem od 1.1900 do 1910 je spoznati, da je v tem času na Spodnjem Štajerskem 758 viničarjev in 114 hlapcev postalo samostojnih posestnikov, skupno torej 872. Vsi ti so v 10. letih večinoma po lastni pridhosti prišli do samostojnosti. Med temi je 32 celo takih, ki posedujejo velepo-sestva, to je plaičujejo nad 120 K cesarskega davka. Največ, to je nad 500, pa je takih, ki so lastniki manjših posestev ali takozvani kočlarji. S pridnostjo in varčnostjo lahko pride dandanes tudi v naših krajih
je dobil že usmrteno raco, vse druge potrebne stvari in priprave in Špiritovko za kjuhanje. Že tekom prvih sedmih' minut je neki 241etni kuhar raco skozi in skozi prepekel, napravil ostro rjavo omako, raco po vseh pravilih umetnosti razrezal in jo zložil na krožnik, Vsi ostali tekmovalci in tekmovalke so rabili Še enkrat toliko Časa, vkljub temu pa njihova pečenka niti od daleč ni bela. tako fina kakor prvega. Mož je torej spominski zlat, la se mu je priznal, pošteno zaslužil. Navzoče kuharice niso bile nič kaj posebno zadovoljne, da j<h je oni kuhar v njih umetnosti nadkrilil.
x Katere žene najdalje žive? Menda Škandi-navke. Glasom podatkov švedskega osrednjega Statističnega urada je ob zadnjem ljudskem štetju živelo na Švedskem 20 nad 100 let starih žensk. V lOletju 1890 do 1900 je pa vsakih 1000 žena umrlo: na Norveškem 18'5, na Švedskem 1S'7 in na Danskem 18'8. V istem Času je umrlo na vsakih 1000: v Nemčiji 22'7, Italiji 23'2, in v Avstriji celo 25'1 žena. Od leta 1909. je u. mrljivost med Škandinavkami zopet padla za eno tiso., činko, Škandinavke ne pijejo alkoholnih pijač.
x Le pridno se učite, dekleta! V nekem vest-falskem mestu je trgovska šola za deklice, ki je zelo dobro obiskana. Izpit je napravilo 56 gojenk. Šolski nadzornik jih je nato nagovoril ter končal sledeče: „Drage gojenke! Učile ste se zelo pridno in končale svoje Študije z dobrim uspehom. Zdaj glejte, da se o-možite, kajti za sedaj pač ni upanja, da bi dobile kako službo." — Menda velja to tudi pri nas.
x Telefonistinje na Nemškem. Nemški državni zbor je sprejel predlog za stalno nastavlienje teleto-nistini.
x Ženske ljudskošolske ravnateljice. Ženske dobivajo vedno več pravic in odpirajo se jim nova mesta v javnih službah- Mestni magistrat v Bergenu na Norveškem je sklenil, da se na ravnateljska mesta ljudskih Šol dopuste tudi ženske, in, sicer z enako plačo kakor moški.
x Poljakinje proti gizdavi obleki. Kakor poroča list „Nowa Reforma", so Poljakinje v Varšavi u-stanovile društvo, katerega Članice imajo delati proti potratni ženski noši. Delovaffije v tem društvu bo velikega socialnega pomena in dobro bi bilo, da bi si res nežni spol vzel poljske ženske za vzgled.
x Ženske v obrti na Nemškem. V Lettejevem zavodu v Berolipu so napravile gojenke mojstrsko izkušnjo: 1 za knjigoveštvo, 4 za fotografiranje; pomočniško izkušnjo so pa pre'stale: za krojaštvo 7, fotografiranje 14 in za knjigoveštvo 7.
pošten delavec, hlapec ali viničar, do lastne grude; ni mu treba tvegati svojega življenja v daljni Ameriki, kjer je sedaj na lOOtisoČe delavcev brez kruha, — Pisec teh vrstic pozna posestnika v mariborski okolici, ki ni ne vinarja podedoval. Ko je prišel od vojakov, je začel varčevati po krajcarjih. Danes je vrl in ponosen kmet, ima. posestvo, ki meri 34 oralov najlepše zemlje, in celo brez vsega dolga.
y Poštenost, pot do sreče. V vasi Hlinkovice na Češkem je pri bogatem veleposestniku Briznickem služil za hlapca Ivan Burival, in sicer že od 14. leta sem. Skozi 22 let je bil vedno zvest in pošten pri vseh opravilih. Gospodar ga je izredno spoštoval. Nekoč so gospodarju tatovi po noči ukradli iz omare poleg hranilnih knjižic tudi 26,000 K denarja, katerega je prejšnji dan vzdignil v hranilnici za nakup sosednjega posestva, Gospodar je tatove sicer odpodil, a pete so pa vendar odnesli. Zasledoval jih je s svojimi lilapci, toda vjeti jih ni mogel. Drugo jutra je hlapec Burival našel pred hlevom listnico s 26,000 K; tatovi so j;o iz. gubili, ko so bežali. Ivan takoj sporoči svojim tovarišem v hljevu veselo novico. Vsi trije tovariši so Ivana nagovarjali, naj ne da denarja gospodarju nazaj, ampak naj se vsi Štirje s tisočaki razdelijo. Ivan je to odločno odklonil in je nesel denar gospodarju, kateri je Ivana bogato obdaril in mu je potem čez nekaj dni vročil oporoko, v kateri mu izroči onih 26.000 K po njegovi smrti. Ko je gospodar umrl, si je Ivan kupil lepo kmetijo, na kateri Še sedaj vživa srečo svoje poštenosti. Ce bi si bil pa po krivici prilastil denar, bi bil gotovo sedel v ječi, ali bi ga pa bila celo življenje mučila pekoča vest.
y Zasramovanje Kristusovega trpljenja na so-
cialno-demokraški veselici. Iz Posavja se nam piše: Dragi g. urednik! Veseli nas, da ste začeli v ,.Slov. Gospodarju" priobčevati tudi sestavke o delavcih na dežel1. Pri nas v Posavju skušajo socialni demokrat-je tudi med nas hlapce zavesti socialno-demokraške nauke. Zatorej tovariši, le pridno čitajte „Slovenskega Gospodarja". Glejte, kako se norčujejo social sti o križu, verskih resnicah itd. V nekem listu sem čital n. pr. sledeči zanimivi slučaj: Na maškarado social-no-demokraškega društva v \Virgesu na Nemškem na 2. februarja je prišla tudi neka ženska, ki je bila preoblečena v Tzveličarja s križem na rami. Babnica je večkrat nalašč padla. Oblečena je bila v dolgo, rdečo suknjo, nosila je na glavi trnjevo krono, lase si je razpletla in se naSemila z veliko brado. Križ je bil narejen iz desk in je bil l'G5 m velik in 20 cm š rok. Na zgornjem koncu je bil napis: „Prvi socialni demokrat", — Žalostno zasmehovanje sv. križevega pola je končal orožnik, ki je rdečo bogokletnico naznanil sod-niji. Nauk si iz tega žalostnega dogodka, jkafn vodi socialna demokracija, naši bralci in bralke lahko sami na ravite.
Osrednji posredovalni urad za kmečke delavce je ustanovila c. kr. kmetijska drtižba na Djunaju jeseni leta 1911, Urad je organiziran po vzorcu delavske centrale v Nemčiji in ima pred vsem namen, preskrbeti delo gališkim delavčem za Kmečka dela v za-uedni Avstriji.
Cenjenemu občinstvu priporoča
cesta 5 Maribor
lastna hiša
svojo »redno bogato zalogo devocijonalij kakor:
Državni telefon 1 3.
Podobe: stenske v vsaki obliki, pri-proste in fine, tudi podobe v okvirju po primernih cenah.
Podobice: male,raznovrstne,najcenejše in najfinejše po primern. cenah 100 kom. od 70 v. naprej do 12 K.
Podobice kot »pomi* na prvo sveto obhajilo: najrazličnejše vrste popolnoma po tovarniških cenah.
Križe: lepe, fino izdelane, razne velikosti, stoječe in stenske, lesene in nikljaste, tudi oksidirane. Oskrbimo tudi podobe (korpuse) križanega za velike poljske krže po izredno nizkih cenah.
Rožne vence: lesene, koščene,biserne, iz kokusa po raznih cenah. Posebno priporočamo cene rožne vence za otroke, tucat po 1 krono in višje.
Svetinjice: iz aluminija za Marijine
družbe razne velikosti tudi s traki; svetinjice, ki nadomestijo škapulir, čudodelne in razne druge. Škapulirje: krmeljski škapulir, pe-terni škapulir, škapulir sv. Frančiška, Srca Jezusovega in druge. Priporočamo pa mesto škapulirjev kupovati svetinjice, ki nadomeščajo škapulirje, t. j. take, ki imajo na eni strani podobo Srca Jezusovega, na drugi pa kako-koli podobo Matere božje.
Posebno še priporočamo krasne molitvenike: Venec pobožnih mnlitev in svetih pesmi. Obsega izvrstna premišljevanj a in 600 cerkv. pesmi. Stane rud. obr. 3 K, zlata K 3 50 in pa 4 K. Pesmi se dobijo tudi za-se po 2 K. Drnžbine bnkvice za dekleta posebno
Dekliških družb. Izvrsten molitvenik! Rur. obr. 3 K; zlata K 150 in 4 K.
Sv. Opravile, najbolj podučen molitvenik, ker ima razlago celega cerkv. leta. Rud. obr. K 1*20; zlata K 150 in 2 K.
Premišljevanje o življenja Jezusa
Kristusa obsega premišljevanje za vsak dan celega leta v 2 delih. Oba dela v platno vezana z rad. obr. 7 K.
Malo sv. opravilo za mladino silno podučno. Ru. obr. 70 vin.; zlata 1 K.
V zalogi imamo tudi druge molitvenike kakor: Hodi za Kristusom, Ključek nebeški, Marija, žalostna mati, Hoja za Marijo, Prijatelj otroški, Družbenik Marijini Marija Kraljica Src, Getzemani in Golgota, Razne Šmarnice, Večna molitev, Hči brezmadežne in druge.
Sploh v Tiskarni sv. Cirila se dobijo ali oskrbijo vsi sedanji molitveniki!
Franc Pleteršek,
zalosa pohištva
Maribor, Koroška cesta št. 10
nasproti CiriSove tiskarne
priporoča svojo bogato zalogo poliranega, motno iz trdega les» nareto-pohištvo, za spalaice, jedilnice in kuhinje. Di-vane, vložke, matrace, stole in ogledala. Otroške želeane popelje. Vse domače delo, solidno tako, da je vsaki odjemalec zadovoljen. Prav nizke cene. Krščansko ljudstvo 61	kupuj pri Slovenca.
Preselitev odvetniške pisarne.
Odvetnik dr. J. Leskovar
uljudno naznanjo, da se nahaja njegova odvetniška pisarna od i.
aprila 1913 dalje v Tegetthoffovi ulici Št. 28 nasproti trgovine g.
Jož. uiiaga v Mariboru.
Slovenec Konrad Skaza
St. Ulrich Gr Odesi Tirolsko.
Atelir za vsa umetna cerkvena dela.
Slovenske cenike zastonj in frinko. Za vsaki poljubni kip criginalne foto-g afije za oltarje itd. originalne načrte pošljem hitro in brezplačno. Velika zaloga sv. razpel in olnato tiskanih na platno rtavle-čeno Vsakemu, tudi naj-macjšeiru naročila pri-datek. Pri večjem naročila in promptnem plačila primeren popust. 838
Cene breskinlmrenčiie.
Trgovina s špecerijskim blagom
Na drobno! Trgovina z Na defcvlo! moko in dež. pridelki
Velika razpošiljal niča
Bratje Lechner
•• Gsadet, železna hiša ••
služi vst m slojem kot najcenejši vir za nakupovanje.
Prosim zahtevajte!
vzorce in čenike o modnem blagu — la-nenega blaga — blaga za gospode — rezno blago — manufakturno blago — oprave za novoporočence.
To ničesar ne stane
vendar vsakemu dobro služi. Če pridete v
Gradec, poskusite kupiti pri nas blago.
Ivan Ravnikar M.	. .
Celie, «Iraška cesta 21. Ni VeC POfr@DnO
Po prepričanja mora vsak pripcznati, da imam zanesljiva ksljiva semena n. pr. jamčeno domačo in nemško deteljo, peso rumeno in rudečo, travo, sploh vpa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetljična od trrdke Mauthner 65
Glavna zaloga vrvarskega blaga
«miiiiiiiiHM
Solidna Glavna zaloga postrežba, suhih in oljnatih barv
Serra¥aUoYo
železnato kina-vino
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni ::
Krepite o sredstvo za slabotnev malo-krvce in rekonvalscente. Povzroča voljo do jedi, utijnje živce in popravi kri. Itboren okus. Nad 7000 zdravniških spričeval.
I. S@r*r 3gf?allr%c. kr. dvomi dobavitelj
Trieste-Barcola«
Kupi se v lekarnah v steklenicah po pol litra & K 2'60 in 445	po 1 liter i. K 4 80.
naroče ati slabega blaga za dragi denar, ki ga razpošiljajo nekatere tuje tvrdke. Ako želite debiti sveže novomodno in po ceni blago za obleke predpasnike, svilne it druge robce, vse v>s'e perila, nogavice, moške in fantovske obleke, srajce, kravate itd., pišite takoj na ravnokar novo urejeno
Prvo spodnještajersko razpošiljalnico:::: J. li. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica št. 5
da Vam pošlje vzorce, dobite jih zastonj in poštnine prosto. Šivilje in krojači dobijo popust. Postrežba je točna in strogo solidna, če pridete v Maribor, ogiedajte si to trgovino in kupite vse Vaše potrebščine, bo-(leti zelo zadovoljni. Paz.te pa na siovejiski n&pis, da ne zamenjate te trgovine s kako drugo, ki se tako glasi, piše pa Schosteritsch ali Schusteritsch. Pravilno je Bamo J. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ul. 5.
V it. Lovrencu nad Mariborom se odda dobro idoča
kovačija v najem.
Najemnik moia biti izvrstno izurjen v podkovanju volov in konj. Prosilci se naj priglase pri Pisni k Karolu v Št. Lovrencu nad Mariborom
Ma ura 14 dni na poskušnjo.
Se pošilja samo proti povzetju, Po 14 dneh se na želje denar vrne.
IME" Velik jcenik brezplačno.
(Jamstvo^3 leta.)
Srebrne ure........K 6'50
Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi „ 9'50 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 13'— Ploščnate ure iz kovine . . . „ 6'— Amerikanske zlate deuble-ure . „ 10"— Goldin Roskopf ure.....„ 4'—
Prave železničarske Roskopf-patent.
Prava nikeln. točno na min. idoče K 5"— 14 karatne zlate ženske ure . . „ 19"— 14 karatne zlate ure za gospode „ 40'— Srebrni pancer-verižice . . . n 2'— 14 karatne zlate verižice . . . „ 20'— 14 karatni zlati prstani . , . „ 4'— Viseče stenske ure na nihala. . „ 10'80
Kuhinjske ure.......„ 2'40
Budilke.........„ 3 —
Budilke z dvojnim zvoncem . „ 3'—
A. Kiffman, Maribor M. 49
Velika tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
regisfrevans zadruga z gitonujeno zavezo.
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4'/i°/« proti tri mesečni odpovedi po 4"/40/o- Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
Posojila, se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/c, na vknjižbo Bploh po 5'/4°/oi B» vknjižbo in poroštvo po 58/«% in na osebni kredit po 6°/0. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
bo vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se spreiema in izplačuje denar.
Pojasnila se dajejo
in rošnje sprejema;o vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
..Titania"
m 886
Nenavadno hiter razvoj pare.
Pošilja se n a poskušajo.
Tisoči že v rabi.
Zahtevajte cenike.
narejeni iz kovanega žslsza in kovlnasta pločevine, torej necokverljivi.
Vsako kurivo porabljivo.
70 odst. kuriva se prihrani.
Zastopniki se iščejo
„Titania" pa-rilnik se lahko uporabi tudi za kuhanje žg&nja če se prždene zato posebna priprava.
, ,Tifania-Werke", Wels 136f Zgor. Avstrijske,
Največja specialna tovarna za parilnike na Avstro-Ogrskena. Glavno aastopstvo Franc ASCII, Gradec, Marianpas&e 22. —

p0Zf$r! Velecenjeni pOZOr! gg. posestniki zemljišč in vrtov!
Spomlad je nastopila in Vas poživlja, da obdelate svoje travnike, polje in vrte.l MIT Kakor Vam je znano, dobivajo se najboljša
in najbolj zdrava g&zdna, defteljrta, travna in zelenladna semena
le v obče znani specerijski in semenski trgovini Ivrdke
M. Berdnjs v Mariboru
na Zofijinem trgu *SK! Za prijazna naročila se najtopleje priporoča	z odličnim spoštovanjem
O
8»
tO
3
O
e
t» ©
& M
0
1 (8 M
M.
Goričar & Les Graška uiica 7 — podru Spomladna in poletna sezona: Nahrbtniki (Rucksäcke) v veliki izberi po raznih cenah. ČaSe Iz papirja m aluminija. Za veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete. Lampijoni, predmeti za šaljive pošte in srečolove.	»kovšek, Celje žnica RotovSka ulica 2 Tovarniška zaloga šolskih m pisarniških potrebščin. Lastna zaloga ljudskošolskih zvezkov in vseh tiskovin za urade. Nagrobni venci in traki. Dopisnice savinjskih planin in druge.
Solidno bl*tgo. Nizke cene» Točna postrežba.	
40 klavirjev in harmonijev sa
Heltzman (n«|.
boljboljši pianini), Ste¡zh»mer in Htirigel (amer. harm.), vseh vrst glastantga »rtdi«, strun in
muzik&lij ima t veliki A C{wia«m*S« sodno zapris.strokovnjak ■ • i. I«____
izbiri izključno in tdinole M* Di tSZllIKy in učitelj ,Glasb Mrtice' Lj&§Olj0(13
Kongresni trg št. 15 ('.Zvezda", nasproti nunske cerkve). Svarim pred nakupom event. falzifikatcv ali slabega b'aga, zlasti ker dobi pri T K meni vsakdo na obrok» po IVlUIl prvovrsten instrument gori imenovanih slovitih tvrdk z resnično lOletno garancijo. Kdor si izposodi pri mmi klavir, postane tudi lastnik istega dcčim je dosegla Ha-jemščina višino kupnine 1 Velikanska za-
___loga najb. violin, harmonik, citer, tam-'
_ J buric itd po najnižjih cenah Zamenjala ^rfpf najugodnejša. Uglsševsnje in popravila

točno in ceuno.
T°MAZEVA ŽLINDRA
H
a
3
0)
t
1 O
M
Stern
(vpisana znamka).
je izborno važno gnojilno sredstvo za vse sadeže na vseh vrstah
zemlje. Pomnoži dohodek po dobičkonosnem načinu. Uporaba istega ni vezana na noben letni čas.
Tomaževa žlindra »zvezdna znamka« je priznano najizbor-nejše blago neskvarjene kakovosti. Zategadelj naj zahteva \sak poljedelec
Tomaževo žlindro »zvezdna znamka«, kajti zvezda na vreči in plombi daje poroštvo za čisti in polnovredni izdelek.
Pozor!
Tomaževa Žlindra »zvezdna znamka« se v originalnih vrečah prodaja pri sledečih trgovcih.
Ed. Suppan*, Pristava, N. Zanier, gt. PaTel p. Pr.
0
iS
i*
Otmar Diermajer, OHOŽ Alojz Maček, Maribor, Peter Majdič, Celje, Alojz Pinter, Si- BiStriCB,
Kjer ni nobene prodajalne se naj obrne naravnost na:
„Thomasfosfatfabriken" u o z.
Berolin W 35.
EE
Prea manj»rednim hlagom se ■¡vari.
Gornjo Thomaževo žlindro, kakor tudi vsa druga umetna gnojila: kalijevo sol, kajnit, čilski soliter, žveplenokisli amonjak, superiosfat itd. ima v zalogi in prodaja na cele vagone kakor tudi na drobno Veletrgovina z železnino „Merkur" p, MajdiČ, _____Celje. _______________________287
Velika narodna trgovina
Kari Vanič: Celje
si	Narodni dom
priporoča bogato zalogo manuiakturnega in modnega blaga, posebno k asne novosti za pomladanske obleke, po zelo nizkih cenah, Ostanki pod ceno. Postrežba tečna in solidna. Vzorci na razpolag«.

Štefan Kaufman
trgovina i železnino
v Madgomi
priporoča najboljše o-celne, motike in lopate, pravo Štajersko železo po najnižji ceni in solidni postrežbi. 393
BBS:
Cepljeno trsje!
Vinogradnikom priporoča zelo lepo cepljeno trsje na Pip. portalis, burgundec, beli rilček in silvanec trsničar in posestnik Fr. Bračko, Sv. Peter pri Mariboru.	145
LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V CELJU
registrovg^g zadruga z neomejeno zavezo
v lastni hiši (HOTEL „PRI BELEM VOLU") v CELJU, Graška cesta štev. 9,1. nadstropje
m:.
obrestuje hranilne vloge po
o
o
od dne vloge do dne vzdiga
počertsa s 1. januarjem 1913.
Rentni davek plačuje zadruga sama.
m
tilcSI W
z Fi^mmmz®
Uradni dsraevi
bo: vsako sredo m vsak petek od 8.—12. are in veako nedeljo od 8.—10 ure dopoldne. Vpitje in izpladcje se rodiK) samo ob tirati rtih dnerih. Po-iasnila se dajejo v»ak dan od 8.—12. are dof»dhdne.
Uradn§ prostori
nahajajo se v Minontr>kem samostan« v Ptuju.
aerestaj« se p« 4!/tV» od 1. onmmib. 16. v mescu po viofctTi in do 15. oztrama, sadova pred rtvijgo». Ne-vzdignjene obresti ae ko®eew junija in deeembca vsakega leta pripiitejo giaroiei ter kakor ta-Je obrestujejo. Sprejemaj« se hranilne knjiiiee drugih zavodov kot vloge ne da bi se pri tem obrekovanje kaj prekinilo in »e da
bi spraska imela pri tem kakih potov ali sitnob. K v. razpolago so strankam brezplačno poštno hranilne položnice 584	it. 118.060 m dcmači nabiralniki.

se dajejo n« v kajti bo po 5—57//,, «a vkajižbo in poroštvo po 51/,'/,, »a osebno porofcvo po W/n. na zaetaro VTednosteih listin in tekoči ra&m pod
ugodnimi pogoji. Prevzamejo se dolgovi pri drugih zarodih in zasebnikih; prošnje za vknjižbo se delajo brezplačno.