,0k mel je deločale industrijsko In trgov- j razkrila, da bombe, vržene fmernice več generacij. Te ipinc so držale Japonsko na 'dalni podlagi. Japonska ustava bo revidira- da se odvzame oblaat ceaar-Zaveznikl so zavzeli stali-da mora oblast izvirati iz Juditva. Tokio. 8. sept.—General Doug- MacAithur je na čelu ame-pskili crt vkorakal v japonsko restulnico in odredil razvitje neriške zastave na poslopju a-^eriškt^u poslaništva v osrčju testa. Ta zastava je vihrala i kongresni palači 7. decembra 1941, ko so Japonci zavratno Ninili Pearl Harbor, pozneje v Rimu in Berlinu. 'Naša zastava naj vihra v Toriju kot imbol upanja vseh žafranih in zmage v borbi za pra-Wn^ i. )(. (j(.ju| MacArthur. pinuionij v zvezi z razvitjem Have sta so poleg drugih vi-'kili vojaških častnikov udele-[ utiral llalsey in gencial Kli' |i>«-i;'it, poveljnik osme a-fl(M ' ko at made. Divizija te jr: 1 i»' dospela v Tokio iz r K ' 1 Obšla je palačo ce-lfJ- lloohita in se ustavila K1' li-■'< lorn Imperial, ki je po-| r' 1;'vm stan uenerala Mac- na japonska mesta, ubile 241,330 in ranile 313,041 ljudi. Cez tri milijone ljudi je izgubilo streho. Samo v Tokiju so bombe ubile 88,250 ljudi. . Slngapor. 8. sept.—Japonska vojaška posadka čez 80,000 mož se je podala britskim in indijskim četam. Med temi je 85 generalov in neugot^vljeno število admiralov. Plenitve so v teku v kitajski četrti mesta. Zavezniške vojaške avtoritete so zapretlle, da bo vsak, ki bo zasačen pri ple-nitvi, ustreljen. Manila. Filipini. 8. sept.—Cez 10,000 japonskih vojakov v hribih v severnem delu Luzona se je podalo ameriškim četam. General Robert S. Beighter, poveljnik sedme divizije, je vztrajal, da mora tisoč vojakov opazovati prizor kapitulacije. "Ameriški vojaki so se borili in zaslužijo, da vidijo konec," je rekel general. Jose Laurel, ki je bil predsednik japonske lutkarske vlade na Filipinih, je dejal, da je pri- M ar sal Zukov pozdravil zdruzene demokracije ClSCENJE V AMERIŠKI CONI Berlin. 8. sept.—Ruske, ameriške, britske in francoske čete so paradirale po ulici Unter der Linden in proslavljale popolno zmago. Korakalie so mimo odra, na katerem so stali ruski maršal Žukov, ameriški general Patton, britski general Eric P. Na res in francoski general Geoffrey de Beauchesne. Oder je bil zgrajen poleg Bismarcko vega spomenika, ki je bil po Kitajska postane vzorna demokracija Komunisti zahtevajo sklicanje konference Čungklng. Kitajska, 8. sept.— Generalisimo Clang Kaišek je pozval kitajske milijone na delo, da se Kitajska dvigne kot vzorna demokracija na Daljnem vzhodu. "Osemletna vojna z Ja ponsko je bila kronana z našo mntior Je^nl. "Sedaj moramo strniti vse naše sile v prizadevanjih, katerih cilj je ustuvna demokracij»." Da ugodi komunistom, ki zahtevajo sklicanje nasedanja parlamenta, je Kaišek dal zagotovilo, da se bo vlada posvetovala z voditelji vseh političnih strank. Dalje je obljubil, da bodo vse stranke dobile legitimni status. Kaišek je povedal kitajskemu ljudstvu, da je treba zgraditi temelje moderni državi, ker Kitajska še ne stoji na trdnih nogah. Delavcem in kmetom je obljubil boljše življenske pogoje, svobodo govora in zborovanja, vojnim veteranom pa zemljo, ko se vrnejo v civilno življenje. Naglasi! je, da najvažnejši pogoj narodni enotnosti je združitev vseh oboroženih sil. Komunisti zahtevajo takojšnje sklicanje konference voditeljev vseh političnih grup. Ti morajo imeti besedo v vseh zadevuh, ki se nunaftajo na ekonomsko in politično rekonstrukcijo Kitajske Mao Tsetung. vodilna osebnost v komunistični stranki, je dejal, da komunistična armada ne bo raz stavljen po porazu Francije vojni z Nemčijo 1. 1871. "Demokratične države so zdrobile fašizem, in trinofitvo," je rekel Žukov. "Združene de mpkracije bodo ohlanile in ču vale mir demokratičnih ljud stev. Pozdravljamo vse one, ki niso nikdar izgubili vere v pra vičnost naše stvari. Naše bojne zastave se klanjajo vsem, ki so žrtvovali svoja življenja in o mogočill zmago. Dolžnost zma govalcev je sedaj zgraditev pod lage trajnemu miry. Zmaga je odstranila bojazen ljudstev pred nemško agresijo na zapadu In japonskimi bandltl na vzhodu." Le nekaj Nemcfv je opazova lo parado zaveznikih sil. Bila je prva velika mednarodna de monstracija solidly nosti. Vo-jaške godbo so igrale himne zmagovitih zavezniških držav. Okrog 750.000 Nemcev, ki bivajo v coni ameriške okupacije v Berlinu, je prvič okusilo svobodo in demokracijo. Ameriške vojaške avtoritete so odredile čistko in odstavile naciste z važnih pozicij. Čistka je sledila pritožbam, da so nacisti izgnali mnogo ljudi iz stanovanj. "Ti so vršili dobro delo v začetku," je rekel polkovnik Clarence Richmond, načelnik oddelka za politične zadeve v ameriški vojaški administraciji. "Zdaj jih več ne potrebujemo." Cehoslovakija sklenila pogodbo z Avstrijo Truman orisal cilje svoje administracije Dunaj. 8. sept. — Centralna IBvfopa in balkanske države se zanimajo za konferenco zunanjih ministrov velesil, ki se prične v Londonu. Na tej se bodo vršile važne razprave. Prihod rumunske delegaciji v Moskvo se tudi smatra za važen dogodek. Načelnik delega cije je Peter Groza, predsednik rumunske vlade. On je imel že razgovore s Stalinom in zuna-njim komisarjem Molotovom. Cehoslovakija je naznanila sklenitev trgovske pogodbe Avstrijo. Na podlagi pogodbe bo Cehoslovakija pošiljala Av stri j i premog, v zameno pa bo dobivala olje. V Jugoslaviji je bil štirim strankam priznan legalni status in bodo lahko postavile kantjU date. Splošne volitve se bodo vršile v novembru, V Grčiji je bila uveljavljena odredba, ki prepoveduje politične aktivnosti armade, katere jedro je skrajno reakcionarno Odredba je koncesija vladni o poziciji. Kimon Georgljev, predsednik bolgarske vlade, je naznanil re-organiziranje kabineta. V vla do bodo prišli reprezentanti o-pozicije. Georgijevo naznanilo je Izraz želje za hitro sklenitev mirovne pogodbe med Bolgarijo In zavezniškimi državami. O sklenitvi mirovnih «pogodb se bodo vršile razprave na konfe rencl zunanjih ministrov v Um donu. Irthu, 'IM .1 , Am,., kv. P" M' hon btnil i čete so zasedle le ♦ V. fil ninsko pukVna, *'kler dobl «otovih pravljcn na smrt, ce filiphufto £ • , centraIne vla(Jc v ljudstvo odloči, da je izdal žcl°- I "Združeno ljudstvo je edino, ki lahko varuje in ščiti demokracijo,", je rekel Kplšek. "Kot atomske šile ! tako bo znalo fuvati svojo neod- .'viwiost in integralnost In lahko Washington, I). U »• « Pv< »»vršilo delo splošne rekonstruk- Rusi so že prej odredili čistko v svojih okupacijskih conah. Britske in francoske vojaške avtoritete so se tudi odločile za čistko. •enerala Mac , . ■ I Prvič v dolgi zgodo- Vprašanje kontrole ' le so tuje čete vko- ■ " Tokio. šk^^HHttiil ki »nilj. «•do o na , izvršilo delo splošne 200 kvO" I -ojin kôntmloaùimske iúe. _ i' Znižanje dohodninske- i atnih milj japonske Dva načrta, nanašajoča si nji oUs,«a ,u» Kva-, w.nalu. Se k nator MoMahon. demokrat Kupirani pnhod , c„nneclicuto, jc predlogi nairt. Javka napovedano ki določa Izmenjavo Informacij • tj" največje mesto' atormki sili z zaščitnim sve- Washington. D. C., H.^ ^ ~ bil. dokler niso za-1 iTuVuienih narodov. Sena- Senator Gt^rge demokrat lz eriške bombo, ki uX g. repu hI i kan, K U O^orglj« h, načelnik od«k. zn ^i (9nfl predlagal ustano- finančne zadeve, je dejal, da Ik> v^ t ev k ong r clin ep a <*i • r ¡» za kongres znižal davkena dohod- št^ranje ltomske silo. Oba ko ^meznikov in kArporaclj načrta bfista prišla pred ^Isek za zunanje zadeve. Ameriške mornaric-ne baze na Pacifiku Velika Britanija naj odstopi Bermudo Ameriki Washlngton. D. C.. 8 sept -Mornaričnl clepartment je naznanil, da bo Amerika obdržala in vzdrževala verigo mornarlč nih baz na otokih, ki so med Alasko in Filipini, kakor tudi šest baz na Atlantiku. ogromno rizdeja-M etropola, v kate-čoz íiest milijonov J »'ije. ki sr. Joseph Pfitrner, župan Pralle v času nemške okupacije, Je ilto-afnartfkeKa Islandu pti ! Kkarkuci/a bila izvršena na 'dvorišču praške jetnišnice. Te baze so K'xlink, Alanka, Adak, Havaji, Bal bo«, (¡uam, Mariana, Saipan in Tiniari na Pacifiku, Argentia, Novafund-landia, Bermuda, Coco, Solo, Guantamana In Kuba pa na At lantiku. Naznanilo, da bo Amorika vzdrževala baze, Jf aletoke. Kongresnlk Brared lagal, naj Velika Britanija od-st/ipi Bermud«» Ameriki. To naj bi bilo p«»vrečilo Am«*riki za pomoč, katero Jo Velika Britanija dobivala na podlagi prwo)tlno-I najomninskoga programa. Vodilni nemški in* dustrijci aretirani Financirali so nacijski režim Horford. Nemčija. 8. sept Britska kontrolna komisija je naznanila aretacijo 40 vodilnih nemških industrljcev in finan čnikov. Med temi je Hug< Stlnnes. Aretirancl so bili člani sindl kata, ki je kontroliral premo govno in druge industrije v Po turju in Porenju, ki so izdelo vale orožje za Hitlerjevo vojno mašino in financirale nacijsk režim. Aretacije so bile izvršene na podlagi ptAi/ij potsdamske deklaracije, ki določajo odstranitev vseh oseb, ki so sovražne zavezniškim namenom, iz uradov in odgovornih pozicij v važnih privatnih podjetjih. Britske avtoritete so izjavilo, da obtožnice še niso sestavljene, todd aretiramo lahko držo v Ječah brez obravnave. Produkcija premoga v Porur-ju ne bo prizadeta zaradi aretacije nemških industrijeev. Ko Je britska vojaška vlada prevzela Poruije, Je znašala mesečna produkcija premoga 34.000 ton. V juliju se Je povečale na 230,-000 ton, v septembru pa bo znašala čez milijon ton. Nedavno je bil aretiran dr. Gustav Krupp von Bohlen, direktor Kruppovih orožnih iti munlcljskih tovarn, On bo med obtoženci, k» pridejo pred sodišče v Nuernbergu. Ti so v ae-znamu nemških vojnih zločincev, Obravnava proti Ouislingu zaključena Oslo. tiorveška, B. aept. Zgodovinska obravnava proti majorju Vidkonu Quislingu je bila zaključena včeraj. Quisllng j o v te« t ur traja Jočem govoru plediral za svoje življenje. On se ie moral zagovarjati zaradi Izdajstva svoje drfele, umorov In drugih zlo^tHov Kodliče bo Izreklo obsodbo pnb««io)o sredo. Domače vesti Nov grob v Ohlu Bridgeport, O,—Dne 3. septembra je umrl v bolnišnici v Wheelingu Louis Terhlen, star 62 let in doma iz vasi Pod steno, okraj Ribnica. Podlegel je raku v grlu. Prej je bil vedno zdrav in čil, toda ta bolezen ga e ugonobila v osmih mesecih lil je član društva 13 SNPJ od začetka in imel certifikat št. 342. Zapušča ženo, štiri sinove, dve ičeri in brata. Oblak Chicago.—Glavni urad SNPJ so v petek obiskali: T/3 Stun-ey Bernik, sin Petra Hernika, ti je prišel domov iz Nemčije na 30-dnevni dopust. Preko morja se je nahajal 27 mesecev. Dalje George Brave iz Hubbard Woodsa, 111., Louis in Jennie Swelfer i^ Dunla, Pa., John in Margaret Ynnkoskl Iz Garyja, lnd., ter Alice Pol ton iz Johns-towna, Pa. Preiskava napada na Pearl Harbor Resolucija določa imenovanje odbora Waahlngton, D. C.. 8. sept, Senat je aoglsano sprejel resolucijo, ki doltfta temeljito preiskavo zavrstnega japonskega napada na Pearl Harbor in vseh vzrokov vojne t Japonsko, Preiskavo bo vodil posebni kongre sni odbor, ki bo štel deset čla nov. Odbor mora ha podlag sprejete resolucije dovršiti preiskavo dorov armade In mornarice, ki jo bilo objavljeno /adnji (eden. Skrajšanje delovnega y tedna za vladne uslulbence Waahlngton, 1). C., 8. sept. Senator McCarran, demokrat Iz Nevade, Jo picdiožil /ukonakl načrt, da se delovni teden /a uslužbence v vladnih depart-mentlh sktajša na 30 ur. Sedanji delovni teden je 40 ur. Mc-Carran je predlagal, naj ualu; henci prejemajo isto plačo kot doaloj, čeprav se delovni teden akiiijša na 30 ur. Amerika bo preklicala odmerjanje mesa Washington, D C., 8 sept. Možnost jo, da bo vlada prokll cala fMlmetjanje meaa v okto bru ' Uradniki urada za kontrrt |o cen ao ir levili, da bo vec me se ns razpolago za civiliate. ker je armada znižala naročila. Pri čakuje mi, da ho dovol) goveje ga mesa, ne pa ptašlčjega. Hitra preureditev industrij za produkcijo civilnih potrebščin VIŠJE PLAČE IN DE-LO ZA VSE Waahlngton. D. C.. 8. sept.— Predsednik Truman je v svoji poslanici kongresu orisal program in cilje svoje administracije, du utrdi in stabilizira narodno gospodarstvo v težki dobi prehoda lz vojne v mir. Poslanica, ki je bila prečitana v obeh kongresnih zbornicah, vsebuje 18,000 besed. Program uključujc 21 točk. Truman je zlasti naglasll potrebo zvišanja mezdnega standarda grup, katerih dohodki so nizki. Sedanja minimalna plača 40 centov na uro je prenizka ln se mora zvišati. Kongrea naj v okviru kapitalističnega slatema stori korake kii polno uposlltev in kooperira z administracijo pri izvujanju socialnega in ekonomskega programa ter rešitev problemov, ki so prišli na površje po zaključenju vojne. Truman je v bistvu osvojil sporni ekonomskih pravic pokojnega predsednika Rooaevelta. Uveljavi jen je tega sporeda naj 1:1 bil glavni cilj Amerike v povojni dobi. Glavne smernice administracije so; Demoblllzaclja oboroženih sil, ki niso več potrebne. Preklic vojnih kontraktov ln ion.i preureditev induatrli ta produkcijo civilnih potrebiČin. Odprava vladnih kontrol i izjemo onih, ki so potrebne v in-teiesu stabilizacije ekonomije. Zvišanje brezposelnostne podpore na $25 na teden za 26 tednov letu. Reorgsnizlranje federalnih de-partmentov. Sprejetje načrta polne upoale-nostl. Kongres naj avtorizlra gradnjo javnih projetkov, da se u posli one, ki ne morejo dobiti dela v privatnih podjetjih. Ustanovitev stalnega odbora, ki naj bi skrbel za preprečen je lasnih in vriskih diskriminacij pri upoalevanju delavcev, Razpust vojnega delavskega r d bor a po konferenci reprezen-tantov vlade, delavcev ln delodajalcev. Revizija poljedelskega programa, da bo odgovarja! potrebam v povojni dobi. Gradnja l,f>00,000 hiš letno, podiranje slumskih predalov, federalno financiranje gradnje letališč*, cest in vladnih poslopij. Preklic Johiibonovega zakona, ki prepoveduje dajanje kreditov di tavam, katere niso plačale vojnih dolgov. Zvišanje plače članom kongresa od $10,000 na $15,000 do $2ft,000 na loto. Oni, ki služIjo več let v kongresu, naj dobe pokojnino. * Piodajanje par mitov, katerih Amerika ne potrebuje, ln stra-tcglčnega materiala Fedelulna zaščita malih podjetij. Zdravniška oskrba, zavarovanje in poaojlla vojnim veteranom. Tiuman je priporočal začasno vzdrževanje nekaterih kontrol. Kongrea Je opozoril na dobo po zaključenju prve svetovne vojno, ko »o bilo kontrole odpravljene. Posledica Je bila dviganje cen in kri/a. Truman Je po/val kongres, naj sprejme xa-konakt načrt polne upoalenoatl, zaeno pa ga Je zagotovil, da bo dobival |*odatke o upoalenoatl. Vlada bo aki bela, da bodo In-duatrije dobilo material za pro-dukrljo civilnih potrebščin. Kongrea bo dobil dodatna prt-lioročila glede ra/tegnltve slatema «mm talne zaščite, Demokrataki kongreanikl In M-natorji so z nekaterimi Izjemami pozdravili Trumanova 41 »«•!>« ha 9. »treni.) PB08YITA PONEDELJEK. 10. SE PROSVETA TKE ENLIGHTENMENT OLABILO IM LASTIIIlfA »LCVEMB« MAROD« PODFOIUI» IEDHOTC jzrsm - poi M. - ¡-¿j-*;vksâ^ÎS Cook Co- 17^0 m celo loto. W-îi I»» "T.hliiai| ^ lof IkM UBàlod IUI* CeWSPi C"**?» Canada HM por f***- Chicago and Cook County $IM pm foe*. Cona ogleeov po ^^•g^Lf^l 0r*e, pove*!. of communicaliona Oih.r manuscript», to aoodor o«lr AarartUtoa wlwaa •atf unaoliaUad articio. wW a^i M fot^« ~ch aa stertee. ¿of* ¡¡»¿^^ whan accompanied bf aoH-addreeeod ano ■aalor aa l"»*1* ■ PROSVETA 2SS7-59 80» Lawndale Ava- Chicago M. IlHnels MEMBER Of THE rEPCTATEP r«g— IK n-ium V Oklrpaju na primer (August 31, 1945), poleg vašega imena M^aalovu poîrnani. da vam je . datumom poUkla oaroCnina. Pono-viU Ja pravočasno, da M vam listine uaUvi.___ VI iz naselbin Idvnferenca zunanjih ministrov K/, nrideio te vrstice pred čitatelje, bo o porodu Lige narodov in slednja ni ganila z mezincem. ★ * * Da-li bo ta konferenca popravila veliko krivico in priznala slovensko Primorje Slovencem 'n Istro Hrvatom, je danes veliko vpiašanje. Se ni dolgo, komat nekaj mesecev, ko so bili izgledi dobri, da bo po tej vojn» Italija izgubila to priropano ozemlje in se umaknila nazaj za svojo#staro mejo zapadno od Soče. Danes, zal, piha povsem drugačen Veter v Ameriki in tudi v Angliji. Ta veter je na eni stran* zelo naklonjen Italiji, na drugi pa zelo sovražen novi Jugoslaviji. . Kaj se je zgodilo, da je zadnje čase postala anglo-ameriska ljubljenka ona Italija, ki se K' leta 1940 pridružila Hitlerju in Franciji zasadila nož v hrbet, na drugi strani pa se kaže sovraštvo do ona, Titove Jugoslavije, ki se je skozi dolga štiri leta junaško borila v vrstah zaveznikov? I11 borila se je tako Junaško kot noben drug narod v zadnji vojni «n sorazmerno tudi doprinesla več žrtev kot katerakoli druga.dežela, kalti tako rekoč z golimi rokami, lačna in raztrgana Je po lastni izjavi VVinstona Churchilla držala več nemških divizij na Balkanu kot jih je štela anglo-ameriška vojska v Italiji. 1 Kljub temu danes «leda zapadnl kapitalistični svet na to Jugoslavijo kot na sovražnico, na izdajalsko in zahrbtno Italijo pa kot na zaveznico! Kaj se je zgodilo, da je prišlo do te velike ironije in v očeh resnice in pravice tudi do velike tragedije? Zgodilo se je marsikaj. V tej komplicirani imperialistični igri. ki je obenem boj med dvema svetovoma, nied preživi lim kapitalizmom na eni in med novim svetom socialističnega kolektivizma na drugi strani, je videti sledeče faktorie: 1) Prvič gre za italijanske kolonije v Afriki In za Dmlekaneške otoke, 2) ra prepicčenje komur *zma in socialne revolucije v Italiji; S) za zajezitev sovjetskega voliva pa Balkanu in vsej vzhodni Evropi; 4) za preprečenje sovjetskega vpliva v Sredozemlju; 5) za zadavitev socialne revolucije v Jugoslaviji, na Balkanu in sploh širom vse Evrone. * * * Nobenega dvoma nI, da je nastala ta velika sprememba napram Jugoslaviji v si e< I tega, ker je Zapadni kapitalistični svet spoznal, da gre dežela skozi veliko socialno revolucijo. Ta revolucija Je zrahljaln do korenin ves stari, gnili in preživeli svet in ustvarja novega, kateri naj prinese več sreče, vee pravic. več blagostanja navadnemu človeku, delavcu n kmetu in ki naj narod prek vasi m predela t novimi socialnimi »n kulturnimi vrednotami. Ta revolucija tudi ne priznava svetosti prlropane in z izkoriščanjem pridobljene privatne svojme, bodisi domačega ali tujega ka pitala, ali cerkvene posesti. To je v očeh zapadne kapitalistične civilizacije največji zločin, k« ua more zakriviti kakšna vlada Lahko maaakrtrate stotlaoče hudi, toda če spoštujete svetost privatne avojine in dalete maai na koncealje In vao ugodnoetl tu lomu kapitalu In rtmakl oorkvll ne bo proti vam nastopila nobena ka pitiiliatlčnu sila. Toda kako. hitro kršite to kapitalistično prepo vwi ste takoj urok let« In tu» «1 n« listi kapitalistične civilizacije. Ker ie nova Jugoslaviji začela kar na debelo kršiti to prepoved' nosno bombardiranje je prene-n u.n, rill odredila toč'Wv cerkve .«i države, (2). da je dekre-' halo Po vsem svetu je zavla- tirala zasedo ne samo privatnih, marveč tudi cerkvenih in samostanskih veleiMiaestev in razdelitev zemlje med revne kmete, bajtarje In delavca; (I), ker le /n\enla ne *amo ve* nemški In domač kvitlinftkl kanltal, marveč tudi podrtavila Irancoakl rudnik Bor, največji bakreni rudnik v Evropi, bale vreden $42.000.000. In enako tudi angleške evlnčene rudnike v Trepčah, (4), ker je Tito prelomil vse stike 1 Vatikanom; (M. ki»r te nova Jugoslavija po lartni Želji in volji zelo navduft^ns ra Sovjetako Rusijo in najmočnejša točlia njene sfere na Balkanu Vse to ao dovolj velik« «nhi. da je nova Jugoslavija v očeh VSAKEGA NEKAJ > Detrolt. Mlch. — Zadnje čase čitamo v slovenskih naprednih časopisih o terorju, ki so ga uganjali v Sloveniji klerofašisti pod plaščem domobranstva. , Ko čitam o teh strahotah in grozodejstvih, samega sebe vprašujem, ali je res mogoče, da so ti verski fanatiki postali taki in-kvizitorji, morilci in barbari. Niti Turki pred davnimi časi, ko so klali in morili balkanske narode, niso uganjali tako strahovitih zverstev. Prav tako ni bila tako zverska in npčloveška španska inkvizicija. Poročila prihajajo, da so slovenski izdajalci morili in klali ljudi kot živino; ženske in dekleta so slačili, oskrunjali in jih do smrti pretepli; kradli, požigali in opravljali špijonsko delo za Nemce in Italijane. Prizanesli niso niti starčkom in ne otrokom! Vprašanje nastane, kako je mogel človek postati taka zver in počenjati taka zverinska početje. Se kanibali ne mučijo svoje žrtve na tako grozen način! Vsak človek, ki ima vsaj malo človeškega čuta, pa naj si bo katoličan ali nekatoličan, se mora ogorčeno zgražati nad terorjem, ki so ga domobranci izvajali nad nedolžnimi žrtvami. Sreča )e, da imajo imena teh krutih teroristov in prišel bo dan plačila! Pisec bi sugestiral, da bi se izdala posebna knjiga oz. brošuru in v njej popisalo natančno imena zločincev in njihova grozna početja. Brošur se naj bi izdalo dovolj, da bi jo lahko dobila vsaka hiša v Sloveniji, tako da bi bili vsi dobro informirani, kdo so bili dotični morilci. Upam ih jako želim, da prejmejo ti teroristični krvoloki zasluženo kazen. Glede njih ne sme biti nobenega usmiljenja in nobenih kompromisov. Ako se ne bo nn-rod iznebil teh zverskih elementov, znajo v bodočnosti še kaj bolj groznega in brutalnega storiti, kajti taka drhal ne pozna humanitarnosti in ne usmiljenja! Ako je to drhal izobrazila katoliška vera s svojimi nauki, da je s križem in mečem ubijala, klala in trpinčila, kako naj potem narod še moli in veruje v to vero? Slovenski narod je bil že od nekdaj zelo veren in udan duhovščini, v tej vojni pa se je vrgel v tako zversko anarhijo. • Upam in želim, da bo jugoslovanska vlada natančno vse preiskala in ugotovila, kdo so glavni voditelji, kdo je dajal povelja in narekoval drhali, koga naj muči in va za veselje in zmago. Kaj pa sedaj, ko so tovarne zaprli? delavce odslovili? Pred nami je vprašanje, kdaj bodo zopet dobili delo. Tu v Michiganu imamo brez-poselnostno zavarovanje, ki znaša $20 na teden do 20 tednov v letu. Zavarovalnice so delavci takoj oblagali,' kakor hitro so bili odpuščeni, in v tako ogromnem številu, da so mnogi stali v vrstah od deset do dvanajst ur, predno so prišli na vrsto in vložili proinjo za brezposelnost-no podporo. Časopisje je poročalo, da je v Detroitu že 180,000 delavcev brez dela, glavni uradi unij pa pravijo, da jih je brez dela že čez 400,000. Radio in mestno časopisje piše, da je nezaposlenost le začasna in da bomo imeli kmalu prosperjteto. To trdijo vzlic temu, da ni na vidiku nobenega program*», s katerim bi konstruktivno posegli v te probleme, ampak kapitalisti se sedaj samo prepirajo, kakšne cene bi postavili potrebščinam, pri tem pa vedno poudarjajo, koliko denarja si je delavstvo prihranilo v času vojne, zato naj se cene potrebščinam zvišajo sedaj, ker ljudje lahko plačajo. Kakor vselej, tako so delavci tudi po tej vojni ostali na cedilu. Delali in garali smo noč in dan skozi vso vpjno, producirali orožje in druge stvari, pridno kupdr vali vojne bonde; na tisoče in iisoče delavcev je bilo smrtno ponesrečenih, na milijone poško" dovanih, na milijone poslanih na bojišča in med njimi mnogo ubitih, ranjenih in trajno pohabljenih! Vse to je žrtvoval delavski razred v nadi, da bo imel po tej vojni boljšo bodočnost, sigurne j ši obstanek, svobodo in demokracijo. Po zmagi pa so se mnogi delavci iznašli na cesti in sedaj zo tako bolel in sploh vse telo, kakor da bi bilo leseno. Ves zbit in utrujen sem se drugo jutro primajal do bossa in mu povedal, da tisti dan ne bom mogel delati, ker me preveč vse boli. On pa me je tolažil, češ, le pojdi na delo, se boš že malo razmajal in ti bo bolje, ter mi obljubil, da bom delal v takem prostoru, kjer bom le toliko delal, kolikor se mi bo ljubilo. In res sem potem imel nekaj tednov lahko delo, da sem se zopet malo utrdil. V začetku meseca novembra 1. 1913 pa sem dobil mojo ženo iz stare domovine in mlajšega sinčka, dočim je starejšega obdržala moja mati. Dober mesec preden je prišla moja žena iz starega kraja, se je preselila neka slovaška družina v New York in od nje sem prekupil pohištvo, od kompanije pa najel isto hišico, v kateri je poprej živela imenovana družina. Stanovanje sem lepo uredil za svojo majhno dru-žinico, katero sem nestrpno pričakoval. Potem sem teden dni vsak dan šel čakat ženo na postajo v Con-nellsville, toda vselej zaman in že sem mislil, da je ne bo. Prišla je nedelja in ljudje so me prepričali, da se ne splača hodit v nedeljo na postajo v Connells-ville, ker na nedeljo ne puste potnike iz New Yorka. Jaz sem nasedel tem govoricam in žena je dospela prav tisto nedeljo na postajo v Connellsville. Namesto da bi jaz na njo čakal, je morala pa ona name in ves dan se je revica ozirala okoli, od kje bom prišel, toda vse zaman. Na postaji je videla samo črnce, ki so se sprehajali sem in tja, med tem časom pa sem jaz doma sedel pri topli peči, ko pa je prišel čas, sem šel pa spat. Slučaj pa je nanesel, da je prišla pozno popoldne na postajo, kje:- je čakala moja žena z otrokom, skupina hrvaških fantov, ki so bili namenjeni odpeljati se z vlakom v Uniontown, od tam pa s poulično v Brownsfield. Z njimi sem delal skupaj v premogovniku, zato so me dobro poznali in vedeli, da pričakujem ženo iz stare domovine. Ni dolgo, ko smo čitalL da so premogarjl v treh pennsylvan^ rudarskih naaolbinah—po Imenu Force, Brandycamp in Bymva.vf ta. »..J .4___ll_____1.1 • m. 9 ... » - 1 pioklanu«ana ata bila dva dne-1 * navsočnoetl Stalina in predstavnikov poljska vlade. V PrœveH ao dnevne ne In delavske vesli ' koder smo se vozili. 2eleznica je I čUale vsak danT SEPTEMBRA ^NEDEUE^ IttSA ZUNANJA POLITIKA: POMAGAJ DESNICI. KAZNUJ LEVICO Spisal Blair Boles j smo, da je pričela ameriška vlada izvajati gospodarske rte napram Titovemu režimu v Jugoslaviji s tem, da odkla....... ....................«.v. je v n() potrebne reljfne zaloge, ki so jih Jugoslovani mislili ku-1 kratkih besedah orisal delo, ki Hnujn r* _jpj svojega napora, da vsili Knmmamkn 1 oa ie druitvr» ¡»vrtilni fcS smernicah balkanskih držav. rtOIVITA i. niški obednici kratko zborovanje, na katerem sta navzoče moštvo nagovorila v imenu društva Svobodne Jugoslavije njen podpredsednik in glavni ravnatelj Stalne pomožne akcije za Jugoslavijo, rojak J. Z. List, ka- n dnu, u- r r------- , ¥ ------p—r----«»v kor tudi dr. Dragutin Fodor, napram Titovemu režimu v Jugoslaviji s tem, da odkla-1 njen glavni tajnik. Prvi je v 1Jn<> potrebne relifne zaloge, ki so jih Jugoslovani mislili ku-' kratkih besedah orisal delo, nja ""Ameriki—vse to kot del svojega napora, da vsili spremembo ' Ka je društvo izvršilo v Mehiki . i—ii----uiu .... tekom pretočenih treh in pol let ____ tako na polju patrijotske propa- Ta Ho.iAn, u«, ,. , T Rande, kakor tudi efektivne po-Ta klasična baza velja se ved- moči za naio 8tar0 domovi^ • hilTčiji- Zaključek vojaških s,adkorja' toda °?dJIu aS» Zaključek vojakih Jhi^ti da pošljejo gotovo itevi-^Inih avtomobilov iz Ita- Se v Jugoslavijo, je bil zadnjo no za podlago priznanja reakcionarnih tiranov. Ampak Ameri medtem ko je poslednji poudar jal izredno radost navzočih de- pomor- j ----r ....... J"1 »¿reano raaosi ka danes podvzema edinstvene iegatov ob pogledu na duh po-korake, ko zahteva pogoj za pri-1 žrtvovanja, tovarištva in res-poznanje Titove vlade v Jugo-| nične ljubezni do domovine, ki slaviji—pogoj, da Tito upelje vidoma preveva naše š^iri svobodščine v svoji deželi.' ščake. Administracija pa Še ni pokaza-1 la nobenega znaka, da bo ta pogoj predložila tudi Francu v Španiji, Peronu v Argentini ali Kaiš-ku na Kitajskem, kot ceno za priznanje njihovih vlad. Nedoslednost glede teh štirih svobodšein v naši zunanji politiki je tukaj porodila začudenje in vprašanje, da morda ameriški uradni odnošaji ne vzhajajo radi naše skrbi za demokracijo v vzhodni Evropi, marveč radi naše skrbi, da bi se socialistične sfere ne razširile. Ker je ena teh svobodščin, ki jih je proglasil predsednik Roosevelt—svoboda pred pomanjkanjem, tedaj naše izvajanje gospodarskih sankcij proti Jugoslaviji pomeni kvečjem le podpiranje "treh svobodščin", kajti Amerika lahko olajša grozno pomanjkanje v Jugoslaviji. V diplomatičnih poročilih, ki prihajajo iz Belgrada v Washington, se toži, da se Jugoslavija obrača k Rusiji. An\eriška vlada je ogrenila naklonjenost jugoslovanske vlade s tem, da je maršalu Titu odklonila pomoč potom lend-leasa in do poletja 1944 pošiljala pomoč generalu Mihajloviču. Mihajlovič se sedaj skriva in ko sta ga celo njegova lastna otroka zavrgla, je vodil odpor privilegiranega razreda proti Titovi revoluciji v Jugoslaviji. Jugoslovanska vlada je izjavila, da so tujezemski poročevalci dobrodošli in je odstranila cenzuro in druge zapreke. Če tam svoboda tiska res obstaja, tedaj se nudi prilika pronajti, če obstojajo tudi druge svobodščine. Medtem pa je velika večina Amerikancev zavedena in pod vtisom, da je Jugoslavija dežela tiranije pod vodstvom totalitarnega komunista, ki izvaja strahovlado. To poročilo se ope-tovano ponavlja, menda iz razloga, ker prihaja iz enega in istega centralnega vira. Naše smernice o gospodarskih prošnja Jugoslavije za postila [d Eksportne-importne banke za [ikupitev materiala za obnovo ježele je bila odklonjena. Slučaj Jugoslavije simbolizira »elevažen razvoj v ameriški zunanji politiki, ki je dolgo časa dosledno zabranjevala vsako vmešavanje v zadeve drugih dr-tav. ki pa sedaj nedosledno določa intervencijo v onih državah, kj se nagibljejo k socializmu— pbenem pa držati roke proč od Iržav, ki trpijo reakcionarne ti-•anije. kot na primer Španija, ki e nedavno dobila 60,600 ton Jadkorja iz pokrajin, ki spadajo ,od ameriško gospodarsko kon-rolo. Dva svetova Sedanja ameriška zunanja po-itika deli oblo v dva svetova. )ržave v svetu socialistične re-rolucije, ki se nagibljejo Sovjet-Jci zvezi, se sili, da vpeljejo poginoma demokratiziran sistem fiade, medtem ko zatiralne vla-|e v zapadni hemisferi, n. pr. Argentina, v Aziji pa Kaiškova -in celo japonska vlada—uživa-o zelo razumevno upoštevanje, •gentina in Jugoslavija pred-ivljata nasprotna tečaja te rojne zunanje politike. Ame-je odklonila izvajati eko-;ke sankcije napram Argen-i, vzlic tiranskemu in neprija-Ijskemu značaju njene vlade, izgovorom, da bi sankcije kr-njeno suverenost ter da bi itev blaga argentinskemu oddaljilo Ameriko od itine. Naše stališče napram Jugosla-li pa se oprošča z izgovorom, Jugoslavija nima štirih svo-in—medtem ko so kritike Iprošle zunanje politike, ki se pritoževali, da Španija in ■gentina nimata štirih svobod-zagotovili, da je Amerika tem oziru brez moči storiti kfcj ugega nego čakati in potrpeti, kler Španci in Argentinci sa-i ne zboljšajo svojega položaja. Problemi Dvojne smernice zunanje po- ------------------_ _ itike dveh svetov so odprle vra- sankcijah proti Jugoslaviji še ni a novim problemom, tikajočim so bile formalno razkrite, toda se * pripoznanja vlad. Amerika je vseeno praktično izvajajo. Proš-«glo priznala tiransko Franco- nja jugoslovanskih uradnikov za « v,ado v Španiji in se je bo ila (na konferenci v San Francu) za sprejem Argentine med združene narode, dasi Argenti-Kni storila nobenega pozitivne- doprinosa za vojno Združe-narodov. Klasična baza za «znanje argentinske vlade je *J*va, da se smatra za taiko vla-lo- ki je zmožna vzdržati gosposko oblast in stabilnost dede. potrebščine je bila odklonjena z izgovorom, da primanjkuje prevoznih sredstev, dasiravno čakajo v pristaniščih Bostona in New Yorka nezaposlene jugoslovanske ladje s tonažo 300,000 ton. Dežela je dobila nekaj pošiljk, predvsem umetnega gnojila za pomoč prihodnji letini, ampak Jugoslavija, kot vsa ostala Evropa, išče živeža DANES! F —SANS. IB1SK JUGOSLOVANSKIH IORNARJEV V MEHIKI lot J. Z. List K«t resnično nov, malo manj vnost senzacijonalen l(*"dek v novejši zgodovini Ju-^'ovarmke kolonije v Mehiki, dvoma označiti ne-poset Jugoslovan- F* 11 ■ k« ladje "Perast," ki J' usidrala začetkom meseca ' 'natnim tovorom tis-1 papirja iz Kanade fwl "vnim pomolom Vera-največje mehiške luke ob »V»Uh! ka: m Cru/; N. m, n lru*a po prejemu za nas ' 'Ijive novice se Je r;*njša skupina članov obodne Jugoslavije z proti omenjenemu namenom, da pozdra-mornarje. •bo ¿tiri velike za ' '»hijene obleke, ter ni«*dicin, ki jih je "Iniltvo že prej nabra-•k» v i*>moč potreb-1 »tari domovini, h Ka- terim je treba tudi še posebej prišteti 55 parov čevljev, ki jih je bila drugi dan dobila ga. Lenka Reinerjeva-Fodor pri svojih prijateljih v isti namen, smo dospeli po umorni deset-urni vožnji v rano Jutro 4. avgusta v Veracruz. Ker nam je bilo radi Uradno kratko odmerjenega časa dosled Delegatoma je odgovoril v i-menu tripulacije predsednik brodovega lokalnega sovjeta ali tako zvanega Komiteja jugoslovanskih pomorščakov, tovariš Humbert Frka—po poklicu bro-dov kuhar—, zahvaljujoč se naj-iskreneje za pomoč—to pot, žal, dokaj skromno in neznantno, naj sam pristavim, ki jo pošilja naša mala naselbina trpečim bratom v domovini. Želim omeniti pri tej priliki, da smo imeli s sabo tudi $2000.00 mex., ki smo jih hoteli obenem izročiti ladijskemu kapitanu, da bi s tem denarjem nakupil v Zdr. državah ali pa v Kanadi še več potrebščin za naše revno ljudstvo v domovi ni, kar pa je kapitan odklonil z nasvetom, naj gotovino raje pošljemo jutfosl. pomožnemu komiteju v New Yorku, kakor smo to i že prej večkrat naredili. Naslednji dan nas je posetilo v glavnem mestu v znak recipročne uljudnosti sedem članov Perastove tripulacije, med njimi radiooperator Nikola Hero, prvi častnik broda, njegov drugi strojnik in še pet drugih pomorščakov, ki sta jih povabila med nas brata Ivan in Kruno Gabelich. Zgodilo se j« prvič v zgodovini, da je posetil del moštva katerekoli jugoslovanske ladje lepo mehiško prestolnico. Nedvomno znamenit dan tako za nas same, kakor tudi za naše mornarje! Več članov našega društva jih je spremljalo z veseljem ves dan naokoli, tako da so si mogli raz-gledati, pa četudi le • površno, vsaj del središča ter najbližji obod glavnega mesta Mehike. Med drugim 6mo obiskali krasno Narodno palačo (Palacio Nacional) z njenimi razkošnimi predsedniškimi oddelki, kjer so imeli mornarji obenem priliko, da so se malo pomenili ter se dali obenem tudi slikati v družbi znamenitega mehiškega modernističnega slikarja Diega Rl-vere, ki je ravno tedaj dokončava! eno svojih velikih novih stenskih slik v gornjem palač-nem koridorju. Nato smo se napotili po njihovi izrecni želji v Banco Nacional de Mexico, da tam pozdravijo še gospoda Augustina Legorretta, častnega konzula naše domovine, ki Jih Je seve sprejel z veseljem, četudi je bilo te dokaj kasno in ni bila ura ravno najprimernejša za obiske. Po kratkem razgovoru z mornarji—več od njih govore špan 8ki!— jim je konzul obljubil drage volje staviti po telefonu na razpolago kapitanu v Veracruzu $1000.00 mex. v gotovini, s ka tero vsoto naj bi tam nakupil blago, kakor čokolado, konser virano sadje, kondenzirano mleko itd., ds ga ponese ladja Pe-rast s *abo v staro domovino. Tekom kratkega sestanka mornarjev in večjega števila dodatnih članov tukajšnje Jugoslovanske naselbine v nsših društvenih prostorih so mornarji poklonili društvu Svobodna Jugoslavljs v znak hvaležnosti za bratski «prejem krssno jugoslovansko zastavo s petokrako rdečo zvezdo, ki so Jo bili dan TEŽAVE PREPORODA AVSTRIJE Napisal Landrum Bolling Pred dvemi leti so zavetniki naznanili, da je njihov namen ustanoviti demokratično in svobodno Avstrijo. Napredek na poli k temu cilju je počasen toda siguren. Vodnik pa je komisija štirih velesil, ki je začela poslovati v tem nekdaj tako veselem mestu dunajskih valčkov. Toda stara veselost se bržkone še dolgo ne bo vrnila. Vse kaže, da bo ■ najtežje postaviti Avstrijo ao- ki bi bil odgovoren za vso de-pet na njene lastne noge, da si ielo. Evropska posvetovalna pomaga sama naprej. Težje ce- komi8ija je sicer nekaj lo kot Nemčijo. I naMVetov, toda v bistvu je le de- Vtrokov sa to je vač. Nave- lal vsak posamezni poveljnik o-del bom le nekatere izmed njih:' kupaoijskih čat, kar je sam ho- 1. Zavest avstrijske zavedno- tel. sti bo treba šel* ustvariti. Skozi dolgih Bedam lat so si gospodarji Hitlarjave Nemčije prizadevali z vsemi svojimi silami in uporabljali v to vsa sredstva, ki' 4. Zavezniki niso postavili v Avstriji vrhovne vlade za vso deielo, katere člani bi bili proti-nacisti. Amerika in Velika Bri-tai^ja sta odklonili priznanje Rennerjevi avstrijski vladi, ki je bila organizirana ob prihodu rdeča armada na Dunaj. Pokazalo se je zdaj, da je bila ta so jim bila na razpolago, da popolnoma izbrišejo vsako sled tega, da je bilo nekoč nekaj, kar se je imenovalo Avstrija. Spremenili so meje pokrajin, zatrli odklonitev velika napaka. Za nekatere Šege in navade, zame-' hodni zavezniki so se takrat po njali imena, preseljevali prebi-'stavili na stališče, da jih nikdo valstvo in uničevali z velikanskimi napori propagande vsako misel na avstrijsko posebnost kot pokrajino in narod. Mnogo ljudi bo treba popolnoma pre-vzgojiti, posebno mlajše generacija, ako jim bomo hoteli dopovedati, da niao Nemci, temveč Avstrijci. 2. V Avstriji bo tudi mnogo teže odpraviti naciste iz javnega življenja kot v drugih deželah, izvzemši Nemčijo. V teku let, ki so neposredno sledila Hitlerjevi okupaciji Avstrija, Je vladalo v deželi blagostanje, in Nemci ao brez posebnih težav nastanili na vsa vplivna meata nacistične pripadnike najčistejšega kova. Pri sedanji čistki posvečajo zavezniške oblasti svojo pozornost v prvi vrsti o-nim nacistom, ki so se pritepli iz Nemčije. Mnogi izmed lokal-nik nacistov, ki niso bili na visokih pozicijah, so se mogli radi tega držati in so še vedno na poslu. Na Dunaju na primer se pritožujejo židovski krogi, da je največja težkoča pri vračanju židovskega premoženja in kaznovanju agentov gestape ob-strukcija nacističnih uradnikov, ki so obdržali svojo službo in zavlačujejo vse mera, katerih cilj je povratek premoženja o-ropanlm Židom ali kaznovanje nacističnih policijskih agentov. Vsled tega utegne trajati še dolgo, dolgo časa, predno bo čistka zares izvedene vsepovsod. 3. Ena težav raorganizacije Avstrije je tudi delitev dežele v štiri okupacijske cone. Zveze med posameznimi conami so počasne, a prav do danas še ni bi lo nobenega centralnega urada, Trtiman orisal cilje svoje administracije iNsialltvenje • 1, atranl.) priporočila, ne pa republikanska opozicija. Kungrasnik Thomas, republikanec is New Jersevja, je dejal, da je Trumanova poslanica v bistvu stari "new deal" v novi obleki. Kongres-mk Allen, rcpublikanuc iz lili-noisa, je dejal, da poslanica je levičarski program vladnega pa-ternalizma. GENERAL LIGHT HOUSEWORK Care for i child; $25 weak; itxun and bath. Stay. SHELDRAKE 5299 own Rasni mali oglasi GIRL OR WOMAN General housework—own room and radio. Uood home. Care for one achool age child. MANSFIELD 4742 MAID ni vprašal za nasvet ter so na videzno verjeli govoricam, ki so se takrat širile, da ju Kcnnerjeva vlada marijoheta v rokah Ruaija. To pa je na vsak način popolnoma pogrošno. Zadnji tedni, odkar je bilo zavezniškim korespondentom dovoljeno poročati iz Avstrije, je postalo čedalje bolj jasno, da je Rennerjeva vlada, ki je sestavljena iz koalicije socialnih demokratov, krščanskih sooialcev, komunistov in kmečke stranke zares predstavnica vseh avstrijskih protinacističnih elementov. Na potsdamski konferenci so zavezniki svoje stališče že nekoliko spremenili, čeravno t največjo previdnostjo. Zdsj je evropska posvetovalna komisija nekoliko bolj povoljno nastopila in storila nekatere korake, ki priznavajo vlado. S tem Je postalo jasno, da bo Rennerjeva vlada zagotovo osnova, na kute ri bodo zavezniki poskusili zgra diti novo demokratično Avstrijo.—ONA. General houaework. Stay. Own room and hath. Light laundry, Good »alary. Pleasant lurroundinifrt. Phone—Ambassador 1693 LIGHT HOUSEWORK Plain cooking Own room. Pleasant home. Laundrvaa and cleaning wo* man employed daily. Peraonal reference required FOREST 2904 V Proevetl so dnavna svatov na in dalavska vastL AU lih Mtata vsak danT * t MAID Own room and hath; no laundry; aasiat child and help plain cooking; exc. wagen; age S0-4S; reliable. It Korach, 6A07 Hyde Park blvd. COOK General Houaework; white; no laundry; other help employed; S children; permanent; ref».; own room and hath; $30, FORREST 4542 MAID General Houaowork; plain cooking. Other help. Stay.-- Some free evening. Light laundry. Phone—Mansfield 7288 MAID Household halp. Experienced. Ex-cedent »alary and Ueatment. Stay, can go aome night» if preferred. Own room, Pluasant surrounding». Phone LONUtEACH «»»« MAID iluuiekeuper.--No laundry; no win-dowa. Plain oooking. Own room & hath. Ideal working conditions. Phone—HYDE PAHK tiglHl GENERAL HOUSEWORK Cooking; 4 adult»: no laundry; no heavy cleaning; off Thuraday and every other Sunday; own room and hath; $25 week; ref. Wilmette 3092 COOK General work; other help kept Go nights 25X0 Lake Shore, apt. S-A Lake Vie^v 1074 GENERAL HOUSEWORK To Stuy $25 MANSFIELD 9317 M-E-N-M-E-N To work In LarzaMsal COMMISSARY ln the following positional Ooolar Man wviei anvii OkMkar» Ofiw iMtltrt Qatltri Lucitrs (Daf er night shifts) Hourly rataa-Mlghts He to S1.04 Days ISc to $1.00 Vscslions—Oveup Insurance NATIONAL TEA CO. lllh.*«bSl Psld no nemogoče zadostiti predpi- ----------- ¡L T so potrebni za izvoz U,prej nalašč za to sami nare- blaga iz dežele, so se napotili dili. naši delegati v spremstvu mUi- Nekoliko ks*iu»|* v no* Pa v zameno nsše društvo počastilo svoje odlične goste z velikim dega in nad vse uljudnega ladijskega kapitana, rojaka Ante-. §t# ^ ^ ------------ ja F. Botteja. takoj naslednje |banke(olrl v elegahfhem nočnem jutro k pristojnim carinskim k|ubu Chapultepec, kjer so ime-oblastnikom v pristanišču, ki so H na4i pomortčaH priliko skle-nam po kratkem zaslišanju dra- niU novi ^«nstvs in prijatelj-ge volje dovolili prenos blaga na glvt ^ porazgovoritl nakofoko, ladjo brez vsakršnih formalno- pro^j« s svojimi novimi pri sti ali drugih neprilik. 1 Jateljlf zapeti nova. nam dmlej Na povabilo kapitana, kakor n<>znan* partizanske pasmi in ^ tudi ostalih častnikov in lad»J-| kof|ft|0 ^ MZUksti v plesu s so-' skega moštva «o ostal. n«il d*-, hčerkam, svojih tu legatje k obedu na krovu ladje, . £ katerem se je vršilo v čast- naseljenih rojakov. . Volilno gibanje na Bolgarskem Sofija. — ONA — Volitve na Bolgarskem ki so bile preložene na zahtevo zavezniške kontrolne komisije, bodo zdaj naj-brže določene za mesec november. Bolgarska prestolnica kar brni s političnim delovanjem— ministerski svet je Imel sojo skoro neprestano, prav kot o-srednji odbor bolgarske domovinske fronta. Vlada »e ni objavila nobenih bistvenih sprememb. Najbrž« bo vstopilo v ministerstvo nekaj novih ljudi, akoravno Je verjetno, da ostalo razmerje strank— po 4 portfeljt za komuniste, agrarce in Zveno, dva za socialne demokrate in eden za neodvisne-kot poprej. Mogoče Je tudi, da bodo trije izmed 6 ministrov, ki so odstopili, prišli nazaj v vlado. Največji problem Je notranje ministerstvo, ki je zdaj v rokah komunista Jugovs. Opozicija zahteva, da mora biti ta port-felj v drugih rokah. Brez dvoma pa na bo mogel tega mesta dobiti nikdo, ki ne bo užival popolnega zaupanja komunistov in agrarcav. Govorice krožijo, da poskušajo zdaj oživeti staro stranko de mokrstov. Mnogi njenih prvakov so bili obsojeni radi sodelovanja t Nemci, vsled česar Je bila strsnka izključena iz političnega življenja Tukajšnji a-meriški polit**"1 predstavnik Mavnard Barnes pa ja mnenja, da bi bilo treba oži vati to stran ko in Je reorgsniziratl z ele mentl, ki so demokratični—če tudi so bili kaznovani k smerni mi kaznimi rsdi •odHi/varija ; tfsmct POLJEDELSKI TAJNIK PRAVI i Navzlic zmagi se mora še nadalje hraniti rabljena mast! Vsaka žena v Ameriki bi morala vedeti, da bo v naii deželi ie nadalje zelo primanjkovalo masti. In zmaga nad Japonsko ie ne bo takoj rešila problema. Rabljeno mast v naših kuhinjah moramo ie dalje hraniti! Ako la malo mislita, da J« hranitev rabljene masti ano onih msllh del v vojnem ¿asu, ki as moramo opustiti, ko la smags tukaj, ladsj prosimo. da pomislite naslednja dejstva In Jih povejte svojim sosedam. ™*m?t h 2£222 £2125- BUJE P1HHHANJENE MAŠČOBE. Niti na višku nalaga vojnags napora, ko so bila maščobe potrebne so eala goro nabojev In bomb ln sdrsvll, dodatno k ved ne mu pomanjkanju t mila, niso bila potrebe sa hrsnJana maščoba vodja kol sedsj. Naše sa-loge so sa posušile v dolgih štirih lotih volno ln ns rokah Jih nl dovoli, da bi zadostovale potrebam. H1KAB VAS^tlAJ NE PRESLEPI PSIHOLOGIJA ZMAOE" ZA TO NARODNO POTREBO! Ako bt go- spodinje prenehale hraniti maščobe, bo postalo pomanjkanja še bolj kritično. ££ PUBTITK, DA BI SE IZOU BILA f,E gNA KAPMA RABLJENE MAITII Mulo od ref ko v masti, ki ostane na krožniku na mizi, ostanki puščeni na krožnikih, In celo posneta mast na juhah In omakah, vsa U» Je važno. Nepraetano hranjenja teh malih količin mnogo velja. NIKPAB N£ r. one, ki Jih dobit* od Jagnjetine in ko/letine, niso primarna za zopetno porabo. Takoj Jih denite v hranilno p«>aodo, In r vsemi drugimi maščobami, ki ste Jih pri kuhanju dobro porabili, še vedno nekaj malega ostane. Ne glede na tu, kako meto, je »hranite. Vaš mesar vam bo la ved ni dal 4c in dve rdeči točki za vaak funt, ki mu ga prinesete. Hranite «talno- shranite vsako kapljo, k| jo morata— vaak dan dokler Ktru Sam ne pove, da Je delo končan«», i»»wl»ry oi Odobrgno po USD A in OVA. /W««o po Industriji. (Nadaljevanje) V svojih "dnevnikih" ga omenja najprej dne 22. marca, kjer pile: "Besuch von einem würdigen Missionair in Louisiana, Abbe Inglesie. Mit ihm bei Fürst Metternich gegessen." Istotako ga omenja dne 25.' marca: "Bei Ca-raman gegessen. Dann Gespräche mit dem Abbe Inglesie, und das Interesse, welches ich an seinen edlen Projekten nahm, bilden wenig-stns eine glückliche Diversion für so manche finstere Gegenstände, die uns umgeben." Dne 7. aprila piše: "Besuch von Caraman, Graf Esterhazy, Jouffroy, Abbe Inglesie." Dne 9. aprila čitamo v "dnevnikih": "Abbe Inglesie kömmt, um für den glücklichen Erfolg seines Geschäfts zu danken. Jeder der beiden Kaiser hat ihm 20,000 Fr. und einen brilliante-nen Ring geschenkt." Končno pa pride maček, ki je dne 17. aprila tako-le opisan: "Abschiedsbesuch vom Abbe Inglesie, der sein hiesiges Geschäft mit grossem Success geendigt hat. Er hat von den Sou-verains und durch die Privatsubscription an 4000 Louis d'or erhalten. Aber, leider, sehr schlecht verwendet, und, nach allem menschlichem Anschein, uns einen schändlichen Betrug gespielt." Ta abbe Inglesie se je bil torej kot "würdiger Missionair in Louisiana" priklatil na ljubljanski kongres. S sabo je nosil priporočila od pariškega kardinala in še celo od rimskega papeža. Prejkone vse sami falzifikati!. Posrečilo se mu je pa le, da je z ljubljanskega kongresa posnel več smetane nego lisjak Friderik Gentz! Ko se mi spoznavamo s tem čudnim poštenjakom, tedaj je šele raztezal svoje mreže in mrežice po beli Ljubljani. . Govoril je dosti spretno nemško, in—dobri škof Avguštin se mu je tudi vjel v zanko—z nemško pridigo v stolnici se je dokaj srečno predstavil ljubljanskemu občinstvu. Stanoval je pri očetih frančiškanih in komaj je bil dober teden v Ljubljani, že sq vedele pobožne ženice, da je prišel k frančiškanom "svetnik", ki spi na golih deskah, ki ne pije vina in ki bo prejkone tudi čudeže delal. Miklavž Čeljustnik iz Trnovega pa se je, ko so mu govorili o tem, odrezal: "Če je svetnik, ne vem! Ce pa že res ne pije ne vina ne žganja, kar je oboje tako dobro, je pa že to velik čudež!" Po nasvetu škofa Avguština je vodil prošt Juri abbeja iz Luiziane od hiše do hiše. Naš svetnik se je hotel najprej predstaviti, nato pa je numeraval napraviti velikansko aubskripci-jo po vseh kočah ljubljanskih. Če smemo verjeti Gentzu, se mu je to tudi docela posrečilo. Tako je prišel tisti dan v hišo Franca Češka, čigar soproga se je prištevala prvim tedanjim cerkvenim stebrom ženskega spola. Ko je bil prošt Juri pozdravil vse navzoče dame, se je obrnil zopet k domači gospodinji, rekoč: "Dovolite, gospa, da vam po naročilu mi-lostivega Škofa v hišo vpeljem pobožnega moža, ki je za našo sveto vero trpel že velike muke ter Ima mogočne zasluge za našo katoliško cerkev!" Abbe pri vratih je zavlekel svoj pogled proti stropu, da se mu je videlo samo belo v očeh. Ni čakal daljše vpeljave, kar roke je razprostrl ter pričel z mogočnim glasom presti dolg latinski blagoslov, katerega je potem od besede do besede preložil na nemščino. Ko je končal, ni ostala niti ena opeka na Češkovi hiši brez blagoslova! "Vsaj počakal naj bi, da ga vpeljem!" je šepnil prošt gospe Češkovi. "Nekako čuden se mi vidi ta človek!" Gospe Elizi pa je blagoslov vendar jako dobro del in z veliko hvaležnostjo je prisilila mi-sionarja, da je sedel k mizi. "Kupico vina, gospod prošt?" je izpregovori-la prijazno. "Drugega žalibog, nimam!" Že je hotela poklicati svojo hišno, a živahno je ugovarjal abbe Angelus. "Gospa Češkova," je izpregovoril, "midva z milim gospodom proštom. nimava ne časa ne $elje, piti pregrešno pijačo. Eno željo pa imava, da bi kaj nabrala za moje zapuščene žup-Ijane v Luiziani, da bi si mogli vsaj cerkev zgraditi!" "Kaj, še cerkve nimajo!" je vzkliknila gospa Gogalova s sočutjem. "Majhno leseno kolibico imamo"—in abbe Inglesie je zopet kazal belo svojega očesa—nekdaj so gonili konje čez noč vanjo, a sedaj se daruje v nji sveta maša! Streha na nji pa je že tudi raztrgana!" "Moj Bog!" zahlti gospa Janeževa. "Ali ljudje nič ne dajo za pobožne namene?" "Ljudje, ljuba in lepa moja gospa"—ta "lepa gospa" je Janeževki segla globoko v srce—so tako revni, da mešajo včasih ilovico med moko, samo da imajo kaj kruha. Kaj pomaga, če zemljo obdelajo! Kadar dozori žetev, pa se priklatijo divji Indijanci in vse požgo. Sam Bog ve, kaki reveži smo v Luiziani!" Ženice so se kar topile. "Petnajst let se trudim," je nadaljeval pater Inglesie z. joknjočim glasom, "petnajst let se trudim v krvavem potu svojega obraza, živeč od korenin in koruze, da bi zgradil cerkev in župnišče, prvo katoliško cerkev v Luiziani!" Zopet belo v očeh! "Župnišča tudi nimate!" zastoka Žaneta Ga-letova. "Imam ga že, a je luiziansko! Nekaj let sem prebival v votli cipresi; pozneje pa smo ulovili na reki velik sod. Ne vemo, kje se je iztrgal, a sedaj imam v njem svoje bivališče in ležišče. In Bogu dajem hvalo, da imam vsaj tako župnišče!" "V sodu prebivate!" so vse zajokale. "Da, ljube gospe, v sodu. In kadar lazijo Indijanci po vojni stezi, tedaj se, in naj smo v sodu skriti, trtsemo za svoje življenje. Dvakrat sem jim že padel v roke. Tu na glavi nosim znamenje skalpskega noža! In skalpirali bi me bili, da me niso rešili španski jezdeci, ki so prihajali tam mimo!" "Jezus Marija!" In zopet so koprnele gospe. (Dalje prihodnjič) y Črtice in povesti Spisal F. S. Flnigar (Nadaljevanje) NJEGOVA ZVEZDA 8E JE UTRNILA . . . Na mrzlem, globokem nebu je bilo vse na gosto zvezd, kakor bi se skozi zamrzlo morje svetili zakladi. Z gora so se v presledkih pobliskavale rdeče plameni-ce, ki so se bližale iz vseh kolov in vse lezle kakor kaplje na liju vedno bliže in bliJe druga drugi —v dolino, kjer je skozi velika cerkvena okna gledal s jasnimi očmi polnočni dan Pod nogami je škripalo, ljudje so se zavijali v kožuhe, kučme so vlekli čez ušesa, roke tiščali v žepu in gu-gaje se šli po sneženi poti, kjer Jim je pri vsakem koraku izpo-drsavalo Od daleč se je čulo zvonjenje, nad vso dolino Je legala neka čudovita glorija. srca so plavala v sveti melanholiji, govorjenja ni bilo. vsak »e je zavijal čez usta in se potapljal v svoje misli pa mencal z vso hitro silo proti jasnim oknom sredi ravnine. Plamenica za plameni-co Je Izginjala in tonila pred cerkvijo v velikem kresu, krog katerega je stalo nekaj dečkov ln molilo rdeč« pr»te proti ognju. Vsr plamenu e so prišlo—ne, te ena hiti po bregu sedaj je v isvnmi. po zraku se je zasvital svetel ris, nosilec je vrgel plamen ico proč--- Zvonovi so zapeli svečano glo-rijo, po cerkvi je dišalo po ka-dilu, ljudstvo Je klečalo in molilo in tisoč nemirnih src je hrepenelo s šepetajočlml ustnicami: Mir, mir, mir! In-plaval je pod sveti obok ta veliki vzdih trpečega ljudstva in prodrl strop ter kipel visoko, visoko -potrkal na nebeška vrala in na zemljo je hitela truma dobrih duhov in nosila na božji vesl pretehtan mir ln hodila od srca do srca. Ljudje st) vzdihovali mir! mir!—hrepeneli po njem in ječall, a ko je potrkal duh miru na vrata, so Jih mnogi zaklepali. • • • •Mati!" "Vide, kaj je?" "Tistole zvezdo gledam skozi okno!" "I* glej zvezdo, pa moliva, Vide! (ilorijo zvoni!" V siromašni sobici je izpod črvlvcga stropa visela na lancu brleča leščerba. Plamen je neredno podajal, po stenah so se pretezale sence na čelesniku razoltHtene obleke. Na voglu pri peči je sedela mati In tiščala suha kolena pod ošplčeno brado In jagoda za jagodo je padala po nitki na debelem mol- ku. Njeno lice je bilo razora no, izpod nerodno pokrite rute so gledali še pred tednom počesani sivi lasje in motna luč je pritiskala senco tako po koščenem obrazu, da so bile črte nerazločne, nekam skrivnostno-mračne, utelešena skrb in beda. Na slamnici pri peči je napol visel napol sedel njen sin Vide. V strop je bila zabita železna klanfa, na to privezana vrv in sin je držal s trudno roko za to vrv ter se neprestano poskušal premikati. Z levico je večkrat segel po rdeči ruti in si obrisal potno čelo in si popravil z njega dolge črne lase, ki so sprijeti od potu silili v stremenih prav do obrvi. Ustnice je imel stisnjene, na licih so se mu krčile in potezale mišice; stiskal je zobe od bolečin in včasih je začkrtnil zob ob zob . , . Če ga je mati čula, se Je vselej zgenila in hitro prašala—kar sredi češčenesimarije: "Te boli, Vide. kajne?" "Ah, mati!" Tak Je bil navaden odgovor ln ain je okrenil glavo proti materi in dvoje roanih oči se je srečalo. Sina je bolela materina bridkost in skrb, mater je Igala sinova bolečina. In sin je sklenil, ko je videl solzno oko matere, da se bo premagal ln ne bo več škrtnll s zobmi, mati je p» hitreje molila in skrivaj dvignila plavkasti predpasnik, da bi sinu prikrila, kar jI je teklo po licih. Potem je vstala, vzela i vegaste mize piakrc cu-krene vode in stopila k sinu. "SI žejen. Vide? Pij!" Sin je požrl parkrat iz posode, mati mu je popravila slamnato blazino in preko ram odela raztrgano plahto. "Kako se nocoj potiš!" Zopet je postavila lonček na mizo, stisnila se k peči in molila in se križala ter tolkla na prsi. Zvonovi so zvonili sanktus. Vide se je zagledal v skromne jaselce, ki jih je postavil že pred leti in so od tedaj neprenehoma črnele v kotu in se prašile. Pastirji so bili obledeli, hlevec se je upognil, čeda je polegla po suhem mahu. Nekako otrpnil je in silne bolečine so za trenutek izginile. A kmalu so prišle vnovič, strašne in grizoče, da je zopet škrt-nil zob ob zob. Mati je stopila k sinu. "Vide!" "Mati, zvezdo gledam! — Poglejte,onole'" Pokazal jo je s prstom, a pri tem izpustil vrv, za katero se je oprijemal. Mati je pogledala za prstom skozi okno. "Ježet, Marija! Zakaj si jo pokazal?" Zvezda se Je utrnila, sin se je zgrudil .'na slartinico in bridko zaječal. "Mati, mati! Umrl bom!" Omotica se ga je loteVala, oči so se mu razširile. Mati ga je prijela za glavo in čutiia mrzli pot. "Vide, zakaj si pokazal zvezdo s prstom? Vide—umrl boš zato, o sveta božja Pomočnica!" Hotela je sina dvigniti, a bila je preslaba. Polglasno in s težko sapo je sin prosil: "Mati, pustite me. Umrl bom —z Bogom!" "Jezus, Vide, nikar!" Solze so lile starki po licu. "Mati, poslušajte! Na izpovedi sem povedal, in povedal bom Vam, ko umiram!" "Vide, nikar! Duši te." "Mati, pustite me! Mati, mene so ---ubili!" "Vide!" "Nisem padel!H "Saj si rekel." "Lagal sem!" "Da si Zdolškovega hotel, pa si padel—so rekli drugi." "Poglejtel Leščerbo!" Sin je dvignil odejo s silnim naporom, mati je posvetila z leščerbo in videla črno liso na telesu. "Semkaj me je, narobe s sekiro!" "Za pet ran! Zakaj?" "Zaradi Tilke." "Bogati Zdolškov?" "Pričakal me je . . ." "Moj Bog, Vide, in nisi povedal!" "Nisem! Kaj bi koristilo! Kdo bi verjel?—Tako, mati, da veste vsaj Vi. Nedolžen sem, Tilka tudi. Molite, mati! In tiho bodite! Nam ne verjamejo —beračem. Zdolškovemu odpuščam. Vse, vse. Mati, mo-ja— ma-ti, ma-ti---" Lice mu je posinelo od bolečin. Materi je sin zdrsnil iz rok, udje so mu zadrgetali—vzdih— steklen pogled—in ni ga bilo več. Z lica pa je izginil sled bolečin in se prelil v žarek miru. Materina solza se je zlila v sinovo, ko mu je zatiskala oči. • * • Zunaj pa so na mrzlem, globokem nebll; blestele jasne zvezde. Tako na gosto so bile na-sejane, da se je zdelo, kakor bi se skozi zamrzlo morje svetili nedvignjeni zakladi. Sijale so božični noči . . . Zvonovi so odzvonili polnočno pesem, plamenice so se razlile po gori, nad kočo so se ustavili angeli miru . . . Tedaj je v sveto noč zajokal mrtvaški zvon. Nekomu pa Je zakljuval v srcu nemir prva«* ubijavca—Kajna. (Dalje prihodnjič) V Proevetl m dnevne svetovno 1* delavske veetL Ali Jih čtUfte vsak danf Razni mali oglati Sewing Machine GIRLS Operators Good pay OTTENHEIMER & CO. " 407 & Green St. MECHANICS BODY & FENDER MEN NEEDED Chrysler experienced preferred, but not necessary. TOP PAY—Vacations—Pleasant working conditions. C. W. MARQUARDT CO. 48 No. Laramie "WE NEED MEN AS TRUCK BODY Woodworkers and Blacksmiths STEADY JOBS • GOOD PAY BARTLETT TRAILERS 3080 ARCHER AVE. MACHINE OPERATORS AND HAND SEWERS APPLY Alfred Decker & Cohn 416 8. FRANKLIN Ask for Mr. Keck Razni mali oglasi JANITRESSES (Night Work) LOOP OFFICE 5 to 11 P.M. x- 6 Nites a week Apply Room 805 20 W. Jackson Blvd* Ask for MISS KESLER R»*ni mali ogl^ Experienced OpepI^ (to work on ska, & : GUARANTEED PAY $1 ^ Can earn more by piece J Steady work all year roU* Modern eqyipment ^ ALLEN MFG. CO 317 W. Adams St. (5th fl J WOMEN No Experience Necessary Light Factory Work Steady Job Good Pay SEAMAN BAG CO. 2912 So. Damen Ave. MACHINE OPERATORS AND LABORERS wanted for steady work in Steel Yard and Warehouse TRUSCON STEEL CO. 4401 W. 16 St. SILK SHADE MAKERS Izkušeni šivalci. Visoka plača Čisto in prijazno delo REMBRANDT LAMP CORP. 259 E. Erie St.—Superior 2467 URGENT HELP NEEDED War work now. Peaoe time future. Die Casters—Drill Press Operators- Hand Filing Operations-Truckers. Full or part time. Apply at 2935 W. 47th St. LAF 6515. See Dick Button. WOMEN-GIRLS W« have Openings for: PACKERS-WRAPPERS In our General Manufacturing and Bakery Departments NO EXPERIENCE NECESSARY GOOD PAY Group insurance—Paid vacations GOOD FUTURE NATIONAL TEA CO. lood N. Crosby St. (1000 North—600 Wwt) TRUCK MECHANICS METAL MEN "You are needed at once" . STEADY WORK GOOD PAY Apply Ready for Work NERTZ STATIONS 8 West Kinzie Avenue BOYS k -RAILR0AD- Freight Handlers (Apply in person) Room 206 PENN. R. R. 323 W. POLK 8T. $50.00 NAGRADE Ako veste za koga, ki ima dobro karo na prodaj, ali prodate vašo karo za izredno dobro ceno. Kličite SEELEY 0607 po 6 P.M. ali pa JUNIPER 7810. BUTCHERS & SMOKERS Experience Not Necessary Steady Positions VIENNA SAUSAGE MFG. CO. 1215 So. Hals ted CANAL 0192 SAUSAGE LINKERS Experience Not Necessary Steady Positions VIENNA SAUSAGE MFG. CO. 1215 So. Halsted CANAL 0192 _ KEY PUNCH OPERATORS TABULAR OPERATORS HIGHEST WAGES Steady position year around 237 E. Grand Avejiue WOMAN for General House Work— and Cook No Laundry—Own room & bath $20 week , Phone—FAIRFAX 1170 DRIVERS Also man to work in Wholesale Fruit and Vegetable House Experience not necessary Good pay. Steady work GREENBERG & TOCKMAN 920 W. Randolph Over 17 years to work established dental supply house. Deliver packages and work around the house APPLY 1. D. CAULK & C( 25 E. Washington DEKLETA in ŽEN Lahko, prijazno delo; stalno, dot plača. Zavijanja tort in "piet* Moderno osobje FarmCrestBakem \ 4550 W. Jackson Blvd. PEKI in P0MAGAČI DOBRE, STALNE POZICIJE MODERNO OSOBJE FarmCrestBakeru 4550 W. Jackson Blvd. MAID 25 to 35 For general housework. Light cooking—stay or go. Own room if stay. Good starting wages. For appointment phone— ROGERS PARK 5648 GIRL General Housework; cooking; own room; radio 6430 S. Morgan Phone—Englewood 3022 Girls - 17 and Over No experience necessary To deliver packages Opportunity for advancement With established dental supply house L D. CAULK CO. 25 E. Washington Room 1010 MEN AND WOMEN WITH CARS earn $45.00 to $60.00 per week. Deliver phone books, choose your own hours. Many men earn $8.00 to $9.00 per day delivering from trucks. R. H. DONNELLEY 419 E. 25th St. Cal 2168 ženske ki ste bile uposlene v vola industriji Ali gledate ss delo? TELEFON KOMPANIJA RABI HIŠNICE (JANITRESSES) Ženske za čiščenje v vsefc delih mesta od 5:30 pop. do 12. ure ponoS Rabimo tudi POMAGALKE V JEDILNICI Oglasite se v uposlovalnem uradu za ženske ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY r pritličju 309 W. Washington St. CHICAGO "We Need Men — Peace Time WorH STEEL WAREHOUSE (Work either of 2 Night Shifts) Need—SHEAR Re SLITTER OPERATORS & HELPERS PREMIUM PAY CENTRAL STEEL & WIRE CO 2924 WEST Apply 9 a. m. to 9 p. m. 51st ST. Ask for J. Long or D. Ste«* HOUSEKEEPER WE NEED MEN AT ONCE SHEET METAL WORKERS STRUCTURAL STEEL WORKERS DRAFTSMEN PlMly ol owllm. WITH BONUS DRYING SYSTEMS, INC. ..---- 1800 Foster Ave. (Must be an Excellent Cook) "TO WORK ON FARM NEAR MUNDELElNjj* WONDERFUL ATMOSPHE* Excellent Working Con*** TOP SALARY You will be PROUD to work ln this BEAUTIFUL HOME For further detalia—PHONE— MISS PAW nFf; " ' MOHAWK sm