V ponedeljek bo za teden dni utihnil šolski zvonec; začnejo se polletne počitnice. Kaže, da podobno kot lani, tudi tokrat ne bodo dočakali snega. Mar ne bi bilo lepo, če bi lahko takole za teden dni pozabili na knjige in zvezke, kot so učenci osnovne šole Lucijana Seljaka Kranj, ko jih je naš fotoreporter slikal lani kmalu po novem letu. Leto XXVIII. Številka 6 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI Kranj, petek, 24. 1. 1975 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO ... in Rudi Finžgar c+~ciri je skočil v zgodovino «• »ird11 SHHH ■■■■■■■ 14. Bi STRAN: Najdenček iz mednarodnega vlaka Začetek študija na drugi stopnji Na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju se bodo prihodnji mesec začela predavanja v III. letniku — Andrej Verbič, predsednik gospodarske zbornice SRS, predsednik gradbenega odbora za gradnjo nove šole 25. septembra lani je republiška skupščina sprejela zakon o preosno-vi višje šole v visoko šolo za organizacijo dela v Kranju. S tem je bilo končano nekajletno prizadevanje samoupravnih organov in delavcev šole o zaokrožitvi študija organizacije dela tudi z drugo stopnjo. Tako Visoka šola za organizacijo dela Postaja danes matična slovenska Ustanova za področje proizvodno-organizacijskih znanosti, V torek dopoldne je bila v Kranju tretja seja skupščine te šole, kjer so med dru-Pni pregledali položaj in naloge za letos. Direktor šole Bogdan Kavčič je uvodoma razložil predlagani študijski program, kadrovske in materialne pogoje. S študijem na drugi stopnji oziroma v tretjem letniku oodo v šoli začeli prihodnji mesec. Skupščina je potrdila načrt, po ka- Drevi novinarski večer v Gorjah Kot smo napovedali, bo drevi ob 19. uri v dvorani T VI) Partizan v Zgornjih Gorjah novinarski večer z zabav no-kulturni m programom. Naša redakcijska ekipa bo prispela v Gorje že dopoldne, kjer bomo v prostorih osnovne šole takoj odprli redakcijo. Naši repo rterji se bodo potem podali v naselja v krajevni skupnosti, kjer bodo skušali zbrati čimveč zanimivosti s tega področja. Domačini ste vabljeni, da obiščete naše uredništvo v šoli, zvečer pa na prireditev v dvorani TVI) Partizan. V zabavno-kulturnem pro-Knunu bodo na novinarskem večeru sodelovale domače kulturne skupine, člani našega uredništva pa hod o skušali s pisano besedo predstaviti Gorje in okolico. Ob tej priliki bomo podelili tudi pokal najboljšemu gorenjskemu športniku >n ekipi za leto 1974. Na ■Videnje torej drevi v Gorjah. terem bodo na drugi stopnji vpeljali najprej študij proizvodno-organiza-cijske smeri in kontrolo kakovosti. Že jeseni pa nameravajo začeti tudi z računalništvom. Pojasnjeno je bilo tudi, da je za študij na drugi stopnji precej zanimanja. Tako računajo, da se bo vpisalo okrog 250 študentov; večinoma izrednih. Le-ti se bodo pridružili sedanjim 1200 slušateljem prvih dveh letnikov. Predavanja za izredne študente tretjega letnika bodo v Kranju, Ljubljani in v Velenju. Redni študij pa bo za zdaj organiziran le v Kranju. ko so govorili o kadrovski problematiki," so ugotovili, da jim primanjkuje strokovnih sodelavcev. Zato bodo v prihodnje posvetili vso skrb raziskovalni dejavnosti oziroma usposabljanju sedanjega pedagoškega kadra. Tako trenutno že več kot dve tretjini sedanjih učiteljev študira na tretji stopnji ah pripravlja doktorate. Razen tega pa nameravajo pridobiti še nove sodelavce. Kot rečeno imajo za začetek študija na drugi stopnji kadrov trenutno dovolj. Seveda pa jih ni toliko, da bi lahko že zdaj organizirah redni in izredni študij povsod tam kjer se kažejo želje in potrebe. Največ težav pa ima Visoka šola za organizacijo dela v Kranju še vedno zaradi prostorov. Trenutno v Kranju deluje na treh lokacijah. Poleg dosedanje v Prešernovi ulici ima prostore v bivši Ekonomski srednji šoli, Gorenjska oblačila pa so jim dala v najem del nekdanjih proizvodnih prostorov. Najbolj nemogoči pogoji za delo so trenutno v prostorih nekdanje Ekonomske srednje šole, kjer so prostori v prvem nadstropju neuporabni. Prav zato so se resno lotili akcije za gradnjo nove šole v Kranju. Na skupščini je bilo rečeno, da je od prostorov pravzaprav odvisen obstoj šole v Kranju in v Sloveniji nasploh. Poudarjeno je bilo, da Visoka šola za organizacijo dela ni le kranjska marveč slovenska. Iz Kranja in z Gorenjske je v prvem in drugem letniku le 40 odstotkov rednih študentov, 60 odstotkov pa jih je iz drugih regij. Med izrednimi študenti, ki jih je v šoli veliko več kot rednih (kar štiri petine), pa jih je iz Kranja 9 odstotkov, z Gorenjska 12 in iz ostalih regij v Sloveniji skoraj 80 od-odstotkov. Poudarili so tudi, da šola sama ne bo zmogla stroškov za izgradnjo novih prostorov. Potrebna bo pomoč in sodelovanje vsega gospodarstva. Le-to pa kaže precejšnje razumevanje za rešitev tega problema; posebej sedaj, ko je rešeno vprašanje študija na drugi stopnji. Na skupščini so imenovali 15-članski gradbeni odbor za gradnjo nove Šole v Kranju. Za predsednika odbora so imenovali predsednika republiške gospodarske zbornice Andreja Verbiča. Člani gradbenega odbora pa so Ilija Jurančič in Marko Rant (sodelavca šole) ter delegati iz delovnih organizacij: Železarna Jesenice, Združenje kemične industrije Slovenije, Združenje lesne industrije, Iskra-Gorenje, LEK Ljubljana, Združenje elektrogospodarstva Slovenije, IBI Kranj, Marles Maribor, Ljubljanska banka, Strugar Maribor in Vezenine Bled. A. Žalar Ali gripa še kaže zobe? Medtem ko prihajajo iz sosednjih drŽav, kot je na primer Madžarska, že kar vznemirljive številke o obolelosti za letošnjo gripo, saj je v zadnjih tednih tam zbolelo kar okoli milijon ljudi, pa so se pri nas ambulante zdravstvenih domov že kar malo izpraznile. Tudi lažja obolenja, ki so jih zabeležile le lekarne, so se zmanjšala na minimum. V prvih desetih dnevih letošnjega ko so ambulante začele zbirati statistične podatke o gripoznih obolenjih, |e v g,,renjskih zdravstvenih domovih obolelo okoli 4<>00 ljudi. V naslednjih desetih dneh pa so na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj, kjer se zbirajo podatki z vse Gorenjske, našteli dosti manj obolenj le 1700. Najbolj občuten padec obolenj so zabeležili na jeseniškem področju in Škofjeloškem, medtem U0 je v drugi »dekadu« letošnjega leta gripa počasneje popuščala v Radovljici, Tržiču in Kranju. Za sedaj zbrani podatki govore, da na Gorenjskem gripozna obolenja niso zavzela vznemirljivih razmer, zbrani podatki v republiki pa potrjujejo za sedaj enako domnevo. Vendar pa zdravstveni delavci opozarjajo, da je letošnja gripa lahko muhasta: virus A 2, ki jo povzroča, ima to latnost, da prihaja v valovih, zato ni gotovo, da je sedanje skoraj, zatišje bi lahko rekli, le zatišje pred novim valom. Vendar pa prinaša tudi letošnji obisk gripe, čeprav je za sedaj skromnejši in sploh neprimerljiv z veliko epidemijo pred leti, svoje nevšečnosti: v zadnjem času se je namreč povečalo število komplikacij kot posledic gripe. Več je pljučnic tako pri odraslih kot pri otrocih, še posebej pa se je pri kroničnih bolnikih poslabšalo njihovo splošno zdravit veno stanje. . L. M. Lani je bil v radovljiški občini ustanovljen konzorcij za izgradnjo zimsko-športnega središča Bohinjska Bistrica—Kobla. Trenutno je včlanjenih v konzorcij devet organizacij združenega dela, zavodov in skupščina občine Radovljica, ki so hkrati sovlagatelji. Pet članov pa je dalo garancijo za najetje posojila. Izgradnjo oziroma investitorstvo tega zimsko-športnega središča je prevzel Turist progres — engineering Radovljica. V prvi fazi izgradnje tega središča so predvidene štiri žičnice, dve vlečnici in dve sedež-nici. Vlečnico Bistrica nad predorom so zgradili že v sezoni 1971/1972. Pravkar končujejo gradnjo dvosedežne žičnice Kobla I. Tehnični prevzem te žičnice je predviden za konec tega meseca. Že prihodnji mesec pa se bodo lotili montaže dvosedežne žičnice Kobla II, za katero so že zgrajeni temelji. Za izgradnjo prve faze tega zimsko-športnega središča bo tako ostala le še izgradnja ene vlečnice. Le-to bodo začeli graditi predvidoma spomladi. Ko bodo zgrajene vse žičnice, bo njihova zmogljivost znašala 3800 oseb na uro. Ob dvosedežni žičnici Kobla I pa je trenutno tudi že urejeno smučišče, ki ga bodo urejali s teptalnim strojem. Ce bo torej vse posreči in seveda, če bo sneg, bodo novo žičnico in smučišče na Kobli v začetku prihodnjega meseca lahko preskusili tudi že prvi smučarji. Na sliki: Gradnja dvosedežne žičnice Kobla I je skoraj končana. Tehnični prevzem te naprave je predviden za konec tega meseca. —A. Z. — Foto: F. Perdan Iskra sodeluje s Francozi Iskra ima že sedem let poslovne stike s firmo Electronique Appliquee iz Pariza. V ponedeljek dopoldne pa so predstavniki obeh podjetij na Laborah pod- Kranjski strelci prvi V Velenju je bilo pregledno tekmovanje najboljših slovenskih strelcev s pištolo. Tu so se izkazali predvsem Kranjčani, saj so v ekipnem delu tekmovanja zasedli prvo mesto. Rezultati: ekipno (standardna pištola): 1. SD Kranj (Peternel st., Peternel ml., Frelih, Prestrl) 1448, 2. SD Velenje 1447, 3. Celje 1437, posamezno: 1. Dobovičnik (Celje) 374, 3. Peternel st. 366, 4. Frelih (oba Kranj) 366, mladinci (zračna pištola): 1. Detlah (Velenje) 360, 2. Peternel (Kranj) 358, 3. Satler (Velenje) 348. -h pisali pogodbo o poslovno-teh-ničnem sodelovanju na področju telefonije. Oba partnerja sta se obvezala, da bosta uskladila raziskovalne in proizvodne zmogljivosti in skrbela za nadaljnjo usmeritev in tehnični razvoj telefonije. Pogodba je pomembna tudi zato, ker Iskra z njo razširja dosedanje komercialne odnose tudi na tehnološko področje. Tako bo na podlagi dogovora Iskra že letos prodala firmi Electronique Appliquee za tri milijone dolarjev svojih izdelkov. Pogodbo o poslovno-tehnič-nem sodelovanju so podpisali generalni direktor francoske firme Paul Buffet-Beauregard, glavni direktor Iskre, Industrije za telekomunikacije Kranj inž. Aleksander Mihev in glavni direktor Iskra Commerce Anton Stipanič. A. Ž. Tokrat ljubljanski zmaj za kranjski Tekstilindus Na sejmu MODA 75 v Ljubljani so podelili nagrade najboljšim. Tokrat je bil med drugimi najvišjih priznanj deležen tudi kranjski TEKSTILINDUS za svojo odlično skupino izdelkov CAPOLO, to je lahkih blag iz mešanice bombaža in poliestra za ženske poletne obleke. Prejel je tudi diplomo za dekorativno blago artikel YORK. Naročnik: Predsednik Tito o aktivnosti neuvrščenih Predsednik Tito je pred nekaj dnevi dal izjavo o politiki neuvrščenosti in o dosedanjih in prihodnjih akcijah neuvrščenih držav. Govoril je o pomenu alžirske konference šefov vlad in držav neuvrščenih in pri tem poudaril, da se sklepi že uresničujejo. Zlasti pa je pomembna dejavnost neuvrščenih na gospodarskem področju. Na pobudo alžirske konference in pobudo posebnega zasedanja generalne skupščine OZN o surovinah in razvoju so že začeli akcije, katerih cilj je uvesti nov mednarodni gospodarski sistem. Bilo je že nekaj zelo pomembnih konferenc o teh vprašnjih, nekaj novih pa se pravkar pripravlja. Dale bodo še močnejšo spodbudo korenitemu spreminjanju današnjih odnosov v svetu. »Odstavljena« delavska kontrola Na »prvi izpitni preizkušnji« samoupravna delavska kontrola Energoinvestove tovarne Meboš iz Bosanskega Samca ni dobila ocene »zadostno«. Zato je zbor delovnih ljudi odstavil celotno komisijo, ker ni upravičila zaupanja delavcev. Analiza dela dosedanje delavske kontrole je namreč pokazala, da ne izpolnjuje svoje glavne samoupravne naloge in zato družbenopolitična akcija za izboljšanje dela v kolektivu ni uspešna. Samoprispevek za ceste V nedeljo je bil v brežiški občini referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za modernizacijo občinskih cest. Udeležba na voliščih je bila zelo dobra, za samoprispevek pa se je odločilo 58 odstotkov volivcev. Zatajili sta krajevni skupnosti Dobova in Skopice. Cene začasno zamrznjene Cene so pri nas zamrznjene in se ne morejo povečati, dokler ne bo sprejet družbeni dogovor o cenah za leto 1975. Podpis tega dogovora pričakujejo konec tega ali v začetku prihodnjega meseca. Njegova glavna značilnost je zahteva, da cene letos ne smejo rasti hitreje kot lani. Zimske počitnice Ta in prihodnji teden imajo šolarji v Srbiji počitnice. Iz Subotice je več kot 3000 dijakov in učencev odpotovalo na zimske počitnice v Slovenijo, na Poljsko in v Češkoslovaško. Skupina dijakov iz Sombora pa je odpotovala v Bolgarijo. Ljubljana za Kozjansko V Ljubljani je bilo doslej zbranih 47 in pol milijona dinarjev ter tri milijone dodatnih sredstev za šolo v Ponikvi. To pa je že dobra polovica sredstev, ki jih bo morala zbrati Ljubljana za pomoč Kozjanskemu. Lani je škodo v šentjurski občini odpravljalo 7 gradbenih podjetij iz Ljubljane. Sanirali so 52 objektov, tako da so sedaj potresno varni, zgraddi so 32 zasilnih hišic za najbolj nujne primere in 4 hiše zgnt dili do tretje gradbene faze. Letos časa gradbince še več kot sto objektov, katerih vrednost je od 40 do 60 milijonov dinarjev. Solidarnostna akcija za pomoč prizadetim na Kozjanskem je naletela na velik odmev tudi med šolsko mladino. Učenci osnovne šole Majde Vrhovnikove so za svoje vrst ritke zbrali 2(XH) dinarjev in z njimi kupili šolske potrebščine. Zveza komunistov o svojem delu Na zadnji seji občinske konference ZK na Jesenicah so ocenili delo v preteklem letu in razpravljali, o nalogah v prihodnje. Oceno enoletnega dela je podal sekretar občinske konference Ludvik Kejžar, ki je z novim letom sprejel novo delovno dolžnost kot sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko. V svojem poročilu je Ludvik Kejžar spregovoril predvsem o vlogi ZK in njenih nalogah. Poudaril je, da so v minulem letu v jeseniški občini posvetili največ pozornosti predvsem uresničevanju ustave na vseh področjih družbenopolitičnega dela, samoupravnemu konstituiranju TOZD in OZD, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti ter uveljavljanju delegatskega sistema. Ugotovil je, da so v jeseniški občini dosegli pomembne rezultate pri organiziranju TOZD v delovnih organizacijah, vendar so še vedno nekateri problemi predvsem pri dislociranih enotah. Na področju gospodarske stabilizacije so v delovnih kolektivih že dosegli pomembne rezultate, prav tako se uveljavlja že delegatski sistem in obenem kaže svoje prve pomanjkljivosti kot: premalo informiranosti, preveč sestan-karstva in nekatere nejasnosti. Delavska kontrola se vse prepočasi uveljavlja. Ko je govoril o gospodarski stabilizaciji, je poudaril, da bi moral občinski komite izdelati oceno stabilizacijskih programov, prav tako se bo moral tudi v prihodnje prizadevati za uresničitev integracijskih procesov v občini, ki naj ne iz-zvene kot politični pritisk, temveč kot ekonomska nujnost. V nadaljevanju je govoril tudi o organiziranosti ZK in njeni idejni krepitvi in poudaril stalno aktivnost na tem področju. Govoril je tudi o odgovornosti komunistov, o politični šoli kot stalni obliki izobraževanja ter o kadrovski politiki. Na seji so potem posamezni člani konference podali poročila o delu komisij v preteklem obdobju. Nato so z večino glasov izvolili novega sekretarja: inž. Marijo Zupančič-Vičar. Ob koncu so razpravljali še o nekaterih drugih problemih. D. S. samoupravno konstituiranje. Drugi dan pa se bodo na posvetu dogovorili o nadaljnjih nalogah pri dograjevanju delegatskih razmerij in skupščinskega sistema. Tokrat se bodo posveta udeležili predsedniki občinskih konferenc SZDL, predsedniki občinskih skupščin in izvršnih svetov, predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, ki so del skupščinskega sistema, in sekretarji komitejev občinskih konferenc ZK z Gorenjske. A. Ž. Danes popoldne se bo sestal izvršni odbor kluba kranjskih študentov. Med drugim bodo člani odbora razpravljali o predlogu pravil kluba, o predlogu poslovnika in o predlogu akcijskega programa kluba kranjskih študentov. Seja bo ob 18. uri v stavbi občinske skupščine. Za ponedeljek ob 17. uri predsednik občinske konference Zveze socialistične mladine Kranj Ciril Sitar sklicuje sejo predsedstva. Na seji bodo obravnavali program politične šole in izvajanje programa dela občinske konference. -lb Radovljica Občinski sindikalni svet je sklenil, da morajo vse osnovne sindikalne organizacije v občini opraviti svoje občne zbore do konca tega meseca. Na zborih bodo izvolili nova vodstva in sprejeli delovne načrte za letos. Ta mesec se bodo sestale tudi konference osnovnih organizacij sindikatov v tovarni Veriga Lesce, Elan Begunie LIP Bled, GG Bled in Vezenine Bled. Na podlagi sklepov občinske konference ZK Radovljica in na pobudo komiteja občinske konference ZK so prejšnji teden v Radovljici ustanovili svet ZK. Člani sveta so sekretarji vseh treh osnovnih organizacij na terenu in sedmih osnovnih organizacij iz delovnih organizacij na območju krajevne skupnosti Radovljica. Za sekretarja sveta so izvolili Borisa Šetino, člana izvršnega odbora krajevne konference SZDL Radovljica. JR in ra Bled, 23. januarja — Popoldne je bil v prostorih Zavoda za pospeševanie izvoj turizma na Bledu ustanovni občni zbor Golf kluba. Razpravljali so Jesenice V ponedeljek, 20. januarja, je bila konstituantna seja novoizvoljenega predsedstva občinske konference mladih delavcev. Na seji so si člani razdelili posamezne naloge. Med prvimi nalogami bodo pripravili analizo dela osnovnih organizacij ZSMS v vseh delovnih organizacijah v občini. Člani predsedstva se bodo udeleževali sestankov osnovnih organizacij, kjer bodo mladim delavcem pomagali pri sestavljanju programov in nadaljnji usmeritvi dela mladih delavcev po 9. kongresu ZSMS. Na seji so se med drugim dogovorili o pripravi materialov za problemsko sejo o stanovanjski problematiki ter o problemih mladih v samskih domovih. Ob koncu so se dogovorili, da bodo v začetku februarja za člane osnovnih organizacij ZSMS organizirali športno tekmovanje v kegljanju na asfaltu. Odslej bo pri predsedstvu občinske konference ZSMS delovala tudi komisija za mednarodne odnose. Na prvi seji komisije so člani govorili o vlogi te komisije, o oblikah dela ter o okvirnem programu nalog za prihodnje obdobje. J. R. o pravilih kluba in izvolili upravni odbor. Obravnavali so tudi osnutek dogovora med Zavodom za pospeševanje in razvoj turizma Bled kot upravljavcem golf igrišča in Golf klubom Bled. ' a. 2. Škofja Loka V torek sta obiskala škofjeloško občino predsednica zbora občin republiške skupščine Mara Zlebnik ter predsednik zbora združenega dela republiške skupščine Štefan Nemec. Gostje so si v spremstvu predstavnikov škofjeloške občinske skupščine najprej ogledali tovarno Termika. Tu so se predvsem zanimali za dosedanje uveljavljanje delegatskega sistema v podjetju, ter o tem, kako so po posameznih temeljnih organizacijah združenega dela seznanjeni s tematiko, ki jo na sejah obravnavajo zbori republiške skupščine. Kasneje so se s predstavniki občinske skupščine ter občinskih družbenopolitičnih organizacij občine pogovarjali še o aktualnih gospodarskih vprašanjih ter predvsem o pred kratkim sprejetem načrtu družbeno ekonomskega razvoja občine v prihodnjih šestih letih. -jg Kranj Kranj, 23. januarja — Popoldne se je na četrti redni seji sestalo predsedstvo skupščine gorenjskih občin. Razpravljali so o organizaciji sodišča združenega dela in o družbenem dogovoru o skupni in splošni porabi. Obravnavali pa so tudi priporočilo izvršnega sveta SR Slovenije v zvezi s cenami, ki jih odobravajo občine. Kranj, 23. januarja — Zjutraj se je začel posvet o aktualnih nalogah v zvezi z uresničevanjem sklepov tretje seje centralnega komiteja ZK Slovenije. V teh dneh takšne regijske posvete organizira v Sloveniji koordinacijska komisija za uresničevanje ustave pri izvršnem komiteju predsedstva CK ZKS. Posvet v Kranju (pri organizaciji le-tega sc*leluje tudi medobčinski svet ZK za Gorenjsko) bo trajal dva dni. Prvi dan bodo na posvetu, ki se ga udeležujejo sekretarji komitejev občinskih konferenc ZK z Gorenjske, predsedniki občinskih sindikalnih svetov, predsedniki komisij za družbenoekonomske odnose pri občinskih komitejih, predsedniki komisij za družbenopolitični sistem in samoupravljanje v združenem delu in sekretarji svetov nekaterih osnovnih organizacij iz združenega dela, obravnavali nadaljevanje akcije za Tržič V tržiški občini se zaključuje usta-, navijanje samoupravnih interesnih skupnosti. Ta teden so se prvič sestale na novo izvoljene skupščine skupnosti za zaposlovanje, zdravstvo in otroško varstvo. Največ razprave je o predlogih delovnih programov skupnosti. Tako so na ustanovni skupščini skupnosti za otroško varstvo poudarili, da je treba vsem otrokom zagotoviti pri varstvu enake pogoje. To je za tržiško občino še bolj pomembno zaradi tega, ker je kar 52 odstotkov žena in mater zaposlenih. Krajevna skupnost Sebenje je med tistimi skupnostmi, kjer so vaščani v zadnjih letih največ prispevali za boljšo komunalno urejenost naselij. Prebivalci krajevne skupnosti Sebenje so samo v zadnjih treh letih zbrali s samoprispevkom več kot 40 milijonov starih dinarjev za asfaltiranje krajevnih cest. Letos želijo asfaltirati še cesto Retnje—Breg, vendar sami stroškov ne bodo zmogli. Zato računajo na pomoč družbene skupnosti. ■jk 2 I tU A 9 Priprave na konstituiranje KO SZDL V radovljiški občini se v teh dneh pripravljajo na konstituiranje krajevnih organizacij socialistične zveze. Na političnih aktivih razpravljajo o predlogu statuta in o novih pravilih krajevnih organizacij SZDL. Podobne razprave organizirajo tudi sindikati v TOZD. Izvršni odbor občinske konference SZDL pa je že sprejel nekatera stališča o bodoči organiziranosti. V občini so sklenili, da bodo do konca februarja v vseh krajevnih skupnostih ustanovili krajevne konference SZDL, ki bodo imele 20 do 60 delegatov. V vsakem naselju oziroma vasi bodo izvolili dva do tri delegate. V konferenci pa bodo tudi delegati vseh družbenopolitičnih organizacij ter delegati družbenih organizacij in društev ter sindikalnih organizacij in TOZD in OZI), ki imajo sedeže na območju krajevne skupnost i. Na ustanovnih sejah konferenc bodo izvolili 7- do 15-Članske izvršne odbore. Razen tega bo vsaka krajevna konferenca imela tri do pet koordinacijskih odborov, in sicer za urejanje vprašanj pomoči ostarelim in onemoglim, za odnose med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi, za SLO, za volitve in razvi-janje revolucionarnih tradicij in za proslave. Ponekod pa bodo izvolili tudi sekretariate sekcij za družbeno aktivnost žensk, za kmečka vpraša nja, turizem in za komunalna vprašanja. Predsedniki krajevnih organizacij socialistične zveze so sklenili, naj se letna članarina V prihodnje ne pove ča in bo tako še naprej 5 dinarjev, Odločili so se tudi, da bodo pravila krajevnih organizacij SZDL sprejeli na prvi seji novo izvoljenih konic renCi Izvršni odbor je za sestavo pravil občinske konference SZDL imenoval tričlansko delovno skupino, ki |o vodi predsednik občinske konic rance SZDL Prane Jere, Ta skupina bo pomagala tudi krajevnim konferencam SZDL pri sprejemanju pra vil. JR zunanjepolitični komentar m zunanjepolitični komentar Kaj je bilo prej: jajce ali kura? Gornje, v osnovi paradoksalno in samo sebe izključujoče vprašanje, si vztrajno zastavljajo Številne uradne in poluradne združbe na kapitalističnem Zahodu. Jajce naj bi namreč poosebljal generalni sekretar komunistične partije Sovjetske zveze Leonid Brežnjev, kokoš pa sovjetska zunanja politika. Ključne dileme v večini polemik med razburjenimi komentatorji, ki spričo pomanjkanja preverjenih informacij tavajo v temi, so torej strnjene v ugibanju, ali je res bolezen kre-meljskega »Sefa« kriva skrivnostnega vzduSja v Moskvi. Da ni ravno obratno? Da nista sekretarjev umik v bolniško anonimnost ter njegovo nenadno izginotje s politične scene zgolj posledica in ne vzrok opaznih premikov v stališčih Moskve do strategije popuščanja v odnosih Vzhod — Zahod? TakSnih miselnih Špekulacij brez tehtne vsebine seveda ne moremo sprejeti, saj smo priče banalnemu poenostavljanju nečesa, kar je mnogo pomembnejše od dozdevnih trenj znotraj vodilnih partijskih struktur v domovini socializma. Če bi pritegnili, denimo, bulvarskim čenčam v ameriških listih ter dvoumnim namigovanjem agencije UPI, londonskega BBC in bavarskega radia, bi Leonidu Brežnjevu posredno prilepili etiketo nekakšnega diktatorja stalinske šole, ki nasilno uveljavlja svojo voljo, izkorišča prednosti prve violine v državi ter neovirano kroji odločitve življenjskega pomena. Zdaj so mu nasprotniki končno stopili na prste, bi naposled zaključili. No, resnično stanje v Moskvi je zagotovo bistveno drugačno — dasi o podrobnostih ne vemo ničesar. Nobenih oprijemljivih znakov ni, da bi 68-letni politik padel v nemilost. Dasi ima bržkone precej sovražnikov, ki ne odobravajo odkritega dialoga /. ZDA, liberalizacije trgovskih stikov in omejevanja oborožitve, so vse važne poteze sovjetske diplomacije v minulih letih Sle skozi strog filter ter dobile »blago- slov« prezidija, centralnega komiteja KP in vrhovnega sovjeta. Še več: zadnji partijski kongres je malone enoglasno obsodil taktiko hladne vojne, podčrtal prednosti odpiranja navzven, poudaril, da postaja sporazumevanje, popuščanje napetosti in ekonomsko sodelovanje historična nujnost ter hkrati priznal Brežnjevu izjemne zasluge v procesu, katerega glavni pridobitvi sta občuten porast vpliva SZ v tujini in omajane pozicije internacionalne reakcije. Kajpak tudi v Rusiji obstaja opozicija v podobi »jastrebov«, vendar očitno ni sposobna zavreti kolesja zgodovine. Umetno podpihovani strah pred imperialistično pošastjo je že v obdobju HruSčovove vladavine izgubil dosti nekdanje prepričljivosti, da bi pod Brežnjevom nato popolnoma zvodenel. Odločnemu Neznanka, Brežnjev imenovana sekretarju so domači radikali povzročali celo manj preglavic kakor bivSemu ameriškemu predsedniku Nixonu desničarski skrajneži z juga ZDA. Posameznim neljubim zastojem, ki ovirajo hitrejši razvoj dogodkov, mnogo čeSče botruje nedoslednost in neenotnost Američanov kakor pa tradicionalna nezaupljivost Sovjetov. In če sem ter tja nastane brezvetrje, razloge zanj ne kaže iskati v zgrcScnosti okvirne usmeritve zunanje politike dveh velesil, marveč v čereh preteklosti, v prepočasnem prilagajanju centrov gospodarske moči spremenjenim razmeram v svetu. Kadar omenjamo zastoj«', je kajpak treba biti nekoliko bolj konkreten. Po zahodnih navedbah naj bi Brežnjevov položaj načeli že relativna neučinkovitost sovjetskih bližnjev/.hodnib posredovanj, zaostritev odnosov s Kitajsko ter dejstvo, da dunaj- ski razgovori o skrčenju oboroženih sil v Evropi in konferenca o evropski varnosti niso^ navrgli obetanih rezultatov. A najhujši udarec ugledu ». .. komunista, ki v lastno veselje zbira limuzine« (VVashington Post — op. p.), pomeni nedavna zavrnitev trgovinskega dogovora, podpisanega spomladi 1972, sodi vankeejev-ski tisk. Nenavadno pri vsej stvari je le, da novinarji ne vidijo (oziroma nočejo videti), kako razveljavljena določila pravzaprav niso izraz neuspeha političnih manevrov Brežnjeva, ampak prej dokaz nebogljenosti nekoč priviligirane izvršne oblasti v VVashingtonu, ki po katastrofalnem razpletu afere Wa,tergate in po Nixonovem odhodu mora priznavati nadvlado zakonodajnih organov. Slednji so prek konservativnega senatorja Jacksona dopustili priti do izraza vplivu Izraela (v ZDA prebiva približno 5 milijonov Zidov!) ter težko pričakovano priznanje klavzule največjih ugodnosti Sovjetski zvezi »obtežili« z zahtevo, naj moskovski planerji zvišajo letno kvoto izselitvenih dovoljenj ruskim Judom. Gre za odkrito vmešavanje V notranje zadeve SZ, vmeSavanje, kakrSnega zanesljivo ne bi molče požrl niti znatno SibkejSi režim kakor jt» kremelj-ski. Moskva preprosto ni mogla reagirati drugače kot je reagirala, saj bi se sicer znnSla v kaj neprijetnem položaju klečeplaz-nika. In Brežnjev? Trenutni zapleti jja gotovo ne bodo odvrnili od dolgoročno zastavljenih ciljev. Sovjetska politična elita pa tudi ni sestavljena i/, samih nostrpne-/ev, ki bi bili zaradi malenkosti voljni zavreči sadove obetavne Štiriletne politične odjuge ter preiti k stari, odsluženi praksi totalne konfrontacije. Stasiti Leonid je nemara resnično bolan, nemara resnično dobiva injekcije ter ne sine več uživati kaviarja, začinjene divjačine in šampanjca, a to so smešne drob tinlce, preveč abotne, da bi lahko rabile kot temelj napovedim 0 skorajšnjih usodnih zamenjavah V sovjetskem vrhu. , ,; 1. 1.1U ZC1J Zdravstvena skrb za borce Dispanzer za borce pri jeseniškem Zdravstvenem domu uspešno deluje — Veliko pohval in zadovoljstva ob pregledih, ki jih z vso skrbjo opravlja dr. Alojz Novak — Do sedaj pregledanih t okoli 80 nekdanjih borcev z bivališčem v jeseniški občini Z novim zakonom o zdravstvenem varstvu se je znatno izboljšala tudi skrb za nekdanje borce, saj mora po tem zakonu imeti Zdravstveni dom urejeno službo za zdravstveno varstvo borcev. To je naletelo na zelo ugoden odmev pri nekdanjih borcih, še posebej pri tistih, katerih zdravstveno stanje je ogroženo in nezadovoljivo zaradi težkih dni iz NOB. dr. Alojz Novak Na Jesenicah so dispanzer ustanovili decembra in že po skoraj dveh mesecih ugotavljajo, kako zelo je bila tašna zdravstvena skrb potrebna, saj so že imeli primere, ko nekdanji borci še niso obiskali zdravnika, ali pa so bili, ko niti sami niso tega vedeli, hudo zdravstveno ogorženi in jim je bila takoj potrebna zdravniška oskrba. Dispanzer za borce deluje pri Zdravstvenem domu na Jesenicah in ima svoje oddelke v tejemljnih organizacijah združenega dela Zdravstvenih enot Bled, Bohinj in Radovljica ter v temeljni organizaciji združenega dela obratne ambulante Jeseniške Železarne. Dispanzer v Železarni je namenjen izključno borcem, ki so zaposleni v jeseniški Železarni. O delu jeseniškega dispanzerja smo se pogovarjali z direktoriem Zdravstvenega doma Jankom Benedikom in dr.Alojzem Novakom, ki dispanzer vodi. »Sistem dela našega dispanzerja je, da najprej dispanzer skupaj z organizacijami ZB dobi sezname vseh udeležencev NOB iz posameznih območij, potem za vsakega udeleženca ugotovimo, če se morda že kje zdravi in na podlagi teh podatkov sestavimo zdravstveno kartoteko. Borce, ki Ugodna ocena dela Na volilni konferenci krajevne organizacije SZDL Medvode so ugodno ocenili delo v preteklem obdobju. Pripravili so uspele javne razprave o ustavi, statutu krajevne skupnosti in osnutku statuta SZDL Slovenije, zelo pa so uspele volitve, kjer so evidentirali kar 350 možnih kandidatov. Po naseljih so že Ustanovljeni podružnični odbori po delegatskem sistemu, sprejeta pravila krajevne organizacije. Sprejeli so obvezo, da mora SZDL postatt Usklajevalec vseh akcij na področju krajevne skupnosti, zato so formirali Več odborov in komisij z nalogo vključevanja vseh naprednih socialističnih sil v enotno fronto za Uresničitev zadanih nalog. -fr, lečečega zdravnika nimajo, uvrstimo v preventivno zdravljenje kot tudi v kurativo. Na podlagi vseh teh podatkov in pregledov bomo pozneje dobili objektivno analizo zdravstvenega stanja borcev. Vedno bolj in bolj pa se že sedaj kaže potreba, da bi dispanzer, ki se sedaj bavi predvsem s preventivnimi pregledi, postal dispanzer, ki bi opravljal preventivno in kurativno dejavnost. Ob tem so še določene težave, ki se kažejo predsvem v pomanjkanju zdravnikov, ponekod pa tudi zaradi pretesnih prostorov. Zaradi velikega števila borcev bi bil potreben vsaj en zdravnik z ekipo ene višje in srednje medicinske sestre in s socialnim delavcem,« pravi direktor jeseniškega Zdravstvenega doma. »Borci, ki smo jih do sedaj pregledali,« pravi dr. Novak, o katerem borci pravijo, da je izredno dosleden pri pregledih, razen tega pa se z vsakim prijazno pogovarja, »so večinoma bolehali zaradi bolezni srca in ožilja, kroničnih pljučnih obolenj, okvara gibal, ki so revmatičnega ali degenerativnega porekla, kot tudi zaradi živcev. Vse to je posledica težkih razmer in telesnih naporov med NOB. Pri nas smo se odločili tako, da na preventivne preglede pokličemo najprej borce, ki so se vključili v NOB v letih 1941 do 1945, tako da so prišli najprej na preglede tisti, ki so sodelovali v prvih letih vojne. Odziv je bil precejšen, prihajali so tudi taki, ki pri zdravniku sploh nikoli še niso bili. Ko bomo vse borce pregledali — dispanzer dela dvakrat tedensko — jih bomo ponovno vabili, tako da predvidevamo, da bodo pregledani enkrat do dvakrat letno, odvisno od tega, koliko borcev bo na seznamu.« »Po seznamih, ki so jih poslale organizacije ZB, je nakdanjih borcev na območju jeseniške občine 1387, na območju radovljiške občine pa 1500,« pravi direktor. »Do zdaj smo jih na Jesenicah pregledali okoli 80, v enoti na Bledu okoli 40, v Bohinju 37, v Radovljici 86 in v Železarni, kjer so nekoliko pozneje začeli delati, 14. Financiranje pregledov je urejeno, dalo dispanzerja nemoteno poteka, seveda pa bi v prihodnje morali težiti k temu, da bi se en sam zdravnik posvetil samo temu delu.« Kaj pravijo borci? V čakalnici v ambulanti v Zdravstvenem domu na Jesenicah so čakali na pregled nekdanji borci, ki so se odzvali pozivu in prišli na temeljit pregled iz raznih krajev jeseniške občine. Kaj so dejali o dispanzerju? Martin Prešern iz Radovljice: »Med NOB sem deloval na območju Borci o svojem delu V Zasipu, Radovljici, na Bohinjski Beli, v Bohinjski Bistrici, Poljah, srednji vasi in v Stari Fužini v tadovljiski občini so pred dnevi že 'Uieli občne zbore organizacij zveze združenj borcev NOV. Na njih so penili dosedanje delo in ugotovili, °-a so aktivno sodelovali pri uresničevanju sklepov sedmega kongresa £ZB NOV Jugoslavije, sedmega Kongresa ZKS in desetega kongresa CKJ. Prav tako borci v radovljiški Jjhcini tesno sodelujejo z drugimi i^užbenopolitičnimi organizacijami. * osebno aktivni so pri pripravah na in pri spremljanju dogodkov na j^jroškem. V nekaj letih §o v občini !('si|i tudi . stanovanjske probleme r?rcev, organizirali pa so tudi Ju Vsl vene preglede sanje. Na zbom v Stari Fužini so se (,,)«'>vorih, da bodo s skupnimi "Očmi zgradili družbene prostore. Za to akcijo naj bi vsa gospodinjstva (193) prispevala po tri kubične metre lesa. V Srednji vasi v Bohinju so zahtevali, da se čimprej zgradi cesta v partizansko vas Podjelje. To je namreč edino naselje v občini, ki še nima prevozne ceste. Bohinjski borci so nezadovoljni, ker restavracija Triglav, ki so jo zgradili domačini, propada in je neizkoriščena. Od nekdanjega podjetja Transturist oziroma od sedanjega Alpetour, so zahtevali, da ta objekt redno vzdržuje. V Radovljici pa so se zavzeli za večji red pri organizaciji pogrebov. Sicer pa so na vseh dosedanjih občnih zborih v občini sprejeli letošnji delovni program in govorili o pripravah za jubilejne proslave v počastitev 30. obletnice osvoboditve. J K Jelovice in Karavank. Pred časom sem bival na Koroški Beli, zdaj živim v Radovljici, vabilo na pregled so mi poslali še na prejšnji naslov, zato sem zdaj v jeseniški ambulanti. Z ustanovitvijo takega dispanzerja sem seveda zelo zadovoljen, saj prej ni bilo takšne skrbi za zdravstveno stanje borcev. Menim le, da so dispanzer ustanovili precej kasno.« Karel Pureber z Javornika: »Kot podpredsednik občinskega odbora ZZB NOV na Jesenicah sem sodeloval pri pripravah za ustanovitev dispanzerja za borce. Zavzemali smo se predvsem za čimprejšnjo ustanovitev dispanzerja, saj je resda že kar malo pozno, saj po toliko letih ustanavljamo dispanzer, je pa po drugi strani zelo razveseljivo, da posvetimo nekdanjim borcem tudi zdravstveno skrb. Bil sem v taborišču Dachau, že sem se zdravil zaradi posledic vojne, imam težave s srcem.« Miroslav Šmid iz Javorniškega Rovta: »Za dispanzer za borce sem izvedel že poprej iz dnevnega časopisa, pred nedavnim pa sem dobil vabilo za pregled. Med vojno sem bil v taborišču Dachau, posledica trpljenja pa je moje ogroženo zdravstveno stanje. Prav zares z zadovoljstvom pozdravljam ustanovitev takega dispanzerja, take preglede, ki jih je nemogoče opraviti ob rednem obisku svojega zdravnika.« Anica Car z Javornika: »Doma sem iz Ribnice pri Kočevju, med vojno sem bila najprej aktivistka na terenu, potem pa sem kar 14 mesecev preživela v taborišču Ravens-bruck. Pred časom sem bila na operaciji. Dispanzer za borce je bil resda ustanovljen nekoliko pozno, a smo z delom tega dispanzerja zelo zadovoljni.« D. Sedej Na podlagi 162. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74) davčne uprave skupščin občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Tržič pozivajo k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov za leto 1974 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1975 za zavezancej katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1975. Napoved za odmero davkov morajo vložiti: Za leto 1974 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih " in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1974; 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1974; 3. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1974; 4. Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic o dohodkih doseženih v letu 1974. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem ter dohodki od podnajemnin, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek presega 3000 dinarjev; 5. Zavezanci davka od premoženja — na posest gozdnega zemljišča za leto 1974. Napoved morajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73) ne štejejo za kmeta, če posedujejo več kot 0,5 ha gozdnega zemljišča in če njihov dohodek v letu 1974 presega 20.000 dinarjev oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000 dinarjev letno na družinskega člana; 6. Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1974. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1974 presega 40.000 dinarjev; 7. Zavezanci posebnega prispevka po 23. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za leto 1974, če so njihovi dohodki iz naslova pokojnine skupno z dohodki iz delovnega razmerja, samostojne dejavnosti ali dela na podlagi pogodbe o delu v letu 1974 presegli 53.784 dinarjev in pod pogojem, da so v skupnem dohodku ostali dohodki, brez pokojnine, udeleženi z več kot 8068 dinarjev; in to: — zavezanci iz 1. in 2. točke pri davčni upravi občine, v kateri opravljajo dejavnost oziroma plačujejo davek od samostojnega opravljanja te dejavnosti; — zavezanci iz 3. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče; — zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin pri davčni upravi.občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče; — zavezanci iz 5. točke pri davčni upravi občine, v kateri leži gozdno zemljišče; — zavezanci iz 6. in 7. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče. Za leto 1975 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1975; 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1975; 3. Zavezanci davka od premoženja za leto 1975: a) kateri posedujejo stroje, orodje in inventar, če s temi sredstvi pridobivajo dohodek, pod pogojem, da skupna še neodpisana vrednost teh sredstev presega 150,000 dinarjev. V navedeno skupno vrednost se ne štejejo sredstva, katerih posamična vrednost ne presega .10.000 dinarjev; b) kateri posedujejo motorne čolne ali druge plovne objekte na motorni pogon, razen občanov, ki jim je ribištvo osnovni vir sredstev za preživljanje; in to* — zavezanci iz 1. in 2. točke pri davčni upravi občine, v kateri opravljajo dejavnost oziroma plačujejo davek od samostojnega opravljanja te dejavnosti; — zavezanci iz 3. a točke, ki so hkrati zavezanci za davek iz obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti, pri davčni upravi občine v kateri plačujejo davek od opravljanja dejavnosti; drugi zavezanci pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče; — zavezanci iz 3. b točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče. Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri davčni upravi občine. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10 % oziroma najmanj 100 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20 r£ oziroma najmanj 200 dinarjev. Številka: 42-014/72-03 Datum: 14/1-1975 Davčne uprave: - Skupščine občine Jesenice Skupščine občine Kranj Skupščine občine Radovljica Skupščine občine Škofja Loka Skupščine občine Tržič Kako dobiti denar za streho Pisali smo že, da je konec minulega leta začelo poskusno obratovati umetno drsališče na Bledu. Izgradnjo le-tega so omogočile gostinske in trgovske ter nekatere druge delovne organizacije na Bledu, ki so se povezovale v interesno skupnost za izgradnjo rekreacijske in turistične infrastrukture Bleda in ki so prispevale denar, s katerim so najeli posojilo pri Ljubljanski banki. V petek, 17. januarja, so se delegati te skupnosti zbrali na rednem tretjem zboru, kjer so ocenili dosedanji potek gradnje oziroma uresničevanja programa ter razpravljali o možnostih za nadaljevanje gradnje. Z zadovoljstvom so ugotovili, da je kljub številnim težavam bilo drsališče zgrajeno do roka. Vendar so bili stroški nekaj večji od predvi- Ko mu na ln o podjetje Remont Škofja Loka objavlja prosto stalno delovno mesto komunalnega delavca — grobarja Pogoji: dober odnos do dela in strank in najmanj 4 razredi osnovne šole. Osebni dohodki po dogovoru in v smislu veljavnega samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Nastop dela je možen takoj. Samsko stanovanje je zagotovljeno takoj, družinsko stanovanje v teku leta 1975. Kandidati naj vložijo prošnjo na odbor za medsebojna razmerja pri K. P. Remont Škofja Loka ali pridejo osebno na razgovor. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Samoupravni sporazum o združitvi V ponedeljek, 13. januarja, so v Kranju podpisali samoupravni sporazum o združitvi kombinata gume in obutve Vulkan iz Niša, industrije gume iz Rume, tovarne Totra iz Ljubljane, kemične tovarne iz Most in Puškarne Kranj s kranjsko Savo. Tako ima zdaj Sava Kranj 30 temeljnih organizacij združenega dela, v katerih je zaposlenih prek 5000 delavcev. Predvidevajo, da bo letošnja vrednost bruto proizvodnje znašala prek 1,7 milijarde dinarjev. V Savi so se odločili za povezovanje z drugimi delovnimi organizacijami zaradi nadaljnjega razvoja in širitve proizvodnje, ki pa je v Kranju niso mogli razviti zaradi pomanjkanja delavcev. Seveda pa tudi delovne organizacije, ki so se združile s Savo, pričakujejo od takšne odločitve uspešnejši nadaljnji razvoj. A. 2. Prvo zasedanje delavskega sveta sestavljene organizacije Predsednik koordinacijske komisije za integracijo gozdarstva in lesne industrije Gorenjske Janez Šter je sklical včeraj dopoldne na Bledu 1. zasedanje delavskega sveta nove SOZD gozdarstva in lesne industrije. Na prvem zasedanju so poslušali poročilo koordinacijske komisije, volili prvega predsednika delavskega sveta in njegovega namestnika, razglasili sprejem samoupravnega sporazuma, ki je bil podpisan konec decembra na Bledu, ter razpravljali o letošnjem poslovanju. Razen tega je bilo na dnevnem redu imenovanje vršilca dolžnosti predsednika kolegijskega poslovodnega organa ter čalnov organa, obravnavanje organizacijske in samoupravne sheme sestavljene organizacije ter sistemizacije delovnih mest skupnih služb ter razprava o predlogu začasnega predračuna za financiranje poslovanja SOZD v letošnjem prvem četrtletju. -jk 4 %jf ju A » in tribune? denih, zato v prvi fazi niso mogli narediti vsega. Drsališče so začeli graditi 6. junija lani. Nekajkrat je kazalo, da ga ne bodo mogli zgraditi do konca leta. Največ težav je izvajalcem povzročala talna voda, ki so jo morali speljati v jezero. Prav zaradi talne vode je izvajalcem zmanjkalo časa, da bi zgradili tudi tribune, garderobe ter nekatere druge objekte in uredili okolico. Čeprav teh objektov torej še ni in nimajo še stroja za čiščenje, je na drsališču vse od začetka obratovanja vsak dan živahno. Ko so na zboru delegatov razpravljali o nadaljnji gradnji, so ugotovili, da bi po predračunu za sanitarije, garderobe, za objekt športnikov, za tribune z okrog 1500 sedeži, centralno kurjavo, streho in za zunanjo ureditev potrebovali še nekaj nad 15 milijonov novih dinarjev. Poudarili so, da bi bilo treba čimprej zgraditi tribune in strehe, kar bi veljalo okrog 8 milijonov novih dinarjev. Za takšen program pa bi ponovno potrebovali posojilo. Razprava je pokazala, da bo treba napeti vse sile, da bi zbrali potrebna lastna sredstva (okrog 3 milijone novih dinarjev) in za približno 12 milijonov dinarjev posojila. Delegati so menili, da bi lastna sredstva lahko zbrali, če bi delovne organizacije letos vplačale svoje deleže za dve leti naprej, če bi pridobili nekaj novih članov v skupnost in če bi se vanjo včlanili tudi obrtniki. Zdaj glavno breme pri zbiranju denarja po sporazumu nosijo gostinske in trgovske organizacije, ker je bilo predvideno, da bo drsališče predvsem turistični objekt. Podatki pa kažejo ravno nasprotno. Na drsališču je vsak dan okrog 10 odstotkov turistov, okrog 90 odstotkov pa je domačinov in prebivalcev iz bližnje in daljnje okolice (vse tja do Kranja). Zato so nekateri menili, da bi se v skupnost včlanile in podprle akcijo za dograditev drsališča tudi druge (proizvodne) delovne organizacije iz radovljiške občine. S svojim deležem so v interesni skupnosti pripravljeni sodelovati tudi obrtniki, če bi njihove prispevke občinska skupščina pri letni obdavčitvi upoštevala kot režijski strošek. Na seji je bilo razen tega tudi pojasnjeno, da bodo v kratkem dobili stroj za čiščenje. Predstavniki Ljubljanskega investicijskega zavoda pa so opozorili, da bi se bilo treba čimprej odločiti, za kaj bi porabili prostore v objektu, ki je predviden v podaljšku tribun. Razen tega je treba čimprej najti tudi upravljavca drsališča, katerega zdaj začasno upravlja turistično društvo. Menili so, da bi bil to lahko Zavod za turizem, vendar bi seveda moral postati član interesne skupnosti. Nazadnje so sklenili, da bo poslovni odbor skupnosti skupaj z Ljubljanskim investicijskim zavodom pripravil vse potrebno za kandidaturo za posojilo pri Ljubljanski banki za nadaljevanje gradnje umetnega drsališča. Glede zbiranja lastnih sredstev pa so sklenili, da bi med drugim povečali stopnje oziroma udeležbo gospodarskim (negostin-skim in trgovskim) organizacijam, ki so člani skupnosti. A. Žalar Uspešno leto 1974 Temeljna izobraževalna skupnost, ki skupaj z družbenopolitično skupnostjo v Kranju, oblikuje in uresničuje politiko na področju vzgoje in izobraževanja ter otroškega varstva, je zaključila leto 1974 zelo uspešno, saj je uspela uresničiti skoraj vse naloge iz svojega obširnega programa, nekatere celo v povečanem obsegu Posebej smo lahko zadovoljni s krepitvijo materialne osnove osnovnega šolstva in otroškega varstva, ki so mu priča v letu 1974. Bistveno se je razširil šolski prostor z otvoritvij-o novih šol v Predosljah, pri vodovodnem stolpu in Posebne osnovne šole. Povečale so se tudi zmogljivosti otroškega varstva. Nova vrtca sta bila odprta v Stražišču in na Planini, z obnovitvenimi deli pri osnovnih šolah v Voklem in Dupljah pa so tudi pridobili prostore za varstvo predšolskih otrok. Tečejo pa že dela pri gradnji prizidkov v osnovnih Šolah Lucijana Seljaka, Šenčur in Jezersko. Vse to pa omogoča hitrejšo modernizacijo učno-vzgojnega procesa, večjo individualizacijo pouka in uvajanje sodobnih učnih pripomočkov. Novosti in izboljšave se kažejo v učnem uspehu, ki je lani narastel od 97 na 97,5 odstotka, osip pa se je zmanjšal od 25 na 21 odstotkov. Lani je temeljna izobraževalna skupnost veliko naredila tudi pri reševanju perečih kadrovskih vprašanj v šolstvu: s štipendiranjem dijakov in študentov šol pedagoške smeri, z dopolnilnim strokovnim in družbenopolitičnim izobraževanjem prosvetnih delavcev, predvsem pa z bolj stimulativnim nagrajevanjem učiteljev in vzgojiteljev ter s hitrejšim reševanjem stanovanjskih vprašanj. Za potrebe osnovnega šolstva in otroškega varstva so za šolsko leto 1974/75 podelili 23 novih štipendij, tako da je sedaj v kranjski občini 114 štipendistov, ki študirajo na pedagoških gimnazijah in višjih in visokih šolah pedagoške smeri. TIS je lani prvič zagotovila tudi namenska sredstva za stanovanja. Omeniti velja tudi povečano skrb temeljne izobraževalne skupnosti za osnovno izobraževanje odraslih, za katerega pokriva tri četrtine stroškov, in je lani porabila v ta namen 464.000 dinarjev. Temeljna izobraževalna skupnost je tudi lani kupila učbenike za novo matematiko za vse učence, socialno ogroženi učenci pa so lahko dobili brezplačno tudi vse druge učbenike in učne pripomočke. O potrebi so presojale socialne službe pri posameznih šolah, ki so določale, katerim učencem je potrebna pomoč tudi pri z obleki in obutvi. Za te namene in za brezplačno letovanje otrok je TIS namenila lani 120.000 dinarjev. Za regresiranje oskrbnin v šolskem in predšolskem varstvu pa je TIS porabila 900.000 dinarjev. Povečana skrb za duševno in telesno prizadeto mladino v občini se lani ni manifestirala samo v izgradnji nove Posebne šole, temveč tudi z ustanovitvijo predšolskega varstvenega oddelka za umsko in telesno prizadete otroke in s povečanjem števila oddelkov za delovno usposabljanje mladine. Iz leta v leto se povečuje tudi obseg delovanja vzgojne posvetovalnice Kranj, ki pomaga številnim staršem in predšolskim in šolskim otrokom. Nekaj uspehov je bilo doseženih tudi na področju srednjega šolstva, ki so mu v družbenem planu občme za lani dali prednost. Začasno so rešeni prostorski problemi Ekonom-sko-administrativnega šolskega centra, ki se je preselil v del osnovne šole Simona Jenka. Sprejet pa je bil arhitektonski del zazidalnega načrta za center srednjih šol na Zlatem polju pri Kranju. Lani je bil sprejet tudi zakon o preimenovanju Višje šole za organizacijo dela v visokošolski zavod. Ostajajo pa še vedno nerešeni prostorski problemi, kar pa bo potrebno rešiti v prihodnjih letih. L. B. Ribiška družina Tržič sprejme v honorarno zaposlitev čuvaja za ribiški rajon: Mošenik in Tržiška Bistrica, do izliva v Savo. Prošnje je treba poslati na tajništvo Ribiške družine v Tržiču. Delajo naj vsi člani Pretekli teden je bila v Cerkljah problemska konferenca osnovne organizacije mladine. Na njej so pregledali delo mladinske organizacije in se pogovorili o problemih vaške mladine. Najprej so predsedniki komisij podali poročila o delu v preteklih nekaj mesecih in okvirni program dela. Konferenca je poročila ocenila in sklenila, da morajo v prihodnje aktivirati več mladih za delo v mladinski organizaciji. Poudarili so, da uspešnost mladinske organizacije ne sme biti odvisna le od nekaj najbolj prizadevnih posameznikov. Na konferenci je bil sprejet tudi pravilnik o delovanju osnovne organizacije in sklep, da organizacija čimprej uredi prostore za delo. . L. J. Odbor za medsebojna delovna razmerja Osnovne šole kokrškega odreda Križe razpisuje naslednja delovna mesta: 1 UČITELJA TELESNE VZGOJE za nedoločen delovni čas — nastop službe 3. februar 1975 2. UČITELJA LIKOVNEGA POUKA za 11 ur tedensko 3. UČITELJA GOSPODINJSKEGA POUKA za 10 ur tedensko Pogoji: pod 2. in 3.: nastop dela s 15. marcem 1975 in velja za določen delovni čas. 4. UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA za 12 ur tedensko — nedoločen delovni čas. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA PLANIRANJE v oddelku za gospodarstvo 2. SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA PRAVNE ZADEVE v oddelku za občo upravo in družbene službe POGOJ: pod 1.: diplomirani ekonomist in 5 let delovnih izkušenj pod 2.: diplomirani pravnik in 5 let delovnih izkušenj 3. PRIPRAVNIKA — diplomirani ekonomist 4. PRIPRAVNIKA — diplomirani pravnik in objavlja naslednja delovna mesta: 5. PISARNIŠKO MOČ — v personalni službi 6. STROJEPISKE —2 delovni mesti v oddelku za občo upravo in družbene službe 7. PISARNIŠKO MOČ — v matični službi v oddelku za notranje zadeve 8. PISARNIŠKO MOČ — pri krajevnem uradu Cerklje POGOJ: od 5. do 8.: 2-letna administrativna šola oz. nepopolna srednja izobrazba z dobrim znanjem strojepisja Kandidati za zgoraj razpisana prosta delovna mesta naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo razpisni komisiji upravnih organov skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1 najkasneje v 15 dneh od dneva razpisa. Upravni organi bodo v letošnjem in prihodnjem letu potrebovali več delavcev za delovna mesta šefov krajevnih uradov v večjih krajih na območju občine Kranj. Za omenjena delovna mesta se zahteva srednja strokovna izobrazba z znanjem strojepisja ter z moralno političnimi kvalitetami. Vabimo kandidate za takojšen ali kasnješi nastop dela, da se pismeno javijo ali osebno zglasijo kadrovski službi uprave skupščine občine Kranj. Za ta delovna mesta tudi vabimo dijake zadnjih letnikov srednjih šol (gimnazija, upravnoadministrativna in ekonomska dola), ki bi se bili pripravljeni usposobiti. Tem dijakom tudi nudimo ugodne štipendije. Šolski center — Radovljica Dom učencev — Bled objavlja prosti delovni mesti 1. kvalificiranega kuharja — kuharice za nedoločen čas, s polno delovno obveznostjo in 2. kuharskega pomočnika — pomočnice za nedoločen čas, s polovično delovno obveznostjo Poskusno delo je 2 meseca. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu o delitvi OD. Prijave sprejemamo do zasedbe delovnih mest na naslov: Šolski center — Radovljica, Dom učencev — Bled, Prešernova 10. Veletrgovsko podjetje razglaša za potrebe TOZD Detajl naslednja prosta delovna mesta: 1. voznika tovornjaka do 4,5 t Pogoj: voznik C kategorije; KRANJ 2. 2 prodajalcev tekstila-galanterije Pogoj: prodajalec ustrezne stroke; 3. 3 priučenih delavcev — eno delovno mesto — priučeni sna-žilec oken — eno delovno mesto — priučeni prodajalec — eno delovno mesto — priučena snažilka, (za določen čas, nadomestova-nje med porodniškim dopustom) Pogoj: priučeni ali nepriučeni delavec-ka in dve leti delovnih izkušenj. Kandidati morajo poleg navedenih izpolnjevati tudi splošne pogoje za izbor. Prijave sprejema in daje pojasnila kadrovski oddelek podjetja, 64001 Kranj, Poštna ul. 1, 15 dni po objavi razglasa. Uspešno delo Foto kino kluba Radovljica Učiteljski pevski zbor Stane Žagar iz Kranja letos praznuje 20-letnico obstoja. V ponedeljek, 20. januarja, ob 19.30 je imel zbor pod pokroviteljstvom Temeljne izobraževalne skupnosti Kranj v Prešernovem gledališču v Kranju jubilejni koncert. — Foto: F. Perdan Neprimerno opravljenemu raziskovanju O arheološki razstavi v Mestni hiši Zadnje tri mesece minulega leta je bila v ljubljanskih Arkadah odprta razstava »Karantansko-ketlaški kulturni krog«, ki je prikazovala arheološko dediščino alpskih Slovanov od 8. do 11. stoletja. Zasnovana /e bila kot raziskovalna študija: osnovni podatki o najstarejši kulturi Slovencev so bili projecirani skozi predmetno in idejno bogastvo drobnih nakitnih izdelkov. Takšna predstavitev je bila izbrana, ker je razstava predstavljala (tudi) dokumentarno ozadje mednarodnega arheološkega simpozija, ki je bil v dneh od 29. 9. do 2. 10. 1974 v Kopru. Na njem so arheologi, zgodovinarji in antropologi obravnavali različne Probleme ketlaške kulture (eponim-no najdišče Kottlach na Semmerin-gu v Avstriji), kije bila v zgodnjefev-dalnem obdobju razširjena na slovenskem etničnem ozemlju. V tej zvezi in takšni prezentaciji je bila razstava, ki je združila številno arheološko gradivo iz Furlanije, z avstrijske Koroške in Štajerske ter iz Slovenije, predvsem strokovno, a tudi didaktično izpovedna. Slednje je narekovalo, da to razstavo spoznajo še drugod. Zato sojo pred dnevi prenesli v Kranj v galerijo Mestne hiše. Pri tej ponovitvi pa so nastale tako velike vsebinske spremembe, da je potrebno o njej zapisati nekaj pripomb. Vsaka postavitev razstave je vezana na razstavni prostor in mu je oblikovno prilagojena; ob premeščanju se kot tehnični problem pojavi vprašanje prostorske enakovrednosti novega razstavišča. Nesorazmerje med razsežnim razstaviščem v Arkadah in skromno galerijo v Mestni hiši je preveliko, da bi bilo ob mnogih okrnitvah še mogoče ohraniti prvotni razstavni koncept. Posledica tega je, da je razstava v Mestni hiši izgubila rdečo nit pripovedi. Tako so ostali le nepovezani ostanki neke razstave, ki so obviseli na stenah kot zemljevidi, tlorisni prikazi grobišč in fotografije drobnih predmetov; obsežna besedila govore bolj ali manj mimo slikovnega gradiva, ki ima predvsem dekorativen značaj, hkrati pa tolikšno količinsko premoč nad maloštevilnimi razstavljenimi arheološkimi najdbami, kot da so le-te razstavljene zaradi slikovnega gradiva in ne obratno. Tudi zaradi notranje nepovezanosti razstave arheološke najdbe v treh 'vitrinah ob lapidarnih podnapisih ostajajo le zanimivost, ne pa dokument o življenju in kulturi alpskih Slovanov. Pri takšnem načinu prikazovanja Zavod za spomeniško varstvo Kranj razpisuje prosto delovno mesto konservatorja — arhitekta Pogoj: diploma fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi osebnega dohodka. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema: Delovna skupnost Zavoda za spomeniško varstvo v Kranju, Tavčarjeva 43. »Dražgoška bitka« v dopolnjeni izdaji Prejšni teden je slovenski knjižni trg obogatil nekoliko razširjeni in dopolnjeni ponatis «nane kronike »Dražgoška bitka« pisatelja Ivana Jana. Ponatisu sta botrovala veliko zanimanje za delo, ki obravnava usodne dogodke pred 33 leti, ter kopica Pomembnih, naknadno ugotovljenih potankosti. Prve izvode so imeli priložnost videti — in kupiti, — obiskovalci letošnje osrednje prireditve »Svobodna Jelovica '75« v Dražgošah. »Dražgoška bitka« je pravzaprav {*ezultat dolgotrajnega, izredno zahtevnega zbiranja pričevanj prežive-!lr» borcev, brskanja po arhivih in ?fkanja avtentičnih nemških listin. NJen zametek predstavlja 150 strani obsegajoči zvezek »Dražgoše«, obelodanjen leta 1961, ob dvajsetletnici vstaje. No, avtor tudi pozneje ni Ponehal raziskovati te izredno za-n,mive teme. Do leta 1971 je pripravi razširjeno besedilo, objavljeno na l«30 straneh in speto v dokument, ki Poleg že znanih ugotovitev prinaša še podatke o gorenjskem partizanskem štabu v obdobju 1941/42, nadalje izčrpen opis nemških enot, predvsem posebnih policijskih sil pod poveljstvom generallajtnanta Schroverja, odgovornega neposredno Himmlerju, ter poglavje, posvečeno pozitivni vlogi Luksemburža-nov v poljanski vstaji. Izjemno kvalitetno likovno opremo je prispeval akademski slikar Ive Šubic. Zadnja izdaja (okrog 350 strani), ponujena bralcem v času, ko začenjamo praznovati^0-letnico osvoboditve, pa vsebuje več dodatnih pričevanj udeležencev boja. Poleg njih so pozornosti vredne zlasti uvodne misli generala Lada Ambrožiča-Novljana, ki legendarni spopad postavlja v evropski geopolitični prostor ter mu priznava vlogo enega najvažnejših podvigov zavezniških armad v prvi fazi vojne. Založnik, Partizanska knjiga, ni spreminjal Šubičevega ovitka, tako da je ponatis navzven docela podoben »Draž-goški bitki« izpred štirih let. I. G. je dvom o razstavnem sporočilu upravičen. Posebej ob ugotovitvi, da sta glavni značilnosti kranjske ponovitve nedomišljenost in notranja nepovezanost. Omenjeni pomanjkljivosti sta dovolj, da je razstava poleg študijske izgubila tudi poučno vrednost, ki bi bila pri poenostavljeni ponovitvi lahko bistvena. Kot taka je razstava »Karantansko-ketlaški kulturni krog« v Mestni hiši zgrešila svoj naslov in namen. Iz tega sledi vprašanje, zakaj je bila (v opisani obliki) v Kranju sploh postavljena, saj ni razvrednotila le svoje prve, ljubljanske verzije, ampak predvsem ni primerna opravljenemu raziskovalnemu delu in stanju na področju staroslovanske arheologije na Gorenjskem. Timotej Knific V petek, 17. januarja, je bil v hotelu Alpe-Adria v Radovljici redni letni občni zbor Foto kino kluba Radovljica. Ob številni udeležbi članov in gostov je tekla razprava o poročilu predsednika Ivana Pipana o dejavnosti kluba v zadnjih dveh letih. To obdobje pomeni prelomnico v delovanju kluba, saj se je število novih članov povečalo kar na 72, od katerih je 22 mladih in skoraj polovica žensk. Med številnimi uspehi, ki so spodbudno vplivali na to zvrst družbene aktivnosti, so omenili vrsto kvalitetnih razstav, tečajev, debatnih večerov, prikazovanj ter poučnih foto izletov. Lani so pripravili I. gorenjsko razstavo barvnih diapozitivov, na kateri so poleg domačih sodelovali tudi avtorji iz 13 klubov, ki so prispevali 392 diapozitivov. 187 najboljših diapozitivov so na treh prireditvah v Radovljici in na Bledu prikazali tudi za javnost. Diapozitive so prikazali tudi za foto sekcijo Iskra v Kranju in v Begunjah za turiste iz Reke. Večkrat so bili povabljeni na srečanja upokojencev, borcev in.drugih organizacij, kjer so pokazali svoje izdelke. S tem so si pridobivali vedno več interesentov in novih članov. Kljub pomanjkanju prostorov so uspeli urediti temnico in organizirati tečaj za novince, ki ga vodita prizadevna dolgoletna člana France Jen-sterle in Jože Poljanec. Med starejšimi člani, ki so sodelovali na raznih razstavah s svojimi izdelki po različnih krajih Jugoslavije in na medna- rodnih prireditvah, so se posebno izkazali Joži Lukan, Justi Fink, Milan Ropret, Ivka Pipan in vrsta mladih. Med redne oblike klubske dejavnosti, ki so se posebno obnesle, razen izpopolnjevalnih tečajev, sodijo tudi debatni večeri, ki jih v radovljiškem domu upokojencev prirejajo vsak prvi petek v mesecu. Udeleženci si izmenjavajo mnenja in kritično ocenjujejo svoje -izdelke ter načrtujejo delo. ' Glede na to, da še vedno ni urejeno vprašanje financiranja kluba, so na občnem zboru sklenili, da se za posamezne akcije dogovorijo o sofinanciranju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi. V letošnjem programu so si zastavili nalogo, da bodo pripravili razstavo spomenikov NOB, posvečeno 30-letnici osvoboditve. Začeli bodo izdelovati posnetke motivov iz delovnih organizacij, delavcev na delovnih mestih in okolja, v katerem živijo. Poseben poudarek bodo dali večji uveljavitvi črno-belih posnetkov, ki so jih do sedaj neupravičeno zapostavljali. Med najpomembnejše sklepe, ki so jih sprejeli, sodi odločna zahteva za takojšnjo ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za tehnično kulturo. Pri tem računajo na pomoč SZDL, ki so ji že predložili svoje programe. Po podelitvi diplom so izvolili nov 7-članski upravni in 3-članski nadzorni odbor ter ponovno zaupali dolžnost predsednika kluba Ivanu Pipanu. JR Zapozneli delovanju Poleg Sneguljčice, ki jo člani dramske skupine PG že nekaj let prikazujejo v dneh novoletnega kranjskega sejma, sta bili na deskah PG še dve premieri. Decembrski postavitvi sta bili namenjeni predvsem otrokom, ali bolj določno: namenjeni sta bili delovnim kolektivom in krajevnim skupnostim na območju občine, ki so po predstavah in z obiskom dedka Mraza obdarovali otroke svojih članov. Ker pa je bila starostna struktura obdarovancev — in gledalcev — od enega do desetih let, igrica v PG Hodi de Bodi A. E. Greidanusa ni zaživela v vsej polnosti razumevanja. Z Stričkom Metlo, didaktično lutkovno igrico Matije Logarja so . gostovali predvsem po krajevnih skupnostih, smiselno pa bi verjetno bilo, da bi jo prikazovali namesto Hodla de Bodla za delovne kolektive; v zadovoljstvo otrok in zaradi pomembnosti Greidanusovega dela v režiji Jožeta Kovačiča in izvedbi mladinske dramske skupine pri PG. Kakor je v resnici pomembno in pravilno sodelovanje raznih delovnih organizacij z gledališčem, tako je tudi res, da nepravilen izbor lahko bolj škoduje občutljivosti mladih, ki jim je to bil v večini primerov prvi stik z gledališčem. Seveda pa je potrebno takoj poudariti, da bo Hodi de Bodi ali Dve vedri vode nizozemskega pisatelja Greidanusa še na sporedu v PG za osemletke in srednje šole, ki jim je delo pravzaprav v resnici namenjeno. Igrivost teksta in situacij, ki jih Hodi de Bodi nudi, zahteva od gledalca nekaj gledališke predizobraz-be, nekaj spoznanj o življenju, da delo pri gledalcu resnično zaživi. Greidanus iz raznih ljudskih pripovedk ni stkal zgolj mehanskih komičnih situacij; bolj kot v tem je teža dela v radoživem ilustriranju človekovih nravi, besednih igrah in ironiziranju. • GORENJSKI MUZEJ V KRANJU - V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturno-zgodovinska in umetnostno-zgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi je na ogled razstava K ZAMETKOM SLOVENSKE KULTURE, v 2. nadstropju pa razstava KMEČKO GOSPODARSTVO V DOLINI. V Prešernovi hiši je odprt PREŠERNOV SPOMINSKI MUZEJ V galeriji v isti stavbi pa je odprta razstava LIKOVNA PRIZADEVANJA NA GORENJSKEM 1974. Stalne zbirke v baročni stavbi v Tavčarjevi 43 so zaradi adaptacije stavbe začasno zaprte. Razstavne zbirke oz. razstave so odprte vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. zapis o prednovoletnem Prešernovega gledališča oz. tistih, ki bodo nadaljevali z delom pri PG. Da je Hodi de Bodi ena najboljših predstav do sedaj, ki jih je pripravila mladinska skupina, je predvsem zasluga načrtnega dela, saj je značilno, da dela režiser že šest let z istimi igralci. In čeprav so doživljali že uspehe z Glasbeno skrinjico in z Domačo nalogo na potepu, je tokratni uspeh še toliko bolj dobrodošel Jožetu Kovačiču, ki odhaja na novo službeno mesto vodje gledališkega centra pri SO Kranj, zlasti pa še mladim igralcem — Dušan Galičič, Branka Smolkovič, Jasna Damjanovič, Dušan Čipe, Alojz Ravnikar in Peter Bogataj — ki se bodo morali kmalu odločiti glede nadaljnjega gledališkega udejst-vovanja. Na začetku zapisa omenjeni nesporazum med delovnimi organizacijami in repertoarjem PG za novoletno obdaritev otrok, samemu delu Hodi de Bodi ni škodoval. Nasprotno, igralci so v težji približati se razumevanju premladih gledalcev lahko toliko bolj korigirali svoje delo. Gre pa za bolj odločilen, tudi že omenjeni problem, za to, da se različnim starostnim skupinam nudi njim primeren program. Janez Poštrak Mladinska dramska skupina PG je pod vodstvom režiserja Jožeta Kovačiča povsem utemeljila zahteve tega dramskega dela, ki je tako mladinsko kakor je lahko namenjeno tudi odraslim. Predvsem je predstava delovala homogeno, izdelano 'in z žarom soustvarjalnosti. Značilna za izvajalce je tudi samoiniciativnost, kreiranje iz predstave v predstavo, soustvarjalna potenca, ki le malokdaj zapade v preveliko kopiranje standardnih igralskih pripomočkov v gestikuliranju ali dikciji. Redkokdaj se vehemenca igralcev spremeni v površnost in v samozadovoljiv zunanji blišč, čeprav, na žalost, pride tudi to do izraza, zlasti tedaj, ko je detajliranje preveč prepuščeno njim samim. Pri predstavah, ki so bile prikazane za delovne kolektive, dva do trikrat dnevno, je bil viden večji poudarek na zunanjih efektih, vendar se podreditev mladim igralcem le ni sprevrgla v nerazsežnosti, kar pa je seveda spet zasluga že dokaj formiranih igrlacev, starih od trinajst do devetnajst let. Vaje, ki so trajale skoraj tri mesece, so zahtevale mnogo požrtvovalnosti od dijakov, pa tudi režiserjeve, ki pravi o svojih igralcih, da so generacija obetajočih, GORENJSKI MUZEJ V KRANJU vljudno vabi na predavanje Fevdalne razmere v slovenskih pokrajinah in kolonizacijski tokovi v 9. in 10. stoletju Predaval bo univ. prof. dr. Bogo Grafenauer v renesančni dvorani Mestne hiše v Kranju, Titov trg 4/1, 24. januarja 1975, ob 18. uri. Po uspešni predstavi egipčanskega filma Pesem na prelazu, ki je bila v torek zvečer v kinu Center, so v Kranju v sredo sprejeli delegacijo filmskih delavcev iz Egipta predstavniki skupščine občine Kranj, društva filmskih delavcev Slovenije in kranjskega festivala športnih in turističnih filmov. Gostje — režiser filma Abdel Khalek in igralec v filmu Mahmoud Morsi so izrazili zadovoljstvo da so lahko predstavili v Kranju enega izmed dosežkov egipčanske kinematografije predsednik SO Kranj Tone Volčič pa je poudaril pomen ki ga imajo podobne prireditve za zbliževanje med prijateljskimi narodi in za spoznavanje njihove kulture. (A. M.) — Foto: F. Perdan .#. . in Rudi Finžgar je skočil v zgodovino Pred tridesetimi leti so partizani v osvobojenem Cerknem organizirali veliko smučarsko tekmovanje, prvo v okupirani Evropi 18. januarja 1945 je bilo. Med partizani, pridruženimi štabu XXXI. divizije, nastanjenem v osvobojenem Cerknem, sta vladala veselje in zidana volja. Mesto se je dobro držalo, čete, razporejene v okolici, na ključnih strateških točkah, pa so uspešno krotile poskuse sovražnika, ki je pritiskal proti »uporniški oazi«. In še nekaj je možem in fantom odvračalo misli proč od bojev, od zamolklega regljanja strojnic in pokanja pušk: sneg! Snega so tisto sezono oblaki nasuli dovolj in preveč. Zmeraj huje je buril prekipevajoči temperament borcev, buril bolj kot bližnji zlom nacistične pošasti. Ne smemo namreč pozabiti, da so štiri mesece nazaj v Cerknem, v zbom-bardiranem hotelu Porezen, odprli partizansko smučarsko delavnico. Vodja in glavni konstruktor, znani skakalec Rudi Finžgar, je zbral okrog sebe 30 spretnih mizarjev in tesarjev, ki so do novega leta izdelali kar 700 parov »dilc«. Ni čudno, če je smučarija kot kak nalezljivi virus okužila vse Cerkno ter obsedla ne le predvojne mojstre belih strmin, ampak tudi navadne smrtnike. Še danes ni jasno, komu so najprej šinili v glavo načrti o izvedbi »zaresnega« tekmovanja. Ve se le, da sta Finžgar in Tone Ažman, ustanovitelj smučarskega voda, navdušeno pograbila idejo ter jo posredovala poveljniku 31. divizije Evge-nu Matejki-Pemcu. »V redu,« je pokimal Matejka in ukazal, naj štabni kurirji pri priči obvestijo komandante brigad, da je treba poslati v Cerkno čim več bivših smučarjev ter sestaviti tekaške ekipe. Ljudi sta zajela prijetno vznemirjenje in navijaška mrzlica. Glodajoče skrbi in tesnoba so mahoma skopnele. »ČORBA« KOT PRIVILEGIJ V avli škofjeloškega hotela je četverica udeležencev cerkniških tekem, prve zimske športne prireditve v okupirani Evropi, glasno obujala spomine. Skozi drobne, a pomembne detajle sem si počasi ustvarjal sliko dogodkov izpred treh desetletij. Besede so deževale kot pisani kamenčki, ki pravilno zloženi izoblikujejo veličasten mozaik, predragocen, da bi smel bledeti v mraku anonimnosti. »Iz kosov napol podrtega kozolca smo naredili odskočno mizo, nametali čeznjo snega in se lotili teptanja,« je pripovedoval Finžgar. »Skakalnica je stala v vzpetini, imenovani Zavrti. Konfiguracija terena ni zahtevala skoraj nikakršnih popravkov naleta in izteka, samo kak ducat grmov smo morali odstraniti. V ugodnih pogojih bo možno skočiti 35 metrov, sem že vnaprej ocenil ,pručkine' kapacitete,« Izdelavo startnih številk, sešitih iz padalske svile, je prevzel »šivilski krožek« cerkljanskih žena in deklet, tekaško in veleslalomsko stezo pa so potegnili Ažmanovi pobje. Vzdolž 14-kilometrske krožne »špure« so za-pičili niz palic in namesto klasičnih »met« nasadili nanje prazne steklenice. Potlej je prišla na vrsto vele-slalomska proga. V dolžino je merila približno 1000 metrov, imela je 16 vratic in 350 metrov višinske razlike. Današnje snežne arene, po katerih drvijo Thoniji, Grosi, Stenmarki in Križaji, so .komaj kaj težje, kvečjemu nekoliko daljše. »Čeprav nas je pestila časovna stiska, smo bili konec tedna na-red,« pravi Tone Ažman. »Tekmovalce, ki so v glavnem prihiteli naravnost s prvih borbenih linij, je najprej sprejel Rudi. Pri njem so dobili ustrezno opremo, saj je le redkokdo prinesel v partizane lastni smučarski komplet. Opazil sem, da vsi brez izjeme jemljejo stvar zelo resno; kolegi na položajih so uporno stiskali pesti zanje. In večini je kuhar pred odhodom nasul v menažko dvojno porcijo čorbe, kar je takrat pomenilo nezaslišan privilegij .. .« ŠAMPION V ŠKORNJIH Traserja Ažmana so kajpak določili v sodniško komisijo, ki je v so- boto bdela nad izvedbo tekaške pre-izkušenje, v nedeljo pa nad veleslalomom in skoki. Naslov sobotnega prvaka v konkurenci osmih moštev so osvojili člani patrulje Prešernove brigade Ivan Šubic, Karel Šebek in Ivan Jereb, drugo mesto si je prigarala izbrana trojka vojkovcev in tretje gradnikovci. No, še bolj nestrpno so prebivalci Cerknega čakali začetek obeh nedeljskih disciplin. Množici radovednežev v uniformah in civilnih oblačilih, razporejeni ob gladkem, nagnjenem, s koli posejanem bregu in ob usločenem hrbtišču skakalnice, sta se pridružila tudi komandant 9. korpusa polkovnik Stane Potočar in komandant XXXI. divizije Evgen Matejko. Manjkala ni niti pihalna godba, »darilo« poveljnika Borštnar-ja. V veleslalomu je med 17 sodelujočimi zmagal tržiški as Janko Štefe (1 minuta 27 sekund) pred Rudijem Finžgarjem (1;32) in Marjanom Masterlom (1;42). Štefetu, dasi je vozil v navadnih vojaških škornjih, ni mogel nihče do živega. Dokaj podobne zadrege so mučile tretje-uvrščenega Masterla, sicer obveščevalca 9. korpusa: »Moja tedanja zadolžitev je terjala, da sem cele tedne pre-čepel v pisarni. In ker sedenje ne vpliva ravno blagodejno na kondicijo, nisem nameraval startati. Toda nekdo je predstojnikom iz-blebetal, kako je z mano. ,Baje znaš krasno smučati,' so rekli. ,Brž pojdi in se prijavi!'. Ukaz je ukazal, ne smem ugovarjati, sem si dejal in kar tak, neprimerno oblečen in obut, vzel pot pod noge. Zdaj mi seveda ni žal.« A najmočnejši magnet so vendarle predstavljali skakalci. Masterl, ki je v finalnem dejanju »cirkusa« nastopal v vlogi partizanskega fotografa, hrani doma kupček posnetkov izredne dokumentarne vrednosti. Nanje so ujeti začudeni, navdušeni, strmeči obrazi gledalcev, katerih pretežni del je prvič videl človeka leteti na smučeh. In rezultati? KONJ — PADALEC Finžgar — razumljivo — ni dovolil nikakršnega presenečenja. V lepem slogu ga je neslo enkrat 25, enkrat pa 31 metrov daleč. »Srebro« in »bron« sta osvojila Štefe in pokojni Alojz Potočnik. Nazadnje, v ekshibi-cijskem nastopu, so najpogumnejši parkrat skočili z vrhnjega zaleta, pri čemer je Janka Štefeta v zraku zaneslo v levo. Telebnil je v sredo postrojenih muzikantov. Navzlic preplahu ni nihče utrpel poškodb in navzoči so pripetljaj hitro obrnili v šaljivo plat, češ da drznemu Trži-čanu udarne viže »pleh orkestra« najbrž gredo na živce in da je zato planil vanje. Ampak Jankov vratolomni salto ni bil edini nepredvideni vložek v nedeljskem športnem programu. Popoldan je popestrila tudi eskadrilja angleških transportnih letal, ki so natanko nad Cerknim odvrgla zaboje in vreče, polne orožja, streliva, bluz, suknjičev in hrane, namenjene partizanom. Poveljstvo je del borcev poslalo pobirat naokrog ležeči material. Neradi so ubogali, saj jih je tekma bolj mikala. A naključje je hotelo, da so razočaranje lahko potešili s čokolado; našli so je v edinem sodu, ki se je ob udarcu v zmrznjena tla razbil. »Slabe pol ure je trajala prekinitev,« razlaga Ažman. »Namesto v hrib smo gledali v padala in skušali ugotoviti, kam bodo padla. Zlasti sem postal pozoren na kupolo, pod katero je visel nenavaden, čudno opletajoč tovor. Pozneje sem od tovarišev slišal, da so nam Britanci poslali živega konja in da je srečno pristal. Bržkone me je tistikrat prav konj zbodel v oči.« Toda vrnimo se k smučanju. Najboljšim so poleg diplom razdelili razne praktične nagrade, prilagojene trenutnim okoliščinam: Finžgar, denimo, je dobil brzostrelko, Stefe trpežen ameriški jopič itd. In s hru-stajočimi ovsenimi štručkami so jim postregli. »Nikoli prej in nikoli pozneje nisem jedel slajšega kruha,« trdi Rudi. Pripravljalni odbor za izvedbo spominske prireditve v Cerknem prosi vse, ki razpolagajo s kakršnimkoli materialom, dodatnimi informacijami ali zanimivimi predmeti, nanašajočimi se na tekmovanje pred tridesetimi leti, naj obiščejo ali vsaj telefonirajo Marjanu Masterlu iz Škofje Loke, Kamnitnik 1, tel. 60-148. Odbor namreč misli odpreti razstavo dokumentov ter originalnih smuči in opreme, izdelane_ v cerkniški smučarski delavnici. TUDI V MOSKVI SO SE ČUDILI 30 let je minilo od »zimskih iger '45« v osvobojenem Cerknem. Ce zanemarimo pozitivni psihološki učinek prireditve, o kateri so prisotni zavezniški opazovalci zvesto poročali Londonu in Moskvi, je slednja odločilno pripomogla k uveljavitvi dveh važnih novosti: potrdila je koristnost obstoja smučarske delavnice ter pospešila realizacijo Ažma-novega predloga, naj bi ustanovili poseben smučarski vod. Idejo zanj so ambicioznemu Kroparju dali Nemci oziroma elitne, nenavadno mobilne in učinkovite enote Wer-' machtinih »gorskih lovcev«. Odgovornih zamisel sprva ni ogrela, po cerkniški športni manifestaciji pa se je pojmovanje partizanskih taktikov spremenilo. Ažmanu so dovolili osnovati skupino tridesetih izbornih smučarjev. Razdelil jih je v desetine, priključene Prešernovi, Vojkovi in Gradnikovi brigadi ter Jurišnemu bataljonu XXXI. divizije. V bistvu so tvorile zametek sedanjih specialnih »belih« formacij v JLA — enako kot je bila Finžgarjeva smučarska delavnica zametek tovarne Elan Begunje. V sklepnem poglavju pričujoče reportaže ne kaže zamolčati prizadevanj odbora nekdanjih borcev, zastopnikov SZS in funkcionarjev TTKS Cerkno, ki želijo v jubilejnem letu, na istem kraju kot njega dni, organizirati spominsko slovesnost, združeno z veleslalomom, teki in skoki. Slovesnost bo februarja, točen datum pa je odvisen od vremena. Torej držimo fige. I. Guzelj 6 ■Tale zgodovinski posnetek prikazuje Rudija Finžgarja med zmagovalnim skokom v Cerknem. Vzet je iz arhiva partizanskega fotografa Marjana Mastrla. Kot vidimo, Finžgar že skače v modernem slogu, z rokami nazaj, ki seje dokočno uveljavil šele v začetku šestdesetih let. Graditelji! Kmetijsko živilski kombinat Kranj z n. sol. o. TOZD Komercialni servis Kranj, Kranj z n. soL o. obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču gradbenega materiala Hrastje po ugodnih cenah: — stavbno pohištvo — parket — betonske mešalce L 100 — cement Izkoristimo ugoden nakup! Informacije dobite na tel. št. 21-611 Od 15. decembra 1974 do 31. januarja 1975 dajemo 9 % novoletni popust za vse vrste oken INLES T one Ažman, Janko Stefe in Rudi Finžgar trideset let pozneje. F. Perdan ' Foto: Dnevne sobe, predsobe, klubske garniture po konkurenčnih cenah ŠIPAD prodajalna Kranj, Cesta JLA 6 (nebotičnik) Kredit do 20.000 din odobrimo takoj. Dostava brezplačna. Lovci družine »Sorskopolje« po uspešnem lovu. — Foto: F. Rozman Medvedja trofeja pripada uplenitelju Še en kosmatinec se klati po Jelovici 11. oktobra lani smo v Glasu objavili reportažo o medvedu-klatežu, ki so ga na Jelovici ubili člani lovske družine Selca. Za osvežitev spomina povejmo, da je najbrž prav on nekaj tednov poprej raztrgal dve kravi in da sta pristojna organa občinskih skupščin Radovljica in Škofja Loka izjemoma dovolila njegov odstrel. Kosmatinca je podrl mladi Rudi Habjan iz Selc. Smrtno ranjeno žival, kot smo poročali, so zasledovalci pokončali približno 200 metrov globoko v revirju sosedne LD Kropa, in sicer potem, ko je napadla enega izmed udeležencev pohoda. Kmalu po dogodku so se vnele precej burne razprave okrog vprašanja komu pri- Jutri prvi zimski planinski izlet V okviru akcije »Vsi Kranjčani hodijo v gore« sta Planinsko društvo Kranj in odbor za šport in rekreacijo temeljne telesnokulturne skupnosti občine Kranj organizirala lani kar 14 dobro obiskanih planinskih izletov. Da planinska izletniška dejavnost ne bi zamrla, sta se organizatorja odločila za pripravo zimskih izletov v gore. Prvi zimski enodnevni izlet v gore bo jutri, 25. januarja. Planinski avtobus bo tako kot običajno čakal pred kinom Center in ob sedmih zjutraj odpeljal izletnike do Preddvora, od koder bodo le-ti krenili proti Hudičevem borštu, Zaplati, Srednjemu vrhu ter Kališču, odtod pa v dolino v Mače, kjer jih bo že čakal avtobus. Izlet bo vodil Dušan Feldin. Planinsko društvo opozarja izletnike, naj se topleje oblečejo, razen tega pa bodo morali na začetku izleta plačati 5 dinarjev za delno kritje prevoznih stroškov. Razen tega kranjski planinci že načrtujejo drugi zimski planinski izlet. Čez štirinajst dni se nameravajo povzpeti na Grmado in Tošč v Polho-grajskih Dolomitih. Jutrišnji in izlet v Dolomite sodita v okvir priprav na jubilejni 10. zimski pohod na Stol, ki se ga nameravajo Kranjčani množično udeležiti. Po pohodu na Stol sta v programu še dva zimska planinska izleta. -jk Bližnji vzhod Uspelemu torkovemu planinskemu predavanju, ko nas je Egon Mihelič popeljal v Bohinjske gore in prikazal njihove izredne lepote, bo sledil izlet na Bližnji vzhod. Predavatelj Jelko Rant, priznani strokovnjak za industrijski razvoj pri združenih narodih, bo ob 260 barvnih diapozitivih razgrnil pred nami zanimivosti, ki jih je dojel v svojem enoletnem življenju v Iranu. M. B. pada dragocena trofeja: ali uplenitelju ali pa kroparski družini, na katere ozemlju je medved obležal. Predpisi namreč dopuščajo obe možnosti. No, predstavniki prizadetih strani so sedli skupaj, temeljito pretresli nastali problem ter — upoštevajoč lovsko etiko — soglasno sklenili, da bo edino pošteno, če plen prepustijo Habjanu. Brez dvoma je odločitev hvale vredna in izpričuje veliko mero objektivnosti vodstva kroparske »zelene bratovščine«. V podobnem slogu bi kazalo reševati tudi zaplete med drugimi, ne le lovskimi društvi in ustanovami, ki vse preredko ubirajo pota treznega dogovarjanja in sporazumevanja. In ko smo ravho pri kosmatincih, velja dodati, da se na Jelovici, v istem rajonu, zdaj zadržuje še en soroden primerek. Navzočnost zveri potrjujejo številni odtisi, ki so jih posamezniki odkrili v minulih mesecih. Seveda ji ne grozi nobena nevarnost, kajti radovljiška in loška skupščina sta spet razglasili prepoved streljanja teh redkih okrasov gorenjskih gozdov. Zverina bi utegnila postati »nezaželena« samo, če bi posnemala svojega predhodnika ter jela preganjati in klati govedo. I. G. Led tudi v Srednji Radovni V teh dneh, ko smo sredi koledarske zime in brez snega, je na Gorenjskem kar precej naravnih ledenih ploskev. Ena takšnih je tudi v Srednji Radovni, kjer je led debel 40 centimetrov. Ledena ploskev je dolga okrog 150 metrov, široka pa 30. Leži v kotlini pri Kredi, kjer so nekdaj izkopavali kredo. To naravno drsališče je oddaljeno 12 kilometrov od Gorij, do njega pa je moč priti z avtom. J. Ambrožič - Veseli tobogan v Bohinju V četrtek, 16. januarja, je bil v avli osnovne šole dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici Veseli tobogan, ki sta ga pripravila RTV Ljubljana in osnovna šola Bohinjska Bistrica. Prijetno prireditev si je ogledalo okrog 400 domačinov. V toboganu so sodelovali tamburaški orkester, zborček, ki ga vodi Egon Mihelič, šolarji in predšolski otroci. Nazadnje pa je nastopil še 80-članski otroško-mla-dinski pevski zhor, ki ga vodi Cilka Novoselec. Za zares uspelo prireditev gre še posebna zahvala ravnatelju šole in učiteljskemu zboru in seveda stalni ekipi Veselega tobogana pri RTV Ljubljana. B. Sodja Hoteli v Bohinju so polni Bohinjski hoteli so trenutno v glavnem zasedeni, podobno kot med novoletnimi prazniki. t Vendar so takrat gostje zasedli tudi okrog 400 zasebnih turističnih sob. Takoj po praznikih je bila v Bohinju približno 14-dnevna mrtva sezona. Minuli teden pa so že prišle šolske skupine iz drugih republik, kjer imajo zdaj šolske počitnice. Največ zasebnih gostov in šolarjev je iz Zagreba, Beograda in Novega Sada. Čeprav na Voglu ni kaj prida snega, pravijo, da se da vsaj malo nasmučati. Sicer pa je do srede tedna na Voglu zapadlo 15 do 20 centimetrov snega in ga je trenutno 60 do 80 centimetrov. V zasebnih turističnih sobah v Bohinju je v teh dneh še dovolj prostora, medtem ko bodo hoteli zasedeni tja do konca meseca. A. Ž. Uspešna zbiljska sezona Zbiljsko jezero je bilo lani dobro obiskano, saj so nekajletna prizadevanja turističnega društva končno dobila pravo veljavo. Prizadevno so skrbeli za lepšo podobo kraja, kar so tudi potrjevala mnoga z rožami okrašena pročelja hiš. Z uspešnimi pripravami so turistično sezono podaljšali na skoraj šest mesecev. Uredili so sprehajalne poti ob jezeru, redno čistili obalo in pripravili dovolj parkirišč. Obiskovalcem so bili na voljo številni čolni za vožnje po jezeru ter ribiške dovolilnice. Tudi za prehrano je bilo poskrbljeno, saj je bil bife na obali vedno dobro založen, plesni večeri pa so privabljali predvsem mlajše obiskovalce, -fr Motel Medno vabi Kolektiv Motela Kompas Medno si prizadeva privabiti kar največ gostov. V ta namen so pripravili smučišče poleg motela, kjer bodo postavili prenosno vlečnico, brž ko bo zapadel sneg. V načrtu imajo prenovitev nočnega lokala, ki je postal premajhen za številne obiskovalce, modernizirali pa bodo tudi kuhinjo. Na podjetje Viator so naslovili vlogo, naj bi progo 15 preusmerili iz medvoške smeri mimo motela, s čimer bi ustregli tudi občanom Seničice, Golega brda in Žlebov. Polni načrtov so tudi o primerni ureditvi kopališča v Goričanah, verjetno pa bodo prevzeli upravljanje tudi gostinsko-turističnega kompleksa ob Zbiljskem jezeru. -fr Nastop Mihe Dovžana v Gorjah Ansambel Mihe Dovžana, ki je znan doma in v tujini, bo v nedeljo, 26. januarja, ob 15. uri nastopil v domu TVD Partizan v Zgornjih Gorjah. Novo zasedbo ansambla sestavljajo Miha Dovžan, citre in bas kitara, Jože Burnik, harmonika in kitara, Jože Antonič, kitara, Janez Per, bas kitara, Vinko Sitar, klarinet ter Ivan Prešeren, trobenta in saksafon. Poje Ivanka Kraševec. Pojejo pa tudi še Jože Antonič, Janez Per, Vinko Sitar in Ivan Prešeren. Ansambel ima tudi humorista Rada Ferla- J. Ambroži? V nedeljo, 19. januarja, so člani igralske skupine KUD Triglav iz Ćešnjice nad Bohinjsko Bistrico v domu TVD Partizan v Gorjah uprizorili igro Micka. Delo je režirala Cilka Zupanova. Prebivalci Gorij, ki so napolnili dvorano, so bili z njihovim nastopom zelo zadovoljni. J. Ambrožič nagradna križanka od vsepovsod za smeh 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 ■ 18 ■ 20 ■ 22 23 ■ 24 25 26 ■ 27 ■ 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 ■ 44 45 ■ 46 47 ■ 48 49 50 ■ 5' 52 53 54 55 1 56 57 Vodoravno: 1. južnoslovanski skupinski ljudski ples V krogu, 5. kdor ima razvit, prefinjen estetski čut, 9. glavno in največje mesto Norveške, 13. izdajatelj, kdor opravlja emisijo, kdor emitira, 15. večja ptica pevka, s temnimi lisami po belkastem trebuhu, carar, drozg, 17. ruski književnik, Konstantin, njegov je vojni roman »Živi in mrtvi«, 18. stalna človeška naselbina, 19. avtomobilska oznaka za Kotor. 20. pristaš atomizma, 22. kratita za Ekonomsko šolo, 23. ime slovenske pesnice Muserjeve, 25. borišče, torišče, 26. ime slovenskega slovničarja Bohoriča, 28. popečenec, popečen reženj kruha, 30. hrvaška industrija nafte, 31. reka, ki teče skozi Maribor, 32. Alfred Nobel, 33. večji kraj, med vasjo in mestom, 35. glavni števnik, 36. drog z železno kljuko za plavljenje lesa, 37. vrtinčast vihar, besneč z velikansko hitrostjo, hurikan, 39. rjava, spodaj svetla ptica ujeda, ki pokončuje miši, 41. večja izboklina na hrbtu zaradi skrivljene hrbtenice, 43. svetilo za ojačevanje svetlobnega sevanja, proizvaja ostro koncentrirane curke. 45. v grški mitologiji junak pred Trojo^Ajant, 48. Ćapkova utopistična drama »Rossum Universal Robots«, 49. ime pesnika in prevajalca Salija, 51. ime indijskega politika Bahadurja Sastrija, 52. gnojen ušesni iztok, npr. pri vnetju srednjega ušesa, 54. enodnevna mrzlica, tudi muha enodnevnica, efemerida, 56. razuzdano popivanje in veseljačenje, v starem Rimu na čast bogu Bakhu, 57. privrženec starojudovske verskopolitične struje, nasprotne farizejem, imenovane po višjem svečeniku Zadoku, Sadducaeusu. Navpično: 1. kesanje, 2. črka grške abecede, 3. citrona, 4. ime slovenskega popevkarja Pestnerja, 5. osnovna mera, 6. bitja, stvari, 7. slovnični pojem, 8. začrtana smer projektirane proge, ceste .. ., 9. čebelam podobne nadležne žuželke, 10. kuhinjska posoda, 11. lajšanje, 12. ata, 14. glavni števnik, Hi. Estonec, 21. lunina faza, pri ženskah klimakterij, 23. grška črka, 24. lepa vrtna cvetlica, 26. operni spev, 27. rdeča poljska cvetlica, 29. trčenje, karambol, 31. ruša, 34. v srednjem veku vojna ali trgovska ladja na vesla, galeja, 35. cenik, uradno določen seznam cen ali pristojbin za storitve, 37. del odplačila dolga, rata, 38. pritisk množice, napad, 39. sovjetski šahovski velemojster Paul Petrovič, 40. muzikolog, glasbeni publicist, kritik, Rafael, 41. prostor v zemlji za pokop mrliča, 42. naglavni robec, tudi rastlina, 44. znak za kemično prvino selen, 46. reka, levi pritok Rena v Švici, 47. sladkost, 49. spanje, sanje, 50. kratica za nedeljo, 53. znak za kemično prvino radij, 55. kravje oglašanje. Rešitve pošljite do torka, 28. januarja na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din Rešitev nagradne križanke z dne 17. januarja: 1. Josip, 6. gajba, 11. kobila, 12. omleta, 14. Mali, 15. Inari, 17. Tone. 19. APA, 20. krivina, 22. mar, 23. Ti, 24. prikolica, 26. KO, 27. Itala, 29. Ana, 30. Egist, 32. A lava, 34. staja, 35. ol, 36. tabulator, 40. GU, 42. kit, 44. Lateran, 45. por, 46. Osip, 48. kisar, 49. dcia. 50. trepak. 52. Gitica, 54. Stina, 55. očina Izžrebani reševalci: prejeli smo 101 rešitve in izžrebali: 1. nagrado (50 din) dobi VIDA PODJED, 64000 Kranj, Rakovica 11; 2. nagrado (40 din) ROZIKA KERN, 64000 Kranj, Slovenijaavto — centrala; 3. nagrado (30 din) MILKA LEBAR, 64209 Žabnica, Sp. Bitnje 15. Nagrade bomo poslali po pošti. — Sinoči se nam je pokvaril televizor, pa sem klepetala\ z možem. Verjameš, da je kar simpatičen? K_Z_ J - Prababica ga rada srkne »Jem samo sveže sadje, rada pa srk?iem tudi kapljico dobrega vina in uze (grška nacionalna pijača). To je izjavila grška vaščanka Saveta , Papadopulos, ki je to zimo praznovala 120. rojstni dan. Starka se odlično počuti. Imela je sedem otrok, ki so že vsi pomrli, ima 48 vnukov, ki so že vsi starejši od petdeset let, ter veliko prav-nukov in tudi nekajprapravnukov. Nemce tare debelost Vzhodnonemški strokovnjaki za dietetiko so priporočili prebivalstvu naj raje je več sadja in zelenjave. Statistike namreč kažejo, da državljani Nemške demokratične republike trosijo oziroma pojedo enkrat in pol več maščob kot jih organizem potrebuje. Zato imajo ženske v poprečju za 40 odstotkov, moški za 20 odstotkov in otroci za 15 odstotkov preveliko telesno težo. Privlačna ponudba Šestavljalci oglasa, kije nedavno tega izšel v več nizozemskih časopisih, se najbrž niso nadejali, daje njihova ponudba tako privlačnd. Želeli so dobiti pastirja črede 240 ovac. Dosedanji je odšel v pokoj. Odziv je bil presenetljiv. Javilo se je 240 oseb, med njimi 83 žensk. V ožji izbor so prišli kandidati: direktor gimnazije, ki pravi, da se je za novo delo odločil, ker mu je sedanje predolgočasno, psihiater, ki bi s sabo pripeljal tudi bolnike, da bi z njim vred . čuvali ovce, ker baje paša in pogled na živali zelo pomirja živce, in študent ekonomije, ki je menil, da bi vsaj enkrat v življenju lahko v miru in kvalitetno študiral. Niso vsi za vroče Mi se pred mrazom zavijamo v šale in, tople kape ter zapiramo v ogrevana stanovanja, v Sovjetski zvezi pa obstajajo tako imenovani klubi mrožev, ki jim mraz ne more do živega. Člani teh klubov se namreč pozimi kopljejo v odprtih bazenih. Član lahko postane vsak, kije zrav in kije dopolnil 14 let, zgornja meja pa ni določena. Menda je kopanje tem bolj prijetno, čim bolj je mraz. No, da ne bi bila zadeva nevarna, prisostvuje vsakemu kopanju tudi zdravnik, ki pomaga kakemu kopalcu, ki je v hladni vodi otrdel. Hipnoza novo orožje policije Hipnoza je postala novo orožje policije v ameriški zvezni državi Floridi. Žrtve hipnotizirajo. V hipnozi pa se jih večina zelo natančno spomni napadalcev. Začelo se je, ko je policijski poročnik Ron Avery obiskoval poseben tečaj pri nekem indijanskem hipnotizerju. Dekle, ki je bilo posiljeno in se zaradi šoka ni moglo spomniti storilca, je pod hipnozo napadalca zelo natančno opisalo in navedlo celo registrsko številko njegovega avtomobila. Čez dobre pol ure so ga že aretirali. Novo metodo z uspehom uporabljajo. 42-karatni diamant Velik plavkasto-beli diamant, ki ima kar 42 karatov, so našli v nekem rudniku v Južnoafriški republiki. Njegovo vrednost cenijo na 600.000 dolarjev. Ni šala Neapeljski dnevnik H Malino je na prvi strani objavil vest, ki jo je podkrepil tudi s sliko: drzni tatovi so ukradli velikega marmornatega leva iz osrednje cerkve v Neaplju. Novica je razburila občane in policijo. Stražarji varnosti »so pohiteli na kraj tatvine in ugotovili, da leva res ni tam. Šele župnik jim je zadevo pojasnil: neznani storilci so res ukradli leva, vendar že pred 30 leti. Kriv je bil seveda časopis, ki ni navedel datuma kraje. V_) s šolskih klopi Dražgoše so praznovale 12. januarja so se pionirji iz osnovne šole Železniki odpravili na pohod v Dražgoše. V Dražgošah so plapolale zastave in vas je bila obsijana s soncem. Ta dan je bil za domačine v Dražgošah, za borce, ki so se takrat bojevali, posebno velik praznik. Z Rudnega, pa so se v Dražgoše vile kolone pionirjev, vojakov, tabornikov in mladincev. Ko smo prišli v Dražgoše, nas je zanimalo tekmovanje tabornikov. Na vrsti je bilo postavljanje šotorov. Vsak je navijal za svoje. Pri tabornikih smo ostali toliko časa, da so šotore podrli in so jim delo ocenili sodniki. Nato smo odšli h kozolcu, kjer je bilo kosilo za učence OS Železniki. Po kosilu pa je bila prava vojna v Dražgošah. Pogledi so zrli v višine: prišli so padalci in helikopter z gorskimi reševalci. Iz vseh strani se je čulo pokanje puškomitraljezev. Po nekaj minutah vojne pa se je začela osrednja proslava. Nastopili so oktet Jelovica, pihalna godba tovarne Alpina Žiri in recitatorja Nadja Strajnar ter Jurij Svoljšak. Ko smo hodili po poti do Rudnega sem slišala neko dekle, ki je dejala: »Letos sem pa pri Bičkovi skali dobila telohovo cvetje, namesto da bi hodila po snegu, saj je bilo v Dražgošah tako lepo kot prvi dan pomladi.« Ivanka Gaser, 7. a r. osn. šole Železniki Dražgoše med NOB Dražgoše so majhna vas, ki ležijo nad Železniki. Ta hribovska vasica je med NOB nudila zatočišče Cankarjevemu bataljonu in drugim partizanom. Cankarjev bataljon si je po hudih bojih v Poljanski dolini za počitek izbral Dražgoše. V vas so prispeli na novo leto zjutraj 1942. leta. Ko so jih domačini opazili, so se čudili, ker so jih toliko prvič videli. Borci so se razvrstili in nastanili po hišah, čeprav so jim domačini sprva to branili, ker so čutili, da v vas lahko pridejo Nemci. A partizani so jih pregovorili, če pridejo, bodo vas in ljudi branili. Med časom počitka so cankarjevci čistili orožje, pripravljali mitinge in sestanke, bili obveščeni o morebitnem napadu in ob glavni cesti, ki pelje iz Škofje Loke v Selško dolino, imeli zasede. Ta čas so bile v Dražgošah republika zase. A samo osem dni so živele Dražgoše v miru, deveti dan pa se je pričelo. Partizani so bili o napadu že prej obveščeni in so lahko zavzeli vse boljše položaje. Cankarjevcev je bilo dvesto, sovražnikov pa ne konca ne kraja. Borci so bili presenečeni, ko se je v hrib pomikalo toliko tovornjakov. Prvi so udarili partizani. Sovražnika je to presenetilo in je po-' slal vojake na položaje. Imeli so topove, strojnice, puške, granate in povrhu tega še smučarje. A partizanom še vedno niso mogli do živega. Kurirji so ves čas boja nosili komandantu Stanetu Žagarju in Jožetu Gregorčiču-Gorenjcu, pozneje narodnima herojema, obvestila, kje se trenutno giblje sovražnik. Boj je trajal tri dni in tri noči. V tem boju sta bila med najzaslužnejšimi brata F1 rane in Henrik Biček, ki sta neusmiljeno kosila sovražnika s sedaj imenovane Bičkove skale. Tretji dan pa je prišlo obvestilo, da je domačin izdal in Nemce pripeljal za hrbet, borci pa so se morali umakniti čez Jelovico. Pobesneli sovražnik, ki je imel veliko izgub, se je znašal nad domačini in jih postrelili devetinštirideset, od triletnega dečka do sedemdesetletnega starčka, vas pa zažgal in podminiral, da ni ostal niti kameri na kamnu. Za napad je zvedel Hitler in poslal sporočilo, naj mu pripeljejo cankarjevce, ki so se uspešno borili proti mnogokrat številnejšim Nemcem. Nemški pokrajinski časopisi niso napisali o tem niti besedice. Janez Jelene, 6. a r. osn. šole Cvetka Golarja, Šk. Loka Moj pes Moje prve smuči Ko sem bil še majhen, sem občudoval sosedove otroke, kako so se spuščali s smučmi po strmini. Prve smuči sem dobil, ko še nisem hodil v šolo. Bilo je veliko smeha, ko so me z njimi prvič postavili na sneg. Še sam nisem vedel, kdaj sem se znašel na tleh. Moj prvi učitelj je bil bratranec. Bil je že mladinec in dober smučar. Veliko treninga je bilo potrebno, da sem prvič brez padca pripeljal v podnožje bližnjega hriba. Še več sem se naučil pri šolskem pouku v naravi. Bilo je veliko smeha, ko smo vsi beli lezli iz žametov. Toda poguma mi ni zmanjkalo in sedaj se ne bojim nobene strmine več. Smučanje je zdrav šport. Tudi letos komaj čakamo na prvi sneg, da bodo oživele strmine. Toni Verner, 4. b r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj Bilo mi je hudo Hodil sem v tretji razred osnovne šole. Ko se nas je gruča sošolcev usula iz šole, nismo vedeli, kaj početi. Domov se nam ni dalo, iskali smo priložnost za zabavo. Kmalu jo je odkril sošolec. In ta zabava je bila ptičje gnezdo v žlebu strehe. Gnezdo seveda ni bilo prazno, ampak je imelo svoje stanovalce — ptico pastirico, ki je gotovo sedela na svojih jajčecih, da izvali mladiče. Prvi kamen, ki je priletel v žleb, je ni zadel, še zletela ni. Toda naslednja toča kamenja, ki je letela iz naših rok, jo je umorila. Padla je iz gnezda na tla in obležala. Skočili smo k njej, da bi jo ujeli. Toda, ko smo zagledali na njenem kljunčku kri, smo obstali kot okameneli. Ne vem, ali je še katerega sošolca tako zabolelo srce kakor mene. Postalo me je. sram in oddaljil sem se od skupine. Ostali sošolci pa so jo zagrebli. Šel sem domov, ves pobit in izpred oči mi ni hotel prizor: mrtva ptica s krvavim kljunom in kamen v moji roki. Čeprav nisem vedel, kdo jo je zadel, sem se čutil ravno toliko krivega, kakor da bi jo ubil jaz. Zvonko Horvat, 5. c r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Pri nas doma imamo psa, ki mu je ime Reksi. Ima me zelo rad. Vsako jutro, ko grem v šolo, me pozdravi, jn sicer tako, da mi ponudi tačko in pomigne z ušesi in repom. Nekega jutra, ko sem zopet nameravala v šolo, me je lepo pozdravil kot ponavadi. Pri njem je bil stric Ciril. Spustil ga je in stekel je na bližnji hrib. Jaz se nisem zmenila zanj in sem se odpeljala v šolo. Kar naenkrat pa sem opazila, da teče pes za mano. Ustavila sem kolo in spodila Reksa nazaj. Toda ni ubogal. Pustila sem ga in se odpeljala v šolo. Pes je tekel za mano. Ko sem prišla pred šolo, sem vstopila v stavbo. Pripravila sem se za pouk. Celo uro sem mislila na kužka. Potem sem pozabila nanj. Šele po pouku sem se spet spomnila, ko sem ga videla pred vrati. Vesela sva odšla proti domu. Še sedaj se spominjam tega dogodka in sem vesela, da mi je pes vedno zvest. Alenka Kušar, osn. šola Cvetka Golarja, Šk. Loka Remčeva domačija v Mačah nad Preddvorom je za planince, še posebej pa za obiskovalce Kolišča in Storžiča, vedno odprta. Pa ne samo to. Remčevi iz Mač že več let tovorijo s konjičem na Kališče hrano, pijačo in gradbeni material. Sin Franci (na fotografiji) se je lani še posebej izkazal. Na konjičevem in svojem hrbtu je znosil na Kališče skoraj 4 tone gradbenega materiala za tovorno žičnico ter živil za Dom Kokrškega odreda. Sedaj, ko je stekla tovorna žičnica, ne bo treba več tolikokrat na Kališče. Franci in ostali Remčevi si bodo lahko oddahnili. Nvšnja na Kališče ni od muh in terja od človeka in konja veliko napora! (jk) radio gledališče gibanje prebivalstva tržni pregled sobota 25. JANUARJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Naš Plesni orkester ima besedo, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Ob bistrem potoku, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Listi iz albuma lahke glasbe, 17.20 Gremo v kino, 18.05 S knjižnega trga, 18.20 Rad imam glasbo, 19.40 Minute z ansamblom Boruta Lesjaka, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Radijski radar, 21.00 Za prijetno razvedrilo, 21.30 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 9.00 Sobota na valu 202, 13.00 Vedri zvoki, 13.35 Zvoki Latinske Amerike, 14.00 Odrasli tako, kako pa mi, 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam, 14.35 Tri tisoč sekund Radia Student, 15.40 Portret orkestra Lionel Hampton, 16.00 Naš podlistek, 16.15 Vodomet melodij, 16.40 S popevkami po Jugoslaviji, 17.40 Svet in mi, 17.50 Deset minut z ansamblom Jožeta Kampiča, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Znanost in družba, 19.20 Iz oper in glasbenih dram, 21.25 Dvignjena zavesa, 21.35 Sobotni nočni koncert, 23.55 Iz slovenske poezije nedelja 26. JANUARJA 6.00 Dobro jutro, 8.07 Veseli tobogan, 9.05 Še pomnite, tovariši, 10.05 Koncert iz naših krajev, 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci, 14.05 Nedeljsko popoldne: prenosi in poročila o športnih dogodkih, nedeljska reportaža, humoreska tega tedna, 18.03 Radijska igra — Ivan Klima: Klara in dva gospoda, 19.40 Glasbene razglednice, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 V. nedeljo zvečer, 22.20 Serenadni večer, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 V lučeh semaforjev Drugi program 8.10 Zvoki za nedeljsko jutro, 9.35 Mladina sebi in vam, 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 10.35 Naši kraji in ljudje, 10.50 Cocktail melodij, 11.35 Melodije po pošti, 13.20 Film, opereta, musical, 14.00 Pet minut humorja, 14.05 Glasba ne pozna meja, 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Večerna nedeljska reportaža, 19.15 Igramo, kar ste izbrali, vmes ob 20.35 Športni dogodki dneva, 23.00 Antonin Dvorak v izvedbi domačih umetnikov-, 23.55 Iz slovenske poezije ponedeljek 27. JANUARJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje, 9.40 Orkestri in zabavni zbori, 10.15 Za vsakogar nekaj, 11.15 Z nami doma in na potiv 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo amaterski zbori, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Interna 469, 17.20 Koncert po željah poslušalcev, 18.05 Naš gost, 18.20 Ob lahki glasbi, 19.40 Minute s triom Avgusta Stanka, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Ce bi globus zaigral, 20.10 Giacomo Puccini: La Boheme — opera v štirih dejanjih, 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 9.00 Ponedeljek na valu 202, 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14, 13.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 14.00 Ponedeljkov križemkraž, 14.20 Godala v ritmu, 14.35 Pop integral, 15.40 Obisk pri orkestru Dieter Reith, 16.00 S knjižne police, 16.05 Panorama slovenskih popevk, 16.40 Ti in jaz in glasba, 17.40 Beseda in dejanja, 17.50 Sprehodi instrumentov, 18.(K) Glasbeni cocktail, 18.40 Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Tuja zborovska literatura, 19.30 Dve sonati Antonija Vivaldija, 19.50 Literarni večer, 20.35 Dmitrij Šo-stakovič: Simfonija št. 9 v Es-duru, 21.00 Ekonomska politika, 21.20 Večeri pri slovenskih skladateljih: Marijan Lipovšek, 23.00 Sezimo v našo diskoteko, 23*55 Iz slovenske poezije torek 28. JANUARJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Za šolarje, 9.30 Pojo mali vokalni ansambli, 10.15 Promenadni koncert, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Srečanja z glasbeniki, 14.40 Na poti s kitaro, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Svet tehnike, 17.20 Zveneča imena, 18.05 V torek na svidenje, 18.35 Lahke note, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Od premiere do premiere, 21.30 Zvočne kaskade, 22.20 Glasba za tolkala, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 9.00 Torek na valu 202, 13.00 S solisti in ansambli JRT, 13.35 Lahka glasba na našem valu, 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, 14.20 Zabaval vas bo ansambel Francija Puharja, 14.35 Parada popevk, 15.40 Tipke in godala, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Moj spored, 16.40 Stereo jazz, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 S pevcem Catom Stevensom, 18.00 Parada orkestrov, 18.45 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Mejniki v zgodovini, 19.20 Radijski pevski leksikon, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Z Dovvnesom in Boulezom, 22.25 Za pihala in trobila, 23.00 Johanes Brahms: Koncert za klavir in orkester št. 2 v B-duru, op. 83, 23.55 Iz slovenske poezije sreda 29. JANUARJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Za mlade radovedneže, 9.25 Glasbena pravljica, 9.40 Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo naši operni pevci, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Loto vrtiljak, 16.45 Zvoki in barve orkestra Gunther Gursch in zbora Rosy-Singers, 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana in zbora Slovenske filharmonije, 18.05 Naš razgovor, 18.35 Predstavljamo vam, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Komornoglas-beni studio RTV Ljubljana s sodelovanjem Radia Maribor in RTV Zagreb, 22.20 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 9.00 Sreda na valu 202, 13.00 Danes smo izbrali, 13.35 S pevci jazza, 14.00 Za šolarje, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Znana imena, znane popevke, 15.40 Srečanja melodij, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Popevke tako in drugače, 16.40 Moderni odmevi, 17.40 Svetovna reportaža, 17.50 V ritmu, 18.00 Progresivna glasba, 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Tretji program 19.05, Deseta muza, 19.15 Nokturno, 19.45 Za ljubitelje stare glasbe, 20.35 Na sporedu so zborovske skladbe Cirila Preglja, 21.00 Pot izobraževanja, 22.45 Razgledi po sodobni glasbi, 23.35 Iz slovenske poezije četrtek 30. JANUARJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Za šolarje, 9.30 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Talijinih poteh, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Zborovske skladbe Štefana Gajdova bo pel zbor RTV Skopje, 14.40 Med šolo, družino in delom, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Jezikovni pogovori, 17.00 Januar 75, 17.30 Naši znanstveniki pred mikrofonom, 17.45 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana, 18.05 Iz domačega opernega arhiva, 19.40 Minute z ansamblom Boruta Lesjaka, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Lepe melodije, 22.20 Iz novejše komorne glasbe slovenskih avtorjev, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov Drugi program 9.00 Četrtek na valu 202, 13.00 Od melodije do melodije, 13.35 Zvoki orkestra Willy Berking, 14.00 Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, 14.20 Mehurčki, 14.35 Radi jih poslušate, 15.40 Rezervirano za mlade, 16.10 V svetu operete, 16.40 Mozaik glasov in instrumentov, 17.40 Pota našega gospodarstva, 17.50 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Non stop — ples Tretji program 19.05 Večerni concertino, 19.50 Sodobni literarni portret: Tibor Derg, 20.10 Zborovska glasba iz dobe renesanse, 20.35 Mednarodna redijska univerza, 20.45 Salzburške slavnostne igre, 21.55 Tri baročne kantate, 22.55 Felix Mendelssohn-Bartholdv: Godalni kvartet v a-molu, op. 13, 23.25 P. I. Čajkovski: Suita za orkester št. 4 v G-duru, op. 61 — Mozartiana, 23.55 Iz slovenske poezije petek 31. JANUARJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Za šolarje, 9.30 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Popevke brez besed, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Mladina poje, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Napotki za turiste, 15.35 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Glasbena medigra, 16.50 Človek in zdravje, 17.20 Iz baročnih koncertov, 18.05 Ogledalo našega časa, 18.15 Zvočni signali, 19.40 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Stop-pops 20, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Petek na valu 202, 13.00 Glasovi v ritmu, 13.35 Iz filmov in glasbenih revij, 14.00 Za šolarje, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Kaleidoskop popevk, 15.40 Jazz za mlade, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 17.50 Prijetni zvoki, 18.00 Izložba popevk, 18.40 Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Radijska igra — Theodor Weissenborn: Zaklenjena, 19.35 Minute za Mozarta, 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov, 22.15 V nočnih urah, 23.30 Iz jugoslovanske operne literature, 23.55 Iz slovenske poezije tržni pregled JESENICE Solata 12 din, cvetača 13,50 din, korenček 5,50 din, česen 27,50 din, čebula 3,50 din, pesa 2,50 din, paradižnik 17 din, slive 22 din, jabolka 5,50 din, hruške 12,50 din, grozdje 12 din, pomaranče 7 do 7,50 din, limone 10 do 11 din, ajdova moka 16,91 din, koruzna moka 4,29 do 4,80 din, kaša 11,31 din, surovo maslo 46,28 din, smetana 21,24 din, skuta 12,70 din, sladko zelje 6,50 din, kislo zelje 5,50 din, kisla repa 5,50 din, klobase 43 din, orehi 77,50 din, jajčka 1,35 do 1,45 din, krompir 1,70 do 2 din KRANJ Solata 15 din, špinača 22 din, korenček 6 din, slive 18 din, jabolka 4 do 5 din, pomaranče 7 din, limone 11 din, česen 20 din, čebula 7 din, fižol 14 do 16 din, pesa 5 din, kaša 13 din, svinjsko meso 38 do 40 din, radič 28 din, kokoši 30 do 35 din, med 35 din, žganje 35 din, ajdova moka 14 din, koruzna moka 4,50 din, jajčka 1,50 din, surovo maslo 32 din, smetana 18 do 20 din, orehi 70 din, klobase 18 do 20 din, skuta 16 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 8 din, kisla repa 6 do 7 din, cvetača 14 din, krompir 1,50 din TRŽIČ Solata 12 do 26 din, špinača 20 din, korenček 7 din, slive 18 din, jabolka 4 do 5 din, pomaranče 8 din, limone 12 din, česen 25 do 30 din, čebula 6 do 8 din, fižol 17 din, pesa 5 din, kaša 15 din, hren 30 din, ajdova moka 16 din, jajčka 1,40 do 1,60 din, surovo maslo 48 din, orehi 12 din, jedrca 75 din, krvavice 22 din, sladko zelje 5 din, kislo zelje 7 din, kisla repa 6 din, krompir 2 din, med 40 din gledališče PETEK, 24. januarja, ob 17. in 19.30 — I. Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI; gostovanje v Krškem. poročili so se V KRANJU Kuhar Jožef in Vombergar Matilda, Fister Branko in Ferlan Antonija V TRŽIČU ( Jazbec Martin in Jazbec Marija, Gaberc Franc in Srpčič Anica umrli so V KRANJU Gregorc Ciril, roj. 1917, Zerovnik Frančiška, roj. 1893, Oberstar Drago, roj. 1904, Stare Vincencij, roj. 1906, Tome Jože, roj. 1890, Pivk Mihael, roj. 1895, Ko-Jenc Angela, roj. 1905, Peterlin Frančiška, roj. 1903, Kepic Andrej, roj. 1906, Zaman Klara, roj. 1901 V TRŽIČU kino Kranj CENTER 24. januarja amer. barv. krim. DILINGER ob 16., 18. in 20. uri (ni primeren za otroke) 25. januarja amer. barv. krim. DILINGER (ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. krim. DETEKTIV MC Q ob 22. uri 26. januarja amer. barv. pust. TARZANOV IZZIV ob 10. uri, amer. barv. krim. DILLINGER (ni primeren za otroke) ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. pust. POSEIDONOVA AVANTURA ob 21. uri 27. januarja amer. barv. krim. DETEKTIV MC Q ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽ IC 24. januarja švic. barv. komedija POVABILO ob 16., 18. in 20. uri 25. januarja amer. barv. risani SNOOPY PRIHAJA DOMOV ob 10. uri, amer. barv. fant. ZARDOZ ob 16. in 20. uri, nem. barv. komedija IZPOSOJENA ZAROČENKA ob 18. uri 26. januarja amer. barv. vvestern ROPARJI VLAKA ob 14. uri, amer. barv. fant. ZARDOZ ob 16. uri, nem. barv. komedija IZPOSOJENA ZAROČENKA ob 18. uri, premiera hongkonškega barv. pust. NEPREMAGLJIVI BOKSAR ob 20. uri kino televizija 27. januarja hongkonški barv. pust. NEPREMAGLJIVI BOKSAR ob 16., 18. in 20. uri Tržič 24. januarja amer. barv. vvestern ROPARJI VLAKA ob 18. in 20. uri 25. januarja amer. barv. western ROPARJI VLAKA ob 18. in 20. uri 26. januarja amer. barv. western OSAMLJENI Z ZAHODA ob 15., 17. in 19. uri 27. januarja amer. barv. western OSAMLJENI Z ZAHODA ob 18. uri ' Kamnik DOM 25. januarja angl. barv. vohun. HOLANDSKA ZVEZA ob 16., 18. in 20. uri 26. januarja angl. barv. vohun. HOLANDSKA ZVEZA ob 17. in 19. uri 27. januarja amer. barv. vvestern PIŠTOLE SEDMIH VELIČASTNIH ob 18. in 20. uri KrvaVEC 25. januarja amer. barv. vvestern CHATOVA DEŽELA ob 19. uri Škofja LokaSORA 24. januarja amer. barv. vvestern MAŠČEVALCI IZ COLORADA ob 18. in 20. uri 25. januarja angl. barv. vojni BITKA ZA BRITANIJO ob 17.30 in 20. uri 26. januarja angl. barv. vojni BITKA ZA BRITANIJO ob 17.30 in 20. uri sobota 25. JANUARJA 10.00 TV v Soli (Bg). 17.15 Dr. Leakv in nastanek človeka — barvni poljudno znanstveni film, 18.05 Obzornik, 18.25 Alice v čudežni deželi — barvna TV nadaljevanka. 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar, 20.05 Filmska burleska Charliea Chaplina^ 20.30 Smučate s Karlom Schranzem — barvna oddaja, 20.45 Zabavna oddaja, 21.35 Iskalca — ameriški barvni film, 23.15 TV dnevnik (Lj) ALICE V ČUDEŽNI DEŽELI je italijanska barvna TV nadaljevanka, namenjena otrokom in odraslim. Posneta je po znanem romanu klasične otroške literature pisatelja Levvisa Carrola. Glavno vlogo igra jugoslovanska igralka Milena Vukotič. Ob mnogih znanih igralcih sodeluje tudi vrsta lutk. ki so uspešno vključene v sanjske dele serije. Tudi vrsta novih domislic in elektronskih trikov je pripomogla k uspešni realizaciji. UHF — oddajnik Krvavec 18.00 Kronika, 18.15 Mladinski kviz (Zg), 19.30 TV dnevnik (Sa'Zg II), 20.00 Človekov vzpon — serijski film (Zg II), 21.(X) Športna sobota. 21.15 Zabavno glasbena oddaja, 21.45 Sedem dni (Bg II), 22.05 Mračni Jude — TV nadaljevanka (Zg II), 22.55 Makedonija v NOB (Bgll) ISKALCA — ameriški barvni film, 1956; režiser John Ford, v gl. vlogah: John Wayne (na sliki), Jeffrev Hunter, Vera Miles, Natalie Wood; Vedno se radi spominjamo Fordovih mojstrovin Poštna kočija, Noč po izdaji, Sadovi jeze, Kako zelena je bila moja dolina, Moja draga Klementina, Mirni človek, v novejšem času pa Mož, ki je ubil Libertv Valancea ter Jesen Chevenov. Film Iskalca je epopeja trdega življenja pionirjev, ki so si v stalnih spopadih s prvotnimi prebivalci Indijanci izborili svoj življenjski prostor. Zgodba se odvija v Texasu leta 1868 in bo prav gotovo pritegnila ljubitelje dobrega vvesterna. Železniki OBZORJE 24. januarja angl. barv. vojni BITKA ZA BRITANIJO ob 20. uri 25. januarja amer. barv. krim. LOPOV, KI JE PRIŠEL NA VEČERJO ob 20. uri 26. januarja amer. barv. western MAŠČEVALCI IZ COLORADA ob 17. in 20. uri Radovljica 24. januarja amer. barv. zabavni DVA BREZ ŽENE ob 20. uri 25. januarja hongkonški barv. pust. KARATE V SLUŽBI INTERPOLA ob 18. uri, ital. barv. vvestern IMENOVALI SO GA AMEN ob 20. uri 26. januarja ital. barv. vvestern IMENOVALI SO GA AMEN ob 16. uri, ital. barv. MOŠKOST ob 18. uri, hongkonški barv. pust. KARATE V SLUŽBI INTERPOLA ob 20. uri 27. januarja amer. barv. zabavni norčije JERRY LEVVISA ob 20. uri Jesenice RADIO 24. januarja amer. barv. CS drama LJUBEZEN SAMO DO POLNOČI 25. januarja angl. barv. drama DEČEK IN SOKOL, angl. barv. vojni TROJNI ODMEV 26. januarja angl. barv. vojni TROJNI ODMEV 27. januarja franc. barv. komedija O. K. ŠEF Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice je v pretekli sezoni z velikim uspehom uprizarjalo v enem večeru enodejanki avtorjev različnih narodnosti in generacij, ki pa imata vsaj v pričujočih delih dosti skupnega: Eugene Ionesco: NOVI NAJEMNIK in Karel Valentin: SELITEV. Jesenice PLAVŽ 24. januarja špan. barv. CS vvestern ZLATO IN MRHOVINARJI 25. januarja franc. barv. komedija O. K. ŠEF 26. januarja angl. barv. drama DEČEK IN SOKOL, franc. barv. komedija O. K. ŠEF 27. januarja angl. barv. vojni TROJNI ODMEV Dovje Mojstrana 25. januarja ital. barv. grozlj. SKRIVNOST ČRNE ROKAVICE 26. januarja amer. barv. CS glasb. VELIKI VALČEK Kranjska gora 25. januarja amer. barv. CS glasb. VELIKI VALČEK 26. januarja amer. barv. CS drama LJUBEZEN SAMO DO POLNOČI nedelja 26. JANUARJA 9.25 Poročila, 9.30 Svet v vojni — serijski dok. film, 10.20 Otroška matineja: Viking Viki, Nikogar ni doma. Avtomobil skozi kamero (Lj), 11.15 Kmetijska oddaja TV Novi Sad (Bg), 12.00 Z. Pirtošek: Rdeča kapica (Lj), 12.25 Innsbruck: smuk za moške — barvni prenos (EVR-Lj), pribl. ob 14.00 Poročila, 14.45 Igre brez meja — barvna oddaja, 16.00 Varnostni pas — reportaža, 16.35 Poročila (Lj), 16.40 Košarka Zadar : Jugoplastika — prenos (Zg), 18.15 Povest o srebrni jelki — barvni film, 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj), 20.05 Odpisani — TV nadaljevanka (Bg), 20.55 S kamero po svetu: Folklora Sudana (Lj), 21.25 Športni pregled (Sa), 22.00 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.30 Poljubi pri petdesetih — TV drama, 18.40 Kratek film, 19.00 Mladina sprašuje (Bg II), 19.30 TV dnevnik (Bg), 20.00 Zabava vas Juiie Andrevvs (Zg II), 20.50 Ko so žene prodajale može — film, 21.00 24 ur, 21.15 Med dvema ognjema, Pravila igre — filma (Bg II), 22.55 M. Krleža: Tema z variacijami (Zg II) ponedeljek 27. JANUARJA 10.00 TV v šoli, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.35 E. Majaron: V znamenju dvojčkov, 17.55 Barvna risanka, 18.05 Obzornik, 18.20 Vesolje — baletna barvna oddaja, 18.50 Nega bolnika na domu, 19.05 Odločamo, 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Sodobna oprema — barvna oddaja, 20.10 E. Ionesco: Novi najemnik, K. Valentin: Selitev — predstavi gledališča Nova Gorica, 21.30 Kulturne diagonale, 22.00 Mozaik kratkega filma: Izlet z letalom — barvni, 22.20 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila, 17.30 Lutke, 17.45 TV vrtec, 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Narodna glasba, 18.45 Branje (Bg), 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.00 Športna oddaja, 20.&5 J. S. Bach: Actus Tragicus, 21.00 24 ur, 21.15 Ezop — celovečerni film (Bg II) - torek 28. JANUARJA 10.00 TV v šoli, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.35 Smučate s Karlom Schranzem — barvna oddaja, 17.50 Tiktak: Pepe s trobento — barvna oddaja, 18.05 Obzornik, 18.20 Nikogar ni doma — otroški film, 18.30 Avtomobil skozi kamero, 18.50 Ne prezrite: Mednarodni institut za moderno glasbo, 19.15 Barvna risanka, 19.30 T V dnevnik, 20.05 Pogovor o našem izvozu, 21.05 A. Ivanov: Sence izginjajo opoldne — konec barvne TV nadaljevanke, 22.10 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila, 17.30 Ljudje in zemlja. 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Sedem umetnikov, ena umetnost (Bg), 18.45 Dokumentarna oddaja (Zg). 19.30 TV dnevnik (Bgi. 20.00 Kje je Zaza — zabavna oddaja. 21.00 24 ur, 21.15 Klic trobente — film. 21.25 Obzorja (Bg II) sreda 29. JANUARJA 10.00 TV v šoli. 16.35 Madžarski TVD (Bg). 17.30 Viking Viki — barvni film. 17.55 Obzornik, 18.10 Mladi za mlade — oddaja TV Beograd. 18.45 Po sledeh napredka, 19.15 Barvna risanka. 19.30 TV dnevnik, 20.05 Film tedna: Zaljubljena v letu 1 — barvni film (Lj), 21.40 Kjbbenhaven: evropsko prvenstvo v drsanju — barvni prenos nastopa parov (EVR-Lj), 23.00 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila, 17.30 Mali svet, 18.00 Košarka Jugoplastika : Spartak Leningrad (Zg), 19.30 TV dnevnik (Sa Zg II). 20.(X) Kam gredo divje svinje — TV nadaljevanka (Zg II). 21.00 24 ur (Bg II), 21.15 Po sledeh fotografije (Zg II), 21.45 Žejna zemlja — serijski film, 22.35 R. da Bamfildo: Prepir s tangom — opera (Bg II i Film tedna: ZALJUBLJENA V LETU 1 — češki barvni, 1973; režiser Jaroslav Balik, v gl. vlogah: Marta Vančurova, Viktor Preiss, Libuse Svormova; Film Zaljulbjena v letu 1 nam predstavlja zgodbo mladega para prvo leto po vojni. On je mlad filmski amater, ki bi rad postal poklicni filmski ustvarjalec. Pozornost mu zbudi lepo žalostno dekle. Njuna porajajoča se ljubezen je docela specifična, saj mora ona prej premagati posledice, ki so ostale v njeni duševnosti zaradi poslistva ob koncu vojne. S tem filmom začenja TV predstavljati letošnje in tudi nekatere lanske filme z beograjskega Festa. četrtek 30. JANUARJA 10.00 TV v šoli, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.30 Preproste besede: Pobeglo otroštvo — barvna oddaja, 17.50 Barvna risanka. 18.00 Obzornik. 18.20 Moliere za smeh in jok — barvna TV serija, 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.05 G. Chevallier: Clochemerle — barvna TV nadaljevanka. 20.45 Kam in kako na oddih, 20.55 Četrtkovi razgledi: Računalništvo (Lj), 21.30 Kjoben-haven: evropsko prvenstvo v drsanju — barvni prenos nastopa moških (Evr-Lj), 23.00 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila (Zg). 17.30 Tehtnica — otroška oddaja (Bg), 18.00 Kronika (Zg). 18.15 Zabavna glasba (Sa). 18.35 Telesport, 19.30 TV dnevnik (Zg), 20.00 Svet okrog nas. 20.45 Zeleni signal, 21.00 24 ur, 21.15 V gosteh pri orkestru (Bg II) Francoska televizija je pripravila za 300-letnico Molierove smrti zanimivo filmsko serijo šestih nadaljevank MOLIERE ZA SMEH IN JOK. Filmi zajemajo njegovo življenjsko pot od tedaj, ko obesi študij na klin in ustanovi igralsko skupino. Njegovo burno, pogumno življenje je bilo čestokrat na hudih preizkušnjah. Ostra satirična dela, ki jih je uprizarjal, so mu nakopala številne sovražnike pa tudi prijatelje. Njegovo pravo ime je bilo Jean Baptiste Poquelin, psevodnim pa si je nadel že kar na začetku svojega umetniškega udejstvojvanja. petek 31. JANUARJA 9.50 Druga mednarodna interparlamentarna konferenca — prenos (Bg, Lj), 10.40 TV v šoli, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.40 Festival kurirček Maribor — 2. del barvne oddaje. 18.05 Obzornik, 18.20 Jugoslovanska folklora: Natama — anatema — barvna oddaja, 18.45 Doktor, pomagajte mi: Ljubosumnost, 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar, 20.05 Hiša tujcev — ameriški film (Lj), 21.40 Kjbbenhaven: evropsko prvenstvo v drsanju — barvni prenos (EVR-Lj), 23.00 TV kažipot, 23.20 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila. 17.30 Bistrooki, 18.00 Kronika (Zg). 18.15 Narodna glasba (Sk), 18.45 Reportaža TV Titograd. 19.30 TV dnevnik (Bg). 20.00 S. Levitt. Andorsonville — T V drama, 21.00 24 ur, 21.15 Studio III (Bg II). 22.25 Zabava vas Dave Cash (Zg II) HIŠA TUJCEV — ameriški film, 1949; režiser Joseph L. Mankiewicz, v gl. vlogah: Edward G. Robinson, Richard Conte, Luther Adler; Hiša tujcev je dom bankirja Gina Monettija. Ima štiri sinove, eden izmed njih, Max, je sposoben odvetnik. Gino je priseljenec, ki je uspel v novem svetu zaradi gospodarske svobode, možnosti uveljavljanja z raznimi nečistimi, komolčarski-mi in špekulativnimi metodami. Kot absolutist, ki misli, da mu je vse dovoljeno, pride v konflikt z zakonom. Max ga hoče izvleči, pri tem pa v poskusu podkupovanja porote sam zagreši še večji zločin. Obsojen je na sedem let ječe. Ko se vrne. očeta ni več. Max začne novo, neodvisno življenje. družinski pomenki Nedosegljiva vitkost Mnogi imamo slabo vest, kadar beseda nanese na vitko linijo, na odvečne kilograme, na telovadbo in ostale neprijetne — za »okrogleže« seveda — teme pogovora. Ni malo tudi takih, ki se sploh nočejo tehtati in svojo težo ocenjujejo po občutku, po oblekah in po videzu v ogledalu. To pa je seveda napačno. Vsak človek bi se moral stehtati vsaj enkrat na dva meseca. Izguba na teži ali pa debelenje sta včasih prvi znamenji, da organizem ni zdrav. Zato tudi dojenčke tako pogosto tehtamo in če je vse v redu, potem teža otroka narašča. Pogosteje pa stopamo na tehtnico takrat, kadar mislimo, da bo treba shujšati. Kazalec na tehtnici pa se seveda ne bo v dveh dneh pomaknil za štiri kilograme navzdol, čeprav bi nujno »potrebovali« vitko linijo že za ta konec tedna. Z organizmom je že tako — vse gre lepo počasi, če nočemo porušiti ravnovesja v organizmu. Vitko linijo ni težko vzdrževati. Seveda pa je drugače, če od vsakega kosila vstanete težko, ker ste se nabasali s posebno dobrimi jedrni, če se potem zavalite na ležišče, ker enostavno ne morete stoje prebaviti obilne hrane in če, ko opazite, da je krilo pretesno, kupite mirno večjo številko. Hujšanje pravzaprav ni nič hudega, seveda če se zavedamo, da teže ne bomo izgubili čez noč. Če pa vemo, da si bomo morali pritrgovati pri hrani mesec, dva ali celo tri, pri hujših primerih pa pol leta ali celo eno leto, bo stvar videti drugače. S hujšanjem na daljši rok se bomo izognili morebitnim zdravstvenim posledicam, koža se bo počasi krčila in ne bo naenkrat prevelika za manjši obseg mesa, stradanje pa ne bo tako hudo, da bi pri tem trpelo še naše živčevje. Seveda je vsako večje hujšanje nujno povezano z zdravniškim pregledom in nadzorstvom. Manjše teže, do štirih kilogramov, pa si lahko pristradamo sami, seveda, če pazimo predvsem na čas, v katerem moramo shujšati. , Preden pa se lotite te neprijetnosti, namreč hujšanja, si napišite nekaj zlatih pravil, brez katerih ne bo uspeha. Treba so bo izogibati družbe, v kateri imajo vsi velik apetit. Odpadejo tudi vsi sobotni obiski v znanih gostilnah, kjer se dobro je. Ne recite, da ne boste tam nič jedli, da boste le pili, tudi v alkoholu so nevarne kalorije. Nikoli ne odprite hladilnika iz dolgočasja, ker pač nimate drugega dela, pa pregledujete zalogo hrane. Tudi kadar ste nesrečni, se ne tolažite z grižljajčki. Izbijte si iz glave prepričanje, da boste shujšali, če boste jedli le enkrat na dan. Tudi ni res, da se kilogrami topijo, če jemo le eno vrsto hrane, drugo pa za nekaj časa črtamo iz jedilnika. L. M. marta odgovarja Dita — Rada bi imela daljšo jakno, ki bi jo kombinirala s krznom. Doma že imam lisičji ovratnik in manšete iz istega rzna. Stara sem let, visoka 168 tehtam pa Marta — Jakna vas je daljša, rijetega kroja, a pa se z 2epi se tako zape-z zadrgami, si tudi za-pas. Roka-n ovratnik rzno. Torbica Roko na srce, malo nas je, ki bi brez oklevanja obrnile svojo torbico in brez zadrege stresle njeno vsebino na mizo. Pravijo, da je vsebina torbice naše ogledalo, zato pazimo, da je v torbici res tisto, kar sicer potrebujemo. Marsikatera ženska torbica pa je polna starih avtobusnih kart, računov, starih šmink, ki jih ne potrebujemo več, še kakšen umazan robček se najde, ključi vseh vrst in morda še polomljen glavnik. Idealno bi bilo, če bi vsak večer pregledali torbico, izločili vse tisto, kar smo čez dan shranili v njej in sedaj ne potrebujemo več in nato pripravili torbico prav tako kot obleko za naslednji dan. Če nosimo k različnim oblekam različne torbice, je še posebej pomembno, da vsebino torbice pregledamo že zvečer in običajne stvari, ki jih nosimo s seboj preložimo v drugo torbico. In kaj sodi v torbico? Dokumenti, razni ključi, robček, osvežilni robček, glavnik, kakšna lasnica, varnostna zaponka, o. b. tampon in seveda manjša torbica s kozmetično drobnjarijo. Prav majhna torbica za vse, kar žaneska potrebuje čez dan, seveda ni primerna. Toliko pa naj le bo velika, da gredo te stvari, ki smo jih našteli, brez težave v torbico. Za vse, ki se nikoli ne puste presenetiti naključjem, pa še manjši manikirni pribor, da ni zadrege z zlomljenim nohtom, in pa nove nogavice, da ne hodimo okoli s spuščenimi zankami. Jajca pri kuhanju ne bodo pokala, če jih bomo pred kuhanjem z iglo predrli na topem koncu, kjer je prazen prostor. — Neprijeten vonj iz hladilnika odpravimo, če ga operemo z vodo, ki smo ji dodali sode bikarbone. V drogerijah pa najdemo tudi preparate za čiščenje hladilnika, ki obenem notranjost tudi razkužijo. Opran hladilnik pustimo nekaj časa odprt, da se prezrači, šele nato ga spet vključimo. Čiščenje stekla Za steklo pravijo, da je najbolj higienič-na posoda v gospodinjstvu. Praktično brez vdolbinic in raz je njegova površina, zato se na njem skoraj ne morejo zadrževati bakterije. Ko ga umijemo, je resnično čist. Steklo peremo v topli, vendar ne vreli vodi, sicer lahko poči ali pa postane motno. Opere se lepše v vodi, ki ji dodamo kako sredstvo za pomivanje. Oplaknemo ga v topli vodi in takoj obrišemo s krpo, ki ne pušča muck. Potrebujemo: 60 dkg ribjih filetov, kis 8 dkg mesnate slanine, 2 čebuli, 2 jajci, 3 žlice belih drobtin, sol, poper, papriko, zeleh peteršilj, malo margarine, pol litra čiste juhe iz koncentrata, pol kozarčka joghrta, žlico moke, 2 žlici kaper, limonin sok. Ribja pečenka Filete očistimo in pokapamo s kisom, narežemo slanino in čebulo. Vse skupaj z meljemo na mesoreznici, masi pa dodamo jajca, drobtine, sol in ostale začimbe. Maso ugnetemo in oblikujemo štruco, ki jo spečemo v srednje vroči pečici v kakih 50 minutah. Pečenko nato prede nemo na ogret krožnik, v pekač pa vlijemo vrelo juho in nekaj časa kuhamo. V to omako vlijemo podmet iz jogurta in moke, dodamo kapre, začinimo s soljo in limoninim sokom ter ponudimo zraven ribje pečenke. J V steklenih vazah se sčasoma naberejo ostanki apnenca. Zato jih pomivamo v vodi, ki smo ji dodali kis, boraks ali meh-čalec vode, ki ga dodajamo tudi v pralni stroj. Nikakor pa ne smemo stekla drgniti s peskom ali z ostro pomivalko. Ne smemo ga izplakovati v vodi, ki smo ji dodali sode. Soda razjeda tudi zlate robove na stekleni-ni. . . . . Jena steklo in drugo proti vročini odporno steklo najprej namočimo, da ostanki jedi odstopijo. Trdovratne ostanke odstranimo s fino jekleno volno, ki jo namilimo. Če še ne gre, uporabimo sredstvo za čiščenje pečic. Ogledala peremo z usnjeno krpo in mlačno vodo tako kot okenska stekla. Lahko uporabljamo tudi razna čistilna sredstva za okna. Vaze z ozkim vratom bomo očistili, če vanje natresemo zdrobljenih jajčnih lupin in malo pomivalnega sredstva ter vode. Stresamo dokler madeži ne izginejo. Lahko pa uporabimo tudi sredstvo za čiščenje straniščnih školjk. Sredstvo nekaj časa pustimo v vazi, nato odlijemo in splaknemo. Odlijemo pa vedno v školjko, ker je sredstvo premočno za emajl umivalnika ali kadi. Tudi steklene vrče^ v katerih je bilo rdeče vino, očistimo z jajčnimi lupinami. izbrali smo za vas gorenjski h raj i POMENKI 0 PREDOSLJAH IN DRUGIH VASEH TAM NAOKROG Preprost in prijeten je tale ženski hlačni komplet iz jerseva, ki je mešanica volne in sintetike. V zeleni, modri in rjavi barvi, v velikostih od 38 do 44 se dobe pri radovljiški ALMIRI. Cena:680 din Pri jeseniškem SLOVENIJAŠPORTU nudijo bogato izbiro ženskih in moških vetrovk, ki jih odlikujejo živahna kombinacija barv, kvalitetni spikes materiali in odlična izdelava. Cena: 870 din Te dni, ko nam z vseh koncev groze gripi in prehladi, nam bo dobro del čaj. Na Ko-krinem oddelku drogerije v GLOBUSU so bogato založeni z domačimi čaji proti vsem vrstam prehladov in vnetij. Cena: od 5,90 do 11,60 din Ce nameravate opremiti vaš avto z varnostnimi pasovi, stopite v SLOVENIJAAVTO na Titovem trgu v Kranju, kjer imajo naprodaj odlične varnostne pasove firme QUICK. Cena: 186,40 din (Bobovek. Britof, Ilovka, Kokrica, Mlaka, Orehovlje, Srakovlje, Suha in Tatinec) (10. zapis) Skoro natanko v severnozahodni smeri — dober kilometer oddaljena od Predoselj — leži samotna vasica Suha. Obdajajo jo proti severu gozdovi, skoznjo teče Belica (včasih je bila njena struga dostikrat povsem suha — odtod krajevno ime); malo bolj na vzhodni strani žubori bistra Kokra. Tjakaj so menda hodili kmetje napajat živino, kadar je bila struga Belice brez vode. NA SUHI To poudarim zato, ker nepoučeni tujec tako rad pravi, da je bil v Suhi ali v Beli. Po drugi strani pa govori, da je bil na Britofu ali na Vrbi — kar je obakrat narobe. Prisluhniti je pač treba domačinom, ki povedo, da gredo na Suho, na Belo pa v Britof ali v Prešernovo Vrbo. S to vasico na valoviti, kar močno rodovitni ravnini, stisnjeni v gozdnato zatišje, ki jo brani pred severcem, je tudi glede natalitete (rojstev) nekaj nenavadnega: že sto let se število prebivalstva ne zveča, ne zmanjša — vedno se suče okrog številke 200 (1. 1869 — 209, po osvoboditvi 208, sedaj 200). Suha pri Predosljah — to moramo vedno poudariti, kajti krajev s tem imenom je na Slovenskem kar precej — je že zelo stara vas. Prvič zasledimo njeno ime (»in Zouch«) 1. 1260, ko je dobil kartuzijanski samostan Bistra pet kmetij na Suhi iz dediščine vicedoma kamniškega. Drugič preberemo ime Suhe v listini, ki omenja podaritev neke kmetije v tej vasi. Iz rok goriškega grofa Majnharda je prešla hiša (s tlačanom vred, seveda) v lastništvo Ulriha Vovbržana (Vovbre, kraj in grad pod Svinško planino na Koroškem, po nemško Haimburg). ZLATI OLTARJI Najdragocenejše, kar imajo Sušani, pa so vsekakor trije baročni »zlati oltarji« v vaški cerkvici sv. Štefana. Ti bogato in zares umetniško izrezljani oltarji predstavljajo eno najlepših rezbarij iz one dobe (t.j. iz 17. stoletja) na Slovenskem. Vštric se jjm morda lahko postavi le še »zlati oltar« na Muljavi pri Stični. Prvotno je bila cerkvica grajena v gotskem slogu. O tem pričajo le še ohranjena stranska vrata na južni strani cerkve. — Potem pa so cerkev pobaročili. Sicer pa je ista usoda doletela večino skromnih, a tako lepih gotskih cerkvic na našem podeželju. Ne fajmoštrom, ne ljudem se niso videla preprosta svetišča dovolj bahava — pa so jih hiteli z vso ihto prezidavati, bogatiti v smislu tedaj edino veljavnega baroka. Suška cerkev je posvečena sv. Štefanu, krščanskemu mučencu. In glej, vsepovsod časte tega svetnika kot varuha živine, posebno konj — čeprav mladenič vsaj po zgodovinskih virih ni imel za življenja nobenih opravkov z živino. No, na dan cerkvenega patrona (26. decembra) še zdaj opravljajo starosvetni obred: z lesenimi konjički v naročju gredo otroci in odrasli v procesiji po cerkvi in okrog oltarja — proseč pri tem svetnika za srečo pri živinoreji. — Te lesene konjičke lahko vsakdo vidi, shranjene za glavnim oltarjem. Okrog cerkve imajo Sušani lastno pokopališče. — Omeniti še velja dva skoro poetična napisa na suških zvonovih: »Čez hrib in plan naj se glasi, češena si Marija ti.« — »Svet Štefan za nas Boga prosi, blagoslov na nas in na živino rosi.« Še to: cerkev je izjemno lepo oskrbovana, vsi oltarji, restavrirani (obnovljeni, na novo pozlačeni), razsvetljava je električna. — Skratka: cerkev na Suhi je pomemben kulturni (umetnostno-zgodovin-ski) spomenik v tako neposredni bližini Kranja (12 km) — a malo, malo obiskovan. KMEČKI PUNT I, laž Šenk, župan na Suhi, je sode-^ loval s Primožem Staretom, žu-JPpanom s Prebačevega. Oba sta bila vključena v tajno »kmečko zvezo«, ki je snovala upor proti pretiranim graščinskim zahtevam. Bilo je to v drugi polovici 16. stoletja. Posebni vladni komisarji so polovili župane — tudi suškega Šenka — in jih zaprli v ječe. S tem so podložnike tako prestrašili, da so le-ti »prostovoljno« pristali na povi-šarije tlake in drugih dajatev, v denarju in v naturalijah (pridelkih). Upor je bil resda zadušen, toda srd v kmečkih srcih zoper grajsko gospodo ni ugasnil vse do odprave tlačanstva sredi preteklega stoletja. , No, ime upornega nekdanjega suškega župana Blaža Šenka, si pač velja zapomniti. Pomenja prvi svetal in časten trenutek v sicer skromni zgodovini te vasice. Č. Z. Suha pri Predosljah: baročna cerkvica sv. Štefana. n adaljei an ka 8V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalko Claudea Avelina Mačje oko. Delo je izšlo v zbirki Ljudska knjiga, ki jo izdaja založba Prešernova družba. »Iz Pariza,« odvrne Joannes. Pisar v telefon: »Iz Pariza.« Dvigne glavo: »Od kod, iz Pariza?« »Ne veva, gospod.« Pisar v telefon: »Ne vesta .. . To je vse, hvala!« Pisar odloži slušalko. Brigadir je bil medtem odšel. »Dva inšpektorja prideta, gospoda. Gotovo ju bosta počakala? Zapisal bom vajini izpovedi, ker bo treba obvestiti tudi državno pravdništvo. Vama ni sicer kaj očitati, vendar bi bilo bolje, če počakata na komisarja. »V pisarno se nama mudi,« ju skuša opravičiti Leonard in ošine s pogledom stensko uro. »V Tkalnice in predilnice Saint-Polvcarpe.« »Kar verjemite mi, da vaju to jutro ne bodo videli tam,« mu odvrne pisar. Joannesu se čelo, ki si ga je bil pravkar otrl, znova oznoji, saj ni nič manj razburjen kakor prej, ko je zagledal tisto roko. »Nikoli še nisva zamudila službe, razen če sva bila težko bolna.« »In se vam zdi, da je tole manj resno od bolezni?« »To naju ne zadeva neposredno. Moj sin ...« »Da,« mu seže v besedo pisar, »seveda, kje pa je tisti vaš sin? Zakaj ni prišel z vama?« »Povedal sem vam že, gospod, da je omedlel, moja uboga žena pa je dobila živčni zlom. .. Ko je spoznala prstan, pomislite!« »Res sem videl na roki prstan,« prizna pisar. »Torej ste po tistem prstanu spoznali roko?« CLAUDE AVELINE MAČJE OKO »Ni tako, gospod, zaročenke mojega sina ne poznamo. Toda on jo je gotovo spoznal!« »Gotovo? Domnevate torej?« »Ko sva odhajala, da bi na poti do sem mimogrede obvestila našega zdravnika, doktorja Guerriera, se še ni zavedel. Najina mati je tako odločila.« »Vajina mati se torej ni počutila slabo?« »Oh ne,« odgovorita Joannes in Leonard z vzdihom. Pisar ju opazuje in dvigne obrv. jNato vzame list, namoči pero v črnilo in ga otrese v papirnato košarico. Najprej zastavi vprašanje Joannesu: »Osebne podatke, prosim! Samo običajni priimek.« »Berger, Joannes, rojen v Saint-Rambert-1'Ile-Barbe leta 1882, tako da mi je osemintrideset let. Glavni blagajnik v Predilnicah in tkalnicah Saint-Polvcarpe.« »Naslov?« »Ulica Dumont 10, četrto nadstropje, levo.« Pisar Leonardu: »In vi?« »Berger Leonard, isti kraj, ista starost, isti naslov. Sem drugi skladiščnik v istem podjetju. Pisar si ju ogleduje. Joannes je velik, močan, rdeč, gostih las, dlakavih rok; Leonard je rmajhen, ozek, že malce plešast. Celo oči imata različne: Joannesove so rjave, Leonardove bolj sive. Nejeverno sklene: »Dvojčka?« »Ne iz istega jajca,« pojasni Joannes. Pisar ga očitajoče premeri: »Lepo govorite o svoji materi.« — Brata se osuplo spogle-data. — »Trdna družina, kot vidim! Poročeni?« vpraša Leonarda. Leonard malce omahuje: »Ne, gospod.« »Zakaj ste se obotavljali?« »Ker me boste znova obtožili, da grdo govorim o materi, mi pa jo obožujemo. Da, gospod!« — Vstal je, malce bahavo. — »Ni marala, da se poročim, to je vse. Zato, da bi vsi ostali skupaj. Imela je prav.« »,Vsi skupaj': kaj to pomeni?« »Moja žena in jaz,« pravi Joannes, »najina dva otroka, ta ubogi Jean Marc, moj triindvajsetletni sin, in hčerka Marie Louise, ki jih ima osem. Moj brat.« — Obmolkne. — »In seveda najina mati, vdova od najinega prvega obhajila, Leonardovega in mojega. Očka je bil častnik, umrl je zaradi mrzlice. (Joannes doda s ponosom in Leonard vneto prikima:) »Prava ženska, gospod.« »Prav,« odvrne pisar, ko je prebral, kar je bil napisal. »Mislim, da vam moram dati potrdilo za kovček.« Začne pisati in hkrati bere: »Dobil od gospoda Bergera . .. kovček z žensko roko, odrezano v zapestju, s prstanom .. . Kaj je to, kamen? Je kamen?« »Da, gospod,« pravi Joannes, »mačje oko, pravijo mu tudi tigrovo. Iz kremenjaka je in z azbestnimi vlakni. Moja žena ga je podedovala kot družinski nakit. Pred štirimi ali petimi meseci ga je poslala Jeanu Marcu za . ..« »O podrobnostih boste pripovedovali kasneje. Zdaj me zanima, od kod prihaja ta kovček.« t Med pripovedovanjem si je Joannes spet pridobil trohico samozavesti in dostojanstva. Pisar negibno posluša. Z naprej potisnjeno brado in dvignjenimi očmi je pozabil na Leonarda, ki pozablja nase in mu je edina skrb, kako bi potrdil vsako Joannesovo besedo. Ko pa Joannes konča, mu pisar zastavi vprašanje, ki skriva v sebi past: »Pravite, da gre za neznanca? Za nekega Američana?« »Popolnoma neznanega, gospod tajnik.« »Neznanca, ki se je zmotil in dal drug kovček ... kjer je zaročenkina roka? Za neznanca, seveda!« Joannes si drzne ugovarjati: »Neznanec mojega sina, gospod! Zdaj se dobro zavedamo, da moj sin tistemu neznancu ni bil neznan, kajne, Leonard?« Leonard hlastno pritrdi. »Očitno je napravil, kar je nameraval! Po moje gre za zločinca, kaj bi mogel reči drugega!« Pisar skomigne z rameni: »Oh, veste, meni lahko natvezete vse! Toda inšpektorjem ...« Ne zdi se mu vredno, da bi končal svojo misel. »Inšpektorjem?« ponovi Joannes nerazumevajoče. Pisar po očetovsko, čeprav še nikakor ni star: »Dal vam bom dober nasvet, ker je še čas in ker slutim, kaj lahko doleti družino v takšnem položaju; tudi jaz imam otroke, zato vam svetujem, da ne vztrajate trmasto pri svojem in da spremenite svoj sistem.« »Sistem?« vzklikneta brata hkrati. »Kakšen sistem?« »Ki ste si ga bili izmislili, da bi razložili navzočnost roke v kovčku. To je zelo nespametno.« »Gospod!« — Joannes drži desno roko razprto kakor na svetem pismu — »Prisežem, da si ne jaz ne moj tukaj navzoči brat nisva ničesar izmišljala! Natančno sem vam ponovil besede svojega sina.« »Saj res, vse to pripoveduje vaš sin,« se pisar pikro nasmehne. »Namigujete, da . ..« »Obiskuje umetnostno akademijo v Parizu. Njegovi profesorji so zmeraj trdili, da je zelo nadarjen. In naša mati je sama želela, naj gre fant tja, ker zelo ceni njegove slike. Sicer pa ni hotel biti odvisen od nas, zato se je zaposlil — ni še dolgo tega, kar je delal pri nekem restavratorju, največjem v Parizu, v Pauguinovi hiši! Dober sin je, tako smo ga vzgojili, res vse hvale vreden sin!« »Kaj pa njegova zaročenka?« Sodeč po pisarjevem glasu, je grozljivo malo prepričan. »Komu natanko je vaša gospa poslala ta prstan?« »Ni bilo čisto tako,« skuša pojasniti Joannes in na čelu se mu zarežejo gube. »Ni ga poslala njej ...« »Toda vaš sin ga je dal njej, saj ste mi vendar rekli, da je po tem prstanu spoznal roko? Torej je žrtev njegova zaročenka? No, povejte mi njene osebne podatke, to je vse!« »Gospodična Sarrazin,« odvrne Joannes, kakor da je to ime znano vsemu svetu. »Hugguette Sarrazin. Kot sem vam že dejal, je osebno ne poznamo, Jean Marc se je zaročil decembra, obvestil nas je januarja in nam poslal njeno fotografijo. Lahko si mislite, kako nas je pretreslo. Tako lepa oseba, žal...« Joannes odvrne oči od kovčka. »Veste vsaj, kdo je? Starost, poklic, naslov?« »Kdo je? Častivredna ženska, iz dobre družine, seveda brez poklica. Zmeraj trdim, kljub sedanjim navadam, da poštena ženska ne sme biti zaposlena. Koliko je stara? Marc nam je pisal: ,Dekle, spoznal sem dekle . . .' Če mladenič triindvajsetih let.napiše: ,Spoznal sem dekle...', pomeni, da ima devetnajst ali dvajset, največ enaindvajset let!« V letu 1975 bo Prešernova družba izdala za svoje naročnike naslednje knjige iz redne letne zbirke: Prešernov koledar 1976, roman Bena Zupančiča Plat zvona, roman Milene Mohorič Hiša umirajočih, mladinsko povest Frana Milčinskega Ptički brez gnezda, priročnik Higiena in kozmetika. Zbirko bodo člani prejeli broširano za 70 din, vezano (koledar bo broširan) pa za 100 din. Člani, ki bodo imeli plačano članarino do 30. junija, bodo prejeli še knjigo Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. Vse knjige iz te zbirke bodo prejeli člani hkrati v mesecu novembru 1975. Vpišite se v Prešernovo družbo pri vašem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27. S potovanja okoli sveta »Mami« iz Poljan A, »mami« iščete, so mi dejali v Poljanah, ko sem poizvedoval, kje bi bilo mogoče najti Frančiško Miklavčič, ženo, ki je naučila vihteti kuhal-nico že lepo število deklet in žena! Tjale čez most stopite, so mi svetovali domačini, pa malo navkreber bo treba. Tam gori na vzpetini ima hišico, z rdečo opeko je krita, soseda akademskega slikarja Iveta Šubica je, so še dejali. »Kar zdi se mi, po kaj ste prišli! Vas že poznam!« me je pozdravila v topli kuhinji, potem, ko se je odtrgala od dela, od kvačkanja. Led je bil tako pri priči prebit. »Ta prava Poljanka sem,« mi je dejala! Najprej sem služila tamle v gostilni Na Vidmu! Kuhala pa sem rada že od mladih nog! Potlej sem bila še na nekaj kuharskih tečajih v Kranju, pred desetimi leti pa sem se odločila še za kratko prakso v ljubljanskem hotelu Lev! Prav nič nisem delala tistikrat, le opazovala sem mojstre kulinarike, se učila, dobivala koristne nasvete.« Frančiška Miklavčič vodi kuharske tečaje že zelo dolgo. Takoj po vojni je začela s to »dejavnostjo«! Za to so jo prosile članice organizacije AFZ in »mami« iz Poljan prošnji ni mogla odreči. In prvi tečaj je vodila prav v Poljanah. »Mislim, da sem imela že okrog sedemdeset kuharskih tečajev,« pripoveduje. »Pred leti sem jih imela kar po nekaj na leto, zdaj le še po enega ali dva! Veste, z zdravjem ni vse v redu, pa ne morem. Invalidsko sem upokojena. Zadnji tečaj sem vodila v Zireh. Končal se je pred dnevi. Obiskovalo ga je osemnajst deklet in žena. Prav ,luštno' je bilo gor! Tečaj je pripravila škofjeloška Delavska univerza, trajal pa • je osemdeset ur! In kaj se udeleženke na takem tečaju naučijo? V prvi vrsti dobe osnovne podatke o hrani, podatke o cenah posameznih jedi, na sporedu je aktualno predavanje o hladilnih skrinjah, zdravniško predavanje, kajpak pa tečajnice dobe tudi recepte za posamezne vrste jedi. Včasih smo imeli ob koncu tečajev razstave, zdaj pa jih ni več! Po pravici povedano, veliko dela je z njihovimi pripravami. Dekleta pa nihajo časa ravno na pretek. In tako, kajpada, tudi razstav ni več!« Potlej je poljanska kuharska mojstrica predme razgrnila kroniko, album fotografij, slik z vseh dosedanjih kuharskih tečajev! Tečajev, ki jih je Frančiška vodila v Poljanah, Zireh, Sovodnju, Trebiji, Ho-tavljah, Retečah, pri Sv. Duhu ... Vsi ti dokumenti so skrbno spravljeni, so spomini na vse dosedanje tečaje! »Tečajev se udeležujejo predvsem dekleta in žene v starosti od 17 do 30 let,« pravi Frančiška Miklavčič! »V kuharski šoli pa sem imela že tudi prek 60 let stare žene! In celo dva moška sem v teh tridesetih letih učila kuharskih veščin! Moram priznati, da se mi zdi nekako lepše, če je nied tečajnicami tudi kaj starejših!« In kdaj ste do1)ili naziv »mami«? sem jo pobaral! »Od tega je pa že dolgo,« je dejala! »Mož me je tako klical in ,novo' ime je ostalo. Zdaj dobivam pošto s takim naslovom celo iz Švice in Francije. Povem vam, nobeno pismo se ne izgubi! Vsi me poznajo!« Ko sem hotel izvedeti, katera je njena najljubša jed, se Frančiška nikakor ni mogla odločiti! »Moja spe-cialiteta so hladni narezki,« je nazadnje le dejala. »Ampak povem vam, čeprav sem sama, kljub temu v,«ak dan pripravim kompletno kosilo. To je moje veselje! Brez kuha- 1B|) industrija kovinske opreme in strojev Kranj, Savska c. 22 razpisuje na-( slednja prosta delovna mesta: 1. kvalificiranega galvanizerja 2. več kvalificiranih rezkalcev Pogoji: pod 1.: kvalificirani galvani-Zer s triletno prakso na podobnih delovnih mestih; pod 2.: kvalificirani rezkalec s prakso. Samskim delavcem nudimo ■stanovanje V samskem dojmi. Ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja v 15 dneh od dneva objave razpisa. I kos Kranj nja ne morem shajati. Prav taka pa je moja hčerka, ki sem ji, vsaj tako mislim, prav tako vcepila ljubezen do kuharske umetnosti!« Ob 15-letnici delavskih univerz je Frančiška Miklavčič za svoje delo prejela priznanji sveta DU Slovenije: diplomo in zlato značko! »Prav presenečena sem bila,« mi je dejala. »Z delom na kuharskem področju bom še nadaljevala, če mi bo le zdravje dopuščalo,« je še menila. Sonce se je že spuščalo za poljanske hribe, ko sem odhajal iz prijazne hišice v Predmostu pri Poljanah! »Mami« je ponovno prijela za delo! In kajpak že zdaj tudi kuje načrte za prihodnje kuharske tečaje!« J. Govekar Triglav konfekcija Kranj, Savska cesta 34 isce delavca za delo v računovodstvu Pogoji: končana ekonomska srednja šola ter najmanj eno leto prakse. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Pismene prijave sprejema splošna služba 15 dni po objavi. Iz hladnega materiala — mešanice svile in sintetične niti so v Almiri Radovljica spletli modele za pomladne in poletne dni ter kolekcijo v nežnih zelenih in rjastih barvah ter v beli predstavili na sejmu Moda 75. — Foto: F. Perdan Obiskovalcem sejma MODA 75 zastane noga pred novimi modeli Alpininih smučarskih čevljev, ki se ponašajo z več novostmi in izboljšavami. Tehnično izpopolnjene modele je moč nastaviti v zaželen naklon, kar je pomembno za tekmovalno smučanje, novi so tudi rekreacijski smučarski čevlji, izpopolnjen je program tekaških in planinskih čevljev. Skratka, kup novosti iz Žirov. — Foto: F. Perdan Na ljubljanskem sejmu MM* tu ituet.uvija tržiška tovarna PEKO večji del svoje spomladanske in poletne kolekcije. Prevladujejo lahki spomladanski čevlji 8 tankimi podplati, za vse, ki pa ne morejo pozabiti debelejših podplatov je tovarna pripravila tudi modele, ki postavo povišajo za nekaj cm, in to -a moške in ženske. Material za te čevlje je večinoma uvožen. — Foto: za p, Perdan Ljudje se na morju znajdejo v podobnem položaju kot recimo v zaporu ali pa v vojski. Zaprti so v železno škatlo, s katere včasih cele tedne ni videti drugega kot vodo in nebo. Njihovi svojci in prijatelji so daleč, zato ni čudno, da se zaradi pomanjkanja razumevanja zatekajo k stvarem, h katerim se v normalnih okoliščinah ne bi. Največkrat je to pijača. Nekateri pa prinesejo s seboj na morje kakšno glasbilo, orglice ali kitaro in se tako sproščajo v muziciranju. Tudi živali pomagajo človeku premagovati puščobnost na dolgih potovanjih. Ante ni bil z bolestno nagnjenostjo do svoje mačke nikakršna izjema. Na potovanju sem na nekaterih ladjah videl cele živalske vrtove. Mornarji jemljejo s seboj na morje pse, mačke, papige in celo opice. RT DOBREGA UPANJA Panam Suez, Gibraltar, Singa-pur — ih prekopih in prelivih se na; križajo poti velikih tan- kerjev in tovornih ladij. Odkar pa so leta 1967 zaradi arabsko-izraelske vojne zaprli vrata Sueškega kanala, je postal tako križišče tudi rt Dobrega upanja. Tu se v zadnjih sedmih letih srečujejo vse ladje, ki vozijo z vzhoda na zahod in obratno. Prvi Evropejec, ki je objadral rt Dobre nade, je bil portugalski pomorščak Vasco da Gama, ko je v letih 1497/98 s štirimi ladjami in s 160 možmi posadke iskal morsko pot v Indijo. Tu okoli so potem v naslednjem stoletju pluli na svoji poti okrog sveta še Magellanovi mornarji in še mnogo drugih drznih raziskovalcev neznanega, izmed katerih so nekateri prav tu, v viharnih vodah okoli rta Dobre nade, izgubili svoje ladje in življenja. Starejši mornarji, ki so iz izkušenj vedeli, da je morje okoli rta muhasto, so že nekaj dni prej napovedovali vihar in slabo morje, pa so se krepko ušteli. Vodna površina je bila gladka kot zrcalo in v zraku ni bilo niti najmanjše sapice. Voda okoli rta je nekaj čisto posebnega. Na njeni površini se je dobro videlo mešanje toplih in hladnih tokov Atlantskega in Indijskega oceana. Zaradi teh posebnosti je tu okrog veliko rib in drugih vodnih živali. Prvič na svoji poti sem videl tudi tjulenje, za katere sem prej mislil, da živijo samo v ledenih morjih Arktike in Antarktike. Ko je bil rt že nekaj milj za nami, sem opazil tudi največjega vodnega sesalca — kita. Zaradi precejšnje oddaljenosti je bilo videti samo temno senco, ki se je za trenutek prikazala nad vodo. Najprej sem mislil, da je to kakšna kamnita čer. Da je to kit, sem spoznal šele takrat, ko je brizgnil v zrak curek razpe-njene vode, pomešane z izdihanim zrakom. Ves čas plovbe okoli Afrike smo vozili zelo blizu južnoafriške obale, ki je bila videti precej pusta in ne-obljudena. Rjave čeri so se strmo spuščale v morje in v kamnite zajede so se stegovali rumeni peščeni jeziki. Za obrežnimi griči so se dvigale v nebo kopaste iz zaobljene, a vseeno strme gore. Edine zgradbe, ki sem jih opazil na obali, so bili svetilniki. Največji je stal na samem Rtu, na čereh in izpostavljenih delih obale pa je bila še cela vrsta manjših. Ker smo pluli zelo blizu obale, so nas z nekaterih izmed njih pozdravljali s sirenami. VZDOLŽ VZHODNOAFRIŠKE OBALE Plovba od rta Dobre nade do Dar es Salaama v Tanzaniji je trajala dobrih osem dni in ves ta čas kopnega skoraj nismo izgubili izpred oči. Včasih je bilo tako daleč, da je bilo videti kot tenka črta na obzorju, nekajkrat pa smo se mu približali kar na kakšnih dvesto ali tristo metrov in napol goli domačini so nam mahali ali pa nam kazali osle. Razločno smo videli njihove koče v senci palm in čolne, ki so se sušili na obalnih peščinah. Vsako jutro sem se še pred zajtrkom šel razgledat na krov in zmeraj sem opazil kaj novega in zanimivega. Včasih so bili to hribi čudnih in skrivenčenih oblik, drugič kakšen prav poseben ptič, ki je krožil nad krmo; večkrat smo naleteli tudi na trop delfinov ali na par morskih psov. Ponekod je bilo morje polno halog in poruvanega drevja, ki so ga naplavile narasle reke med jesenskim deževjem. Tudi ponoči sem večkrat ostajal zunaj. Nekaj dni zapored so nam odpovedovale hladilne naprave in v kabinah je bila ponoči takšna vročina, da sem si pri kadetu Marku izposodil visečo mrežo in hodil spat na premec. To so bile čudovite noči. Ležal sem v rahlo gugajoči se mreži in gledal zvezde, ki so bile tu na jugu vse drugačne in bolj čiste kot v tisti zakajeni kotlini, odkoder sem doma. Do sem ni segal ropot iz strojnice in zato ni bilo slišati drugega kot rahlo pjivkanje morja in zavijanje vetra. Nekega jutra so me presenetili ribiški čolni, ki so se zibali na precej visokih valovih v neposredni bližini naše ladje. Ker kopne zemlje ni bilo videti, sem sklepal, da so zašli daleč na odprto morje. Bili so tako majhni, da so bili vidni samo takrat, kadar so se vzdignili na greben vala, kadar pa so zdrsnili v dolino med dvema grebenoma, pa je bilo videti, kot da jih je morje pogoltnilo. A kot po nekem čudežu so se vzdigovali nazaj na površino, da bi potem čez trenutek spet potonili. Imel sem občutek, da so tod domačini z enakimi čolni lovili ribe že pred sto in tisoč leti. Bili so iztesani iz enega debla, na sredini sta štrleli v zrak dve leseni rogovih, med katerima je bilo razpeto majhno pravokotno jadro iz rumenega platna. V vsakem čolnu sta bila po dva moža. Prvi je bil spredaj pri jadru, drugi pa je zadaj veslal. Opazil sem tudi nekaj večjih čolnov, ki jih je sestavljalo več med seboj povezanih drevakov. Na teh čolnih sem opazil tudi ženske in otroke, ki so šivali mreže in pripravljali hrano. DAR ES SALAAM 3. marca smo se zasidrali pred Dar es Salaamom. Pristanišče je bilo majhno in prenapolnjeno, zato nikakor nismo mogli priti na vrsto za iztovarjanje. Pozabil sem že, kdaj sem zadnjič hodil po trdnih tleh in to neskončno čakanje mi je že pošteno načelo živce. Mornarji so preganjali dolgčas, kakor so pač vedeli in znali: z ribolovom, s kartami, s pijačo, z dolgimi pogovori o ničemer. Po petih dnevih čakanja so nam končno dovolili pristanek. Takoj, ko smo spustili most, se je na barko povzpelo celo krdelo skoraj golih črnih delavcev, ki so se v hipu raztepli po vseh hodnikih in salonih. Naši so jih gledali z nezaupanjem, ki je mejilo na prezir. Kapitan je razglasil po zvočniku, naj zaklepamo kabine in delovne omarice. Menda kradejo kot srake. Za delavci so prišli na krov trgovci s spominki in živopisanimi afriškimi srajcami. Ves omotičen od vročega in slepe-čega afriškega sonca sem šel iz pristanišča v mesto. Ze takoj pri izhodu iz kapije se mi je obesil za pete mlad črnec v kratkih hlačah in mi začel v mešanici francoščine in angleščine razlagati, da je mornar, da ima izpit za navtičnega oficirja in naj mu za božjo voljo pomagam priti na kakšno ladjo. Ko sem rekel, da ne morem, mi je po vsej sili hotel prodati nekakšna očala, ki menda ščitijo oči pred nekimi posebno nevarnimi žarki, ki sevajo samo v Afriki in baje pri nezaščitenih belcih povzročajo slepoto. Bil je tako vsiljiv, da sem moral poklicati taksi, da sem se ga otresel. Izstopil sem na tržnici. Bilo je tako živahno, da se je zdelo, kot da se tu odvija vse življenje v mestu. Mlade branjevke v pisanih oblačilih so votlile kokosove orehe. V rokah so imele dolge in ostre nože, s katerimi so mahale kot s sabljami. Gledale so me prostodušno kot radovedni otroci. Tudi smejale so se čisto po otroško; prisrčno, brez sprenevedanja in cenene koketnosti. Kar naenkrat sem začutil, da bi v tej deželi in med temi ljudmi lahko živel. Ko sem šel mimo prostorne kolibe, v kateri so prodajali pečene banane in palmovo vino, mi je več parov rok pomahalo, naj pridem noter. Posadili so me na leseno klop v kotu kolibe in mi postregli s kokosovim orehom. Mleko mi ni preveč prijalo, dal sem ga nekomu drugemu, sam pa sem oglodal lupino. Prinesli so mi kozarec palmovega vina, pijače, ki je imela približno tak okus kot da bi mlačno pivo zmešal s sirotko. Hotel sem biti vljuden in sem spraznil do dna. Ta pijača je kljub svoji neokus-nosti morala imeti v sebi določen odstotek alkohola, ker se mi je v glavi rahlo zavrtelo. Okrog mene so sedeli domačini in se mi smejali. Potem sem se smejal še jaz, dokler se mi ni pijača zaletela v grlu. Krepak črnec me je nekajkrat lopnil po hrbtu. Še hujši smeh. Dve ženski sta mi prinesli na pladnju neko jed, ki se mi je zdela na prvi pogled podobna »faši-ranemu« fižolu. — Čop, čop, — se je zasmejala mlajša in se ustopila predme. (Se bo nadaljevalo) T. E. 1L# JHk 381 11 XC fiHjZNIŽANJE CEN SEZONSKI OBUTVI '^K^ALPINAŽIRI Nezadovoljni s preskrbo Občani Medvod so vse bolj nezadovoljni s preskrbo, predvsem zaradi gneče v premajhnih prostorih. Prebivalstvo se veča, prodajni prostori pa ostajajo nespremenjeni, zato se gospodinje vse pogosteje odločajo za nakupe v Ljubljani. Trgovsko podjetje ABC »Loka« iz Škofje Loke, ki upravlja vse trgovske lokale na področju Medvod, ima že nekaj let v načrtu graditev blagovnice v Medvodah nasproti tovarne Color. Zaradi zamrznitve marž sami ne morejo zbrati dovolj denarja, bančnega posojila pa tudi ne morejo dobiti. Ker je sedež podjetja v Škofji Loki, posojila ne dobijo v Ljubljani in ker je blagovnica v Medvodah, posfojila ne dobijo v Škofji Loki. Načrtovana blagovnica naj bi imela tri etaže s prehrambenim, tehničnim in tekstilnim blagom s skoraj dva tisoč metri prodajne površine ter naj bi veljal^. 20 milijonov dinarjev. -fr Mehanično delavnico bi radi Številni motorizirani Medvodčani že dalj časa pogrešajo mehanično delavnico, v kateri bi lahko popravili vsaj manjše okvare na vozilih. Pred leti je podjetje »Avtoprevoz« imelo delavnico za popravilo vozil, vendar so jo zaradi preusmeritve poslovanja ukinili. Tako so sedaj avtomobilisti primorani popravljati svoja vozila v Kranju ali v Ljubljani. -fr Trdna vez med študenti Klub študentov Poljanske doline je bil ustanovljen pred petimi leti. Študentje iz Poljanske doline so bili pred tem pod okriljem škofjeloškega študentskega kluba. Ker pa študentje iz doline v glavnem stanujejo v Ljubljani, torej žive v bistveno dru-gačnejših razmerah od onih iz Škofje Loke, se je pokazala potreba po ustanovitvi še enega kluba v občini. Odločitev se je že pokazala za pravilno. »Naš klub trenutno združuje okrog sedemdeset študentov iz Poljanske doline,« pravi njegov predsednik Janez Tušek. »Vseh pa najbrž še niti nimamo ragi-striranih! Veste, prav vse je težko povezati. Nekateri, ne vem, zakaj, sploh niso zainteresirani za delo v klubu. Nekaj študentov z našega področja študira tudi na višjih in visokih šolah v Mariboru. Tudi z njimi nameravamo v Cenjene kupce obveščamo, da smo našo poslovalnico TEKSTIL BLED preselili v prostore HOTELA BLEGAŠ poleg Festivalne dvorane Enaka izbira blaga Priporočamo se za nakup murka Žito Ljubljana, TOZD Pekarna Kranj išče za svoje delavce samske sobe oziroma ležišča V ta namen vabimo lastnike takih sob, ki so pripravljeni skleniti z nami sporazum o oddaji prostorov, da se /.glasijo v upravi Pekarne ali nam pošljejo pismeno ponudbo na naslov: Žito, TOZD Pekarna Kranj, Dražgoška 8. V poštev pridejo ponudbe iz mesta Kranja. Občni zbori gasilskih društev Kranjska občinska gasilska zveza združuje 44 teritorialnih in industrijskih društev, ki so bila tudi lani zelo delavna. Prostovoljni gasilci so dobili precej nove opreme, nekatera društva pa so kupila tudi nove avtomobile. Te dni se začenjajo po društvih redni občni zbori, ki morajo biti na osnovi sklepa Občinske gasilske zveze končani do konca februarja. Marca načrtuje namreč letni obračun osrednja kranjska gasilska organizacija. V kranjsko občinsko zvezo so včlanjena naslednja društva: Prim- skovo, Preddvor, Voglje, Sava Kranj, Tekstilindus Kranj, Preba-čevo-H rastje, Cerklje, Stražišče, Šenčur, Duplje, Spodnji Brnik, Bitnje, Visoko, Britof, Jezersko, Mavčiče, Srednja vas, Podblica, Breg ob Savi, Zgornji Brnik, Pre-doslje, Trstenik, Zalog, Zabnica, Luže, Iskra Kranj, Kokrica, Voklo, Štefanja gora, Gorice, Golnik, Naklo, Visoko, Žeje-Bistrica, Bes-nica, Podhrezje, Suha, Lahovče, I BI Kranj, Jošt nad Kranjem, Olševek, Planika, Trboje in Hotemaže. I. Petrič prihodnje navezati tesnejše stike in jih povezati med seboj!« In kasne so naloge študentskega kluba? Ni jih malo! Med najpomembnejšimi pa . je prav gotovo medsebojna pomoč! Študentje, ki pridejo na študij v Ljubljano, se prve mesece v novih sredinah navadno ne znajdejo najbolje! Prav študentski klub pa poskrbi, da se novopečeni visokošolci hitreje vključijo v novo okolje, Starejši, že izkušeni študentje pomagajo pri iskanju stanovanj, iskanju štipendij .. . »S tem pa naše delo še ni končano!« pripoveduje predsednik kluba Janez Tušek. »Dejavnost poljanskih študentov je še mnogo širša. V preteklega pol desetletja smo po posameznih krajih Poljanske doline — predvsem v Gorenji vasi in Žireh — pripravili že več prireditev. Pripravili smo zanimiva predavanja, literarne večere! Vsako leto v maju se študentje odpravimo na pohod po partizanskih poteh v Polhograjskih Dolomitih in škofjeloških hribih. Udeležba je vedno velika! Na pohode navadno povabimo tudi goste. Lansko leto so, denimo, na parti- zanskem mitingu v Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem nastopili pesnik Ivan Minatti, dramski igralec Janez Rohaček ter pevka Sabina Hadarević. Letos smo v Gorenji vasi prvič pripravili tudi brucovanje. V svoje vrste smo sprejeli nove člane. Pred dnevi smo v Gorenji vasi in Žireh pripravili nastopa folklorne skupine afriških študentov, ki študirajo v Sloveniji! Obiskovalcev je bilo nepričakovano veliko. Vsi pa so predstavo odlično sprejeli. Zato s podobno aktivnostjo nameravamo nadaljevati tudi v prihodnje! Že prihodnji mesec nameravamo povabiti v goste Slovenski oktet, v maju pa načrtujemo naš tradicionalni pohod.« Seveda vseh akcij ni mogoče izvesti brez denarja. Nekaj sredstev si študentje Poljanske doline prislužijo s pripravo posameznih prireditev, toda to še vedno ne bi bilo dovolj za uspešno delo kluba. K sreči so vedno doslej študentje ob večjih akcijah naleteli tudi na razumevanje pri delovnih organizacijah škofjeloške občine ter pri drugih ustanovah. J. Govekar Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Colorjeve informacije V organizaciji združenega dela Color Medvode so poskrbeli za dobro obveščanje članov delovnega kolektiva. Že četrto leto izhaja interno glasilo »Colorjeve informacije«, ki redno prinaša prgišče novic o delu in uspehih tega delovnega kolektiva, posebno kakovostna pa je strokovna priloga »Tehnologija premaznih sredstev«, ki je edina tovrstna literatura pri nas. -fr Gorenjski aktiv informatorjev v delovnih organizacijah Sekcija informatorjev v delovnih organizacijah, ki deluje pri Društvu novinarjev Slovenije, je osnovala pokrajinske aktive po vsej Sloveniji. Za Gorenjsko je bil tak aktiv osnovan oktobra lanskega leta, saj po nepopolnih podatkih na Gorenjskem čez 40 organizacij združenega dela izdaja svoja glasila. Delovni program aktiva zajema predavanja, usklajevanje samoupravnih aktov, ki zadevajo informiranje v organizacijah združenega dela, spoznavanje posameznih organizacij združenega dela na Gorenjskem in drugo. Ustanovnemu sestanku oktobra 1974 v Železarni na Jesenicah je sledil novembra sestanek v Almiri Radovljica in pretekli teden, 17. januarja, v Peku Tržič. Na jeseniškem sestanku so izvolili vodstvo aktiva, spoznali sedanji položaj jeseniške Železarne in njene perspektive. V Radovljici so poslušali predavanje Lenarta Šetinca o samoupravnem komuniciranju in spoznali tovarno pletenin Almira. Na tretjem sestanku v Tržiču so najprej poslušali razpravo sekretarja medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Gorenjsko Zvoneta Laburo o gospodarjenju in gospodarskem položaju Gorenjske v lanskem letu. Razpravljali so tudi o kodeksu novinarjev Jugoslavije. Ze po ustaljenem sistemu dela so najprej poslušali informacijo predstavnika tovarne čevljev Peko Tržič o razvoju te tovarne in o nje- nem sedanjem položaju, zatem pa si nekatere obrate tudi ogledali. Gorenjski aktiv informatorjev v organizacijah združenega dela, ki mu predseduje Lado Mraz, je dobro zastavil svoje delo. Grob prerez dosedanjega dela nedvomno potrjuje, da je usmerjeno v izpopolnjevanje znanja in razgledanosti informatorjev v organizacijah združenega dela. Tako tistih, ki se profesionalno ukvarjajo s tem, kot tistih, ki honorarno vodijo to delo. Razen tega pa taka oblika dela in povezovanje informatorjev lahko mnogo koristi pri medsebojni izmenjavi mnenj in izkušenj, pri obravnavi skupnih problemov, usklajevanju mnenj in stališč itd. Zal pa tako ne mislijo vsi tisti, ki v organizacijah združenega dela odgovarjajo za informiranje, saj se sestankov udeležuje poprečno komaj tretjina vabljenih. Na vseh dosedanjih sestankih aktiva so bili prisotni tudi predstavniki medobčinskih družbenopolitičnih organizacij Gorenjske in občinskih vodstev občin, kjer je aktiv imel sestanek. Prihodnji sestanek aktiva informatorjev v delovnih organizacijah Gorenjske bo v drugi polovici februarja v tovarni Sava Kranj. Na sporedu je predavanje o razredni naravnanosti tiska, pogovor o samoupravnih aktih, ki urejajo informiranje v organizacijah združenega dela, informacija o tovarni gumijastih izdelkov Sava Kranj in ogled nekaterih obratov. OBČINSKO SODIŠČE V ŠKOFJI LOKI objavlja prosto delovno mesto zemljiško knjižnega referenta Pogoj: srednja strokovna izobrazba. Stanovanja ni. Lastnoročno napisane prijave sprejema Občinsko sodišče v Škofji Loki 15 dni po objavi. Komunalno podjetje Remont Škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto direktorja Kandidat za delovno mesto mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da izpolnjuje splošne pogoje določene z zakoni za taka delovna mesta; — da ima višjo ali visoko izobrazbo ekonomske, gradbene ali organizacijske smeri in da ima najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega najmanj dve leti na vodilnem delovnem mestu ah — da ima srednjo izobrazbo ekonomske, gradbene ali strojne smeri in najmanj deset let delovnih izkušenj, od tega najmanj pet let na vodilnih delovnih mestih; — da predloži izkazilo, da ni sodno kaznovan ali v sodnem postopku; — da je moralno in politično neoporečen; — da predloži program razvoja dejavnosti podjetja m da z njim soglaša skupščina občine Škofja Loka. Prednost imajo kandidati, ki imajo vsaj nekaj delovnih izkušenj v komunalni dejavnosti. Vabimo kandidate, ki želijo sodelovati pri uresničevanju naših programskih ciljev in nalog, da pošljejo ponudbe razpisni komisiji naše OZI) s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev in potrebna dokazila v 15 dneh od dneva objave razpisa. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 45 dneh od dneva objave razpisa. Stanovanja ni na voljo KUPUJTE SREČKE EKSPRESNE LOTERIJE, KI JO SAMOSTOJNO PRIREJA LOTERIJSKI ZAVOD SLOVENIJE mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam PRAŠIČE. Visoko 27 414 Prodam male PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Velesovo 13 415 Prodam lahko KOBILO ali zamenjam. Pivka 15, Naklo 416 Prodam navadno tri in pol tonsko HARMONIKO. Gole Alojz, Praše 30, Kranj 417 Prodam rabljene DESKE za opaže. Šenturska gora 8, Cerklje 418 Prodam mlado KRAVO za zakol. Sp. Brnik 60, Cerklje 419 Prodam 1000 kg semenskega KROMPIRJA desire, 6 kub. m BOROVIH PLOHOV in dobro ohranjen trobrazdni traktorski PLUG FERGUSON. Sp. Brnik 30, Cerklje 420 Prodam TELICO in BIKA. Zalog 67, Cerklje 421 Prodam PRAŠIČA za zakol. Zalog 39, Cerklje 422 Prodam PRAŠIČA za zakol, 100 kg težkega. Zalog 38, Cerkfje 423 Prodam dva BIKA ali zamenjam za brejo KRAVO. Ambrož 3 pod Krvavcem 424 Prodam dva PRAŠIČKA, šest tednov stara. Cerklje 50 425 Prodam TELIČKO, deset mesecev staro. Sidraž 1, Cerklje 426 Prodam plemenskega BIKA, 400 kg težkega. Nasovče 27, Komenda 427 Prodam električni RADIATOR za ogrevanje in kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Nikolič, Zg. Brnik 7 428 Prodam žensko KOLO, magnetofon s kasetami — avtomatik, dva pocinkana SODA 200- in 60-litrska s pipami in OKNO 120x 60 ter OTROŠKI KOŠEK na kolesih. Šenčur, Mlakarjeva 48 429 Prodam PRAŠIČA za zakol. Cerklje 45 430 Prodam avto MAGNETOFON STEREO na velike kasete. Jezerska 108 d, Kranj, tel. 24-035 431 Prodam 2000kg SENA in OTAVE Sebenje 18, Tržič 432 Prodam 90-basno HARMONIKO — 2-glasno SKANDALI. Poizve se popoldan. Jezerska c. 116, Kranj 433 OVČARJA (4 mesece) poceni prodam. Šenčur, Štefetova 8 434 Prodam SOD — 120-litrski, dobro ohranjen, in PEČ na olje, ŠKOLJKO WC — litoželezno in pomivalna korita. Zupan, C. na Brdo 17, Kranj Po ugodni ceni prodam otroško vzmetnico jogi 135 x 65. Baje Jana, Staneta Rozmana 5, tel. 23-125 Ugodno prodam manjšo trajno ža-rečo PEČ, malo rabljeno. Ogled možen 24. in 25. 1. popoldan. Golniška 63, Kokrica 436 Prodam BETONSKO ŽELEZO 10 mm. Čirčiče 13, Kranj 437 Prodam KONJA, starega 10 let, brejo KRAVO in SVINJO, SLAMO-REZNICO s puhalnikom in kom-binirke ter vile. Grošelj Angela, Podgorje 39, Kamnik. 438 Prodam PRAŠIČA za zakol. Repnje 40, Vodice 458 Prodam PRAŠIČA za zakol. Vidic Franc, Bled, Partizanska 8 459 Prodam KNJIŽNO OMARO, 2 fotelja, mizico, kavč, vse za 3000 din. Delavec Miha, Gosposvetska 15, Kranj 460 KMETIJSKA ZADRUGA NAKLO — VALILNICA Prodaja enodnevne piščance vsak torek od 6. do 12. ure. Sprejemamo pismena prednaročila nad 25 kosov. Se priporoča KZ Naklo 64202 — Valilnica Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica MoSe Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. SLIKO, delo Maksima Gasparija, manjši format, prodam. Eventualno zamenjam za nabožno ali pokrajinsko sliko. Ponudbe pod »Gorenjski motiv« 235 Nudimo vam vsak dan SVEŽA JAJCA. Šenčur, Mlakarjeva 58 272 Prodam OBRAČALNIK za kosilnico BCS. Kržišnik, Pungart 5, Škofja Loka 338 Prodam KRAVO simentalko, osem mesecev brejo, ki bo drugič telila. Bergant Janez, Žlebe 16, Medvode 347 Prodam KRAVO bohinjko pred telitvijo. Brda 6, Radovljica 348 Prodam navijalni stroj AUMAN — WV, letnik 1974. Ponudbe pod »Marec« 349 Prodam KRAVO s teletom ali za zakol in KROMPIR dobrina za seme. Mavčiče 59, Kranj 350 Prodam KOBILO, staro 16 let, in vprežno KOSILNICO. Sr. Bitnje 19, Zabnica 351 Prodam sobno POHIŠTVO, malo rabljeno z jogi vložki, in VRATA za krušno peč. Dvorje 74 352 Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo, ter SLAMOREZNICO s puhalnikom. Jeraj Alojz, Vodice 119 353 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK modre barve. Fojkar Vilma, Moša Pijade 8, Kranj 354 Prodam tri sorte jedilnega in semenskega KROMPIRJA. Turk, Rovte, Podnart 355 Prodam MIVKO zaradi pomanjkanja prostora. Hrastje 137 356 Umrla nam je naša draga mama Ana Snedic Pogreb bo v soboto, 25. 1. 1975, ob 16. uri iz hiše žalosti Orehov-lje 1 na pokopališče v Predoslje. Žalujoči: mož Janko, sinova Jože in Janez ter hčerke Tinka, Slavka, Anka in Mari z družinami ter sestra Micka. Orehovlje, 24. januarja 1975 Zahvala Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete Antonije Grašič roj. Zupan Janezovčeve mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom. sosedfvPgf rb^na™ ter kolektivu KAŠC Kranj za podarjene vence, ^etJ«^"^J^SJj^t" mene. za izrečeno sožalje in za tako ^evilno spremstvo na nemzadnj.po^ Posebno hvaležnost izrekamo tudi dr. Bajželjnu Urpestri »«gJ^Vg zdravniško pomoč. ZahvalJuJ.mOM ^J^SJ^^V^S^ Carmanovim za nesebično pomoč in tov. ,uK_.aii,li„mo ff(,snodu „ . , ii-i MuHulie se iskreno zahvaljujemo gospodu požrtvovalno organizacijsko delo. Nadalje i» ,BK .. begede tcr cerkvenemu »upniku za lepo opravljen cerkveni obred in tolažil nt oeseae ie pevskemu zboru za ganljivo petje. Vsem in vsakemu posebej Se enkrat iskrena hvala. 2. . n i K/wU«> Milka. Tončka, Anica z alujoči: sinovi Tone, Lojze, Pavel; hčerk«. »»»V sorod8tvo družinami ter Justi; sestri Micka, Francka in ostalo sorodstvo. Strahinj, Polica, Jesenice, Duplje, Kranj. Melbourne, 23. januarja 1975 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Luže 12, Šenčur 357 Prodam 1000 kg semenskega KROMPIRJA saskija in jedilni kot LIWING. Voglje 117, Šenčur 358 Prodam težke PRAŠIČE. Praše 14, Kranj 359 Prodam dva ^mesnata PRAŠIČA za zakol. Škofjeloška 25, Kranj 360 Prodam dve OKNI Jelovica, novi z roletami 120 x 140. Kličite telefon 81-790 361 Prodam povečevalnik UPA-5. Naslov v oglasnem oddelku 362 Prodam mlado KRAVO za zakol ali ^zamenjam za brejo. Seler Leopold, Voglje 42 363 Prodam 15 mesecev starega BIKA simentalca za dopitanje. Češnjevek 25, Cerklje 364 Prodam PRAŠIČA, 120 kg težkega. Tatinec 3, Preddvor 365 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Komenda 14 366 Prodam PRAŠIČA za zakol. Orehovlje 13 367 Prodam PLINSKO PEČ super ser. Štravs, Kuratova 23, Kokrica Prodam KRAVO, visoko brejo po izbiri in OBRAČALNIK, priključek za MOTIVERK kosilnico. Aljančič, Hudo, Tržič 369 Prodam KRAVO po izbiri. Meterc Kari, Zabreznica 22, Žirovnica 370 Prodam SOD za gnojnico in motorno črpalko. Breg ob Kokri 16, Preddvor 371 Prodam TELICO, 4 mesece brejo, ki bo prvič telila. Logar Marija, Pod-brezje 91 372 Prodam PRAŠIČA, 130 kg težkega, in suhe BUTARE. Čadovlje 3, Golnik 373 Ugodno prodam dvodelno OMARO, PEČ na olje. Erjavec Franc, Gradnikova 9, Kranj 374 Prodam BUKOVA DRVA. Stara c. 18, Kranj 375 Prodam mlado KRAVO simentalko, ki bo v začetku februarja telila, in frizijko po izbiri. Langus, Peračica, Brezje 376 kupim Kupim PISALNO MIZO. Velesovo 16 389 Kupim dobro ohranjen BULDOŽER tip TG-50C. Ponudbe pod »Gotovina« 397 Kupim manjšo SLAMOREZNICO z verigo in puhalnikom in TRAKTOR do 18 KM. Traven Franc, Valburga 23, Smlednik Kupim ali menjam STARE KOVANCE. Pišite na naslov: Galjot Stanko, Savska cesta 4, Kranj 399 Kupim NAMIZNI VRTALNI STROJ. Naslov v oglasnem oddelku. 442 Kupim KAVČ in manjšo VITRINO (orehov furnir). Pisk, Ul. XXXI. divizije 15/1. 443 KLAVIR ali PIANINO kupim. Pogačnik, Lesce, Tovarniška 24 444 Kupim dobro ohranjeno POHIŠTVO za samsko sobo. Ponudbe z opisom in ceno pošljite na oglasni oddelek pod šifro »V Kranju« 445 Kupim CIRKULAR. Ponudbe na Erzar, Sp. Brnik 55, Cerklje 446 Kupim GRADBENE PLOŠČE (LIP Bled). Telefon 061-84-031 447 vozila Prodam ŠKODO, letnik 1970/71. Brezje 37, Tržič 377 Prodam avto 1000 NSU, letnik 1967. Ogled od 14. ure dalje. Vidic Mirko, Rečiška 59, Bled 378 Prodam FORD TAUNUS 17 M za 8000 din. Pintar Franjo, Groharjevo naselje 12, Škofja Loka 379 Kupim avto NSU PRINZ, letnik 1970. Orehar Vinko, Naklo 131 380 Prodam TRAKTOR. Suha 33, Kranj 381 Prodam osebni avto ZASTAVO 750 v zelo dobrem stanju. Vidic, Lesce, Tovarniška 2 382 Prodam osebni avto SIMCA 1000 GLS, letnik 1967, v zelo dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 383 Ugodno prodam karambolirano SIMCO 1301 LS zaradi odhoda k vojakom. Pogačnik, Podnart 40 384 ŠKODO 110 L, letnik 1970, prevoženih 41.000 km, ugodno prodam. Franc Pintar, Sovodenj 32 nad Škof-jo Loko, tel. 69-009 385 Prodam dele za ŠKODO. Moša Pijade 5, Kranj 386 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, nova karoserija. Pestotnik, Kokra 66, Zg. Jezersko 387 Prodam FIAT 750, registriran do avgusta 1975, za 5000 din. Stražišče, Pševska c. 3 i, tel. 22-695 vsak dan od 16. do 18. ure 388 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Velesovo 16 389 Prodam dele za ŠKODO 1000 MB. Telefon 23-838, Kranj 390 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1967. Kalan, Suha 2, Kranj 391 Kupim TRAKTOR ZETOR, 25 KM. Naslov v oglasnem oddelku 392 DKW 1000 S po delih, prodam. Srakovlje 13, Kranj 393 Prodam lepo ohranjeno ZASTAVO 750 z novim motorjem za 5500 dinarjev. Suha 30, Kranj 394 Poceni prodam ŠKODO 1000 MB de lux, letnik 1967. Vprašajte v Pe-kariji v Šenčurju. 395 ČGP Delo Podružnica Kranj, Kranj, Koroška 16 Sprejme takoj 1. PRODAJALCE — (ke) za prodajo časopisov, revij, tobačnih izdelkov in galanterije v kioskih v Kranju, Radovljici, Škofji Loki in na Jesenicah 2. SNAŽILKO za čiščenje poslovnih prostorov v Kranju ZA POSLOVALNICO NA JESENICAH, JESENICE, TITOVA C. 49 1. RAZNAŠALCA — (KO) • časopisa Delo za teren Koroška Bela. Delo je primerno za dijake, študente, gospodinje ali upokojence. 2. DISTRIBUTERJA za razvoz časopisov in revij. Zaposlitev traja od 5. ure zjutraj do 10. ure. Pogoj: šoferski izpit B kategorije in lasten osebni avto. Vse informacije dobite na podružnici Dela v Kranju, Koroška 16, tel. 21-280 ali na poslovalnici Dela na Jesenicah, Titova c. 49, tel. 81-698. Prodam nekaj nadomestnih delov (polosovine, boben in dromel). Ple-stenjak, Govejek 6, Medvode 439 Kupim dobro ohranjen avto BMW 1600. Pipanova 21, Šenčur Kupim MOPED na pedala za vožnjo brez vozniškega dovoljenja. Jože Klemenčič, Stara Oselica 37, 64224 Gorenja vas 441 zaposlitve HIŠNI SVET stolpiča Šorlijeva 9 išče žensko, ki bi bila pripravljena čistiti skupne prostore. Ostalo po dogovoru na telefon 25-420 456 Službo dobi kvalificiran PLESKAR. Plača po dogovoru. Bakov-nik Jože, Visoko 98, Šenčur 409 Nujno potrebujem mlajšega MIZARSKEGA POMOČNIKA ali pomožnega delavca, lahko tudi za pri-učitev. Ogris Andrej, mizarstvo, Trojarjeva 9, Kranj 410 Iščemo VARSTVO za dveletno deklico od 8.—12. ure pri nas doma. Prof. Čenčur, Kranj, St. Žagarja 12 stanovanja Trgovski pomočnik nujno išče SOBO v Kranju ali okolici. Plačilo po dogovoru. Bihalski Miha, Kokra, Skladišče, oddelek 2, Kranj 400 V Kranju in okolici Kranja iščeta dve sestri enosobno STANOVANJE, GARSONJERO ali ogrevano SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice. Nudita ugodno plačilo. Ponudbe pod »Nujno« 401 V Kranju ali bližnji okolici iščem manjše STANOVANJE za dve leti. Kusari, Predoslje 88, Kranj 402 Tričlanska družina nujno išče STANOVANJE za dobo 2—3 let na območju Zirov. Ponudbe pod »Maj 1975« 403 Na STANOVANJE sprejmem dva fanta v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 448 Uslužbenka išče SOBO. Informacije na tel. 23-770 int. 217 449 Mamica s 7-letnim sinom išče SOBO v Škofji Loki ali okolici. Ponudbe: Turistično društvo Škofja Loka 450 Iščem SOBO v Kranju. Ponudbe pod »Samska« 451 Centralno ogrevano SOBO s kopalnico oddam dvema moškima. Naslov v oglasnem oddelku. 542 Mirno dekle — Slovenka, delavka išče SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Nujno« 453 posesti Ugodno prodam manjšo HIŠO, zgrajeno do 3. faze, blizu Tržiča. Ponudbe pod »Za vikend ali stanovanje« 344 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v bližini Škofje Loke. Dobro plačam z devizami. Naslov v oglasnem oddelku 404 ZAZIDLJIVO PARCELO kupim1 v širši okolici Kranja ali Škofje Loke. Ponudbe (v večernih urah) na telefon 064-24-802 405 Manjše STANOVANJE, GARAŽO, večjo KLET, primerno za manjšo obrt, prodam v Škofji Loki. Ponudbe pod »Takoj vseljivo« 406 Kupim HIŠO z vrtom na Gorenjskem na sončni legi, z lepim razgledom, v primerni razdalji od avtobusne postaje in trgovine. Je lahko tudi stara kmečka hiša. Ponudbe pod »Gotovina 1975« 407 V najem oddam PROSTOR v izmeri 180 kv. m v bližini Kranja za obrt ali skladišče. Naslov v oglasnem oddelku 408 Prodam GARAŽO v Kranju na Cesti Staneta Žagarja 7. Dolinar, Partizanska 42, Škofja Loka, telefon 60-190 Prodam PARCELO za vikend, sončna lega, voda na parceli. Poizve se v trafiki Cerklje 455 prireditve GASILSKO DRUŠTVO MAVČIČE prireja vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igra ansambel MODRINA. Vabljeni! 322 KUD VALENTIN KOKALJ VISOKO uprizori v soboto, 25. januar-" ja 1975, ob 19. uri in v nedeljo, 26. januarja 1975, ob 16. uri v dvorani zadružnega doma na Visokem KOMEDIJO B. Nušića ŽALUJOČI OSTALI. Vabljeni! 412 MA Železniki prireja v soboto, 25. januarja, ob 19.30 MLADINSKI PLES. Igra ansambel »NOCTUR-NO« s pevko Sonjo Gaberšček TVD Partizan Gorenja vas prireja v nedeljo, 26. januarja, ob 19. uri PLES. Igra ansambel »NOCTUR-NO«, pojeta pa Sonja Gaberšček in Oto Pestner obvestila ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610 ali pišite, pridem na dom. 4733 ostalo Opozarjam morebitne kupce, da KOSNJEK ANTON, Britof 46 nima pravice prodajati mojega premoženja in vseh premičnin. KOŠNJEK FRANČIŠKA, Britof 46 413 Nujno potrebujem 5000 din posojila. Ponudbe pod šifro »Vrnem 6500« 457 loterija J: J* 830 21 51321 61811 451431 176391 2 52202 11522 94612 27142 74272 00072 65462 81132 286422 315112 83 43 23 33 473 85253 99683 59553 77033 568883 384953 24 94 284 581374 193084 D IZ m T3 100 30 800 1.000 5.000 5.000 10 600 600 600 800 800 800 1.000 1.000 10.000 10.000 20 20 40 50 , 60 600 800 1.000 1.000 5.000 10.000 20 30 60 5.000 10.000 55 625 9325 \95025 25165 34075 543815 286965 116005 6 33246 46606 314516 27 9387 84777 134257 38 288 4448 31948 44218 31968 39938 79 09639 67719 75879 44879 322139 00 » TJ 30 80 200 800 800 1.000 5.000 10.000 150.000 10 600 800 5.000 40 500 1.000 5.000 20 80' 300 600 600 600 800 20 600 600 800 1.000 5.000 dežurni veterinarji od 24. do 31. januarja: TERAN Janez dipl. vet., Kranj, Valjavčeva 6, telefon 23-716 ali 21-798; 2?rr»^Aa"uarJa do 7- februarja: CE-FUDLR Bogdan, dipl. vet., Krani. Kajuhova 23, telefon, 22-994 5 od 7. do 14. februarja: BEDINA Anton dipl. vet., Kokrica, Betonov« 58, telefon 23-518. 13 Petek, 24. januarja 1975 Najdenček iz mednarodnega vlaka V torek, 21. januarja, so bili jeseniški miličniki nemalo osupli, ko so v vagonu mednarodnega vlaka št. 417, ki vozi na progi Ziirich—Jesenice—Beograd, našli v kupeju trdno spečega malčka, le za silo oblečenega v rjavo pelerino, kapo in otroške žabe. O materi ali starših ni bilo sledu, rahel namig dogajanju je dala le potnica v sosednjem kupeju, ki je dejala, da se spominja ženske z otrokom v naročju, ki naj bi vstopila na neki postaji blizu Innsbrucka, nekje pri Beljaku pa naj bi je ne bilo več. Kriminalisti kranjske UJV si v sodelovanju z avstrijsko policijo priza- devajo, da bi odkrili mater, ki je sina zapustila V kupeju vlaka. Ko so ga našli, je bil malček omamljen od pijače, od piva, saj so poleg njega našli dve prazni steklenici. Da mu je mati dala piti pivo, so potrdili tudi v jeseniški bolnišnici, saj je, ko so ga tja pripeljali, smrdel po pivu. V jeseniški bolnišnici so malčka, ki so ga ljubeče poimenovali »Cicko«, sprejeli v sobo dve- do triletnih otrok. Domnevajo, da je nadvse prijazen in živahen otrok star od 20 do 25 mesecev. Njegovo starost približno ugotavljajo po zobovju. »Cicko«, ki je zaradi svoje živahnosti postal ljubljenec otroškega oddelka, ima zares lepe, bele zobke, rdečkaste laske in velike rjave oči. »Cicko« je bil neznansko lačen, prestradan, ko so ga pripeljali. Fantek pa je zelo droban, preveč drobcen za svojo starost. Govoriti mali »Cicko« seveda še ne zna, stalno nekaj čeblja in nikakor se iz njegovega čebljanja ne da ujeti kakšno razumljivo besedo, tako da je malček popolna uganka. Kadar kaj dobi ali za kaj prosi, vedno pravi »na« in to je pravzaprav vse, kar je iz njegovega besednega izražanja kolikor toliko razumljivo. »Opta, opta« je mrmral, ko se je stegoval za igračo. Seveda pa je pri tako majhnem otroku, ki prav gotovo ne izgovarja vseh besed pravilno, kaj težko ugotoviti, v katerem jeziku naj bi izražal svoje misli in hotenja. Mali najdenček, ki je za zdaj popolna neznanka, se v jeseniški bolnišnici imenitno počuti, sploh ni žalosten in sploh se ne čudi novemu okolju. Zdi se mu prav zabavno, še posebej je zadovoljen tedaj, ko mu prineso hrano, ki jo pospravi v naravnost ogromnih količinah za svojo malo konstrukcijo. Kar naprej in vsakomur se smehlja, nikogar se ne boji, vsakomur radodarno ponuja svoje ročice. Pred fotoaparatom je bil neznansko simpatičen, nadvse všeč so mu bili bliski, ki so ga spravili v pravcati glasni smeh. Kar še in še bi požiral, tako všeč mu je bila nova igra. Ko sva s fotoreporterjem odhajala, so naju spremljale živahne rjave oči in njegov široki nasmeh in potem se je spet zamotil s kockami in z medvedkom. Primarij dr. Plut, predstojnik otroškega oddelka jeseniške bolnišnice, je dejal, da bo mali najdenček še ostal v bolnišnici. Če njegove matere ne bodo našli, ga bodo za nekaj časa oddali v rejništvo, po vsej verjetnosti pa ga bo kdo posvojil. Kajti že zdaj, drugi dan, ko smo ga obiskali v bolnišnici, so se oglasili ljudje, ki bi ga radi posvojili. Prišla je neka ženska, srednjih let in napotili so jo na socialno službo jeseniške občine, da uredi vse potrebno za posvojitev najdenčka iz mednarodnega vlaka. Seveda v tem primeru, če bosta preteklost malega fantka, njegovo poreklo, njegova narodnost in njegova identiteta ostala popolnoma neznana. Vsaj prihodnost pa je malemu »Cicku« po vsej verjetnosti zagotovljena. D. Sedej Izbira varnostnega pasu Pri nas ni mnogo dilem, ali je varnostni pas potreben ali ne, kot je bilo to z avtomobilskimi zavesicami, je pa seveda več vprašanj o tem, kakšen tip varnostnega pasu zagotavlja največjo varnost, kako naj kupec ve, da varnostni pas, ki ga kupuje, ustreza varnostnim normativom, kako vzdrževati varnostni pas itd. Zelo verjetno je, da bodo večje potrebe po tem varnostnem pripomočku sprožile tudi večje povpraševanje in s tem povečale tudi apetite po zaslužkih s prodajo neustreznih in nekvalitetnih varnostnih pasov. Da bi se temu izognili, je treba prodajalce in proizvajalce opozoriti na nekatere pogoje, ki jih morajo izpolnjevati, če hočejo proizvajati in prodajati varnostne pasov«, kupcem pa svetovati, kaj naj kupujejo, da kasneje ne bodo razočarani. KAKŠNI VARNOSTNI PASOVI SO NAPRODAJ? V naših trgovinah so še vedno podtrebušni varnostni pasovi, pri katerih teče-trak prek telesa v višini medenice in je pritrjen na vozilo na dveh mestih. Tak varnostni pas ne more preprečiti, da se ne bi ob nenadni zaustavitvi avtomobila zgornji del telesa in glava nagnila naprej in udarila v ogrodje avtomobila; zato se ta tip pasu ne prip,oroča. Diagonalni pas, ki teče diagonalno prek prsnega koša od kolka do nasprotne rame, sicer zadržuje prsni koš, da se ne upogne naprej, vendar je učinek omejen in se njegova uporaba ne priporoča. Neoznačen prehod Na cesti I. reda Kranj—Ljubljana pri zdravstvenem domu v Medvodah so lani položili novo vrhnjo plast asfalta ravno na tistem delu, kjer je prehod za pešce. Prehoda pa niso označili oziroma obnovili. Ob zelo gostem prometu so številni pešci, ki iz novega stanovanjskega naselja na Svetju hitijo na drugo stran v trgovino, Zdravstveni dom, lekarno in tovarno Donit, nezaščiteni, posebno še, ker številni vozniki ne spoštujejo omejitve hitrosti. -fr 14 Petek, 24. januarja 1975 Pas na tri točke ali y varnostni pas. To je kombinacija podtre-bušnega in diagonalnega pasu, pritrjen pa je na vozilo na treh točkah. Ta pas zadržuje trebušni del telesa, da ne zdrsne naprej, hkrati pa varuje tudi prsni koš in glavo. Za tak varnostni pas so se odločile vse tiste države, ki so že predpisale varnostni pas kot obvezno opremo osebnih avtomobilov, in vse tiste, ki za sedaj šele propagirajo njegovo uporabo. Tritočkovni varnostni pas priporoča tudi republiSki svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, predvideva pa ga tudi osnutek zveznega pravilnika o napravah in opremi motornih vozil. ZAŠČITA KUPCA Jugoslavija je p. do 15. mesta po turnirskem sistemu. Namiznoteniški klub Sava je imel konec leta 1974 občni zbor, na katerem je obravnaval uspešno napredovanje glede množičnosti in hitrega naraščanja kvalitete pionirjev in pionirk. V klubu je začela trenirati tudi skupina 30 naraščajnikov v okviru ŠD Lucijan Seljak, za kar je zasluga vodstva šole ter Janeza Gra-šiča in mentorja Petra Mohorčiča. Zelo uspešno nastopa tudi članska ekipa v II. slovenski namiznoteniški ligi, kjer po prvem delu prvenstva zaseda odlično drugo mesto, ki zagotavlja vstop v I. slovensko ligo. Drugi del tekmovanja se bo pričel konec februarja. Omeniti je treba, da Olimpija II nastopa izven konkurence. Za ekipo Save nastopajo Tadina, Kerstein, Pangrič in Trček. Lestvica: Olimpija II Sava Bežigrad Salonit Sodražica Zvezda Gorica Jesenice Vrhnika Idrija 45: 5 36:23 38:25 38:32 37:36 33:32 25:32 21:37 23:38 0:45 18 14 12 12 10 8 6 6 4 0 Na občnem zboru je bil izvoljen nov predsednik upravnega odbora Vito Osojnik. Treningi so v telovadnici OŠ Lucijan Seljak in v prostorih TVD Partizan v Stražišču pod vodstvom glavnega trenerja Matije Bajžlja in njegovega pomočnika Darka Pan-griča. M. Trček košarka Tržič izgubil doma Glavno značilnost 2. kola zimske GKL bi lahko navedli zmagi gostujočih ekip nad domačinoma. V Stražišču so mladi igralci Triglava visoko premagali pomlajeno moštvo slovenskega drugoligaša Save, v Tržiču pa domači ekipi ni uspelo ponoviti uspeha iz Šenčurja. Mladi Radovljičani so v borbeni igri, polni preobratov, uspeli premagati domače moštvo z najtežjim izidom in si tako zagotovili prvi dve točki. Rezultati: Sava : Triglav 47:79 (25:36), Tržič : Radovljica 57:58 (23:22). Lestvica po 2. kolu: Triglav 2 2 0 125: 92 4 Tržič 2 11 112:112 2 Radovljica 2 1 1 103:103 2 Šenčur 10 1 54: 55 0 Sava 1 0 1 47: 79 0 Para naslednjega kola: Triglav : Tržič in Šenčur : Sava. -bb Triglav : Ilirija 81:87 Kranj, prijateljska košarkarska tekma Triglav : Ilirija 81:87 (37:35), telovadnica OŠ Franceta Prešerna, sodnika Milan Rus (Kranj), Poljšak (Novo mesto). Triglav: Košir 21, Dežman 5, Zupan 16, Torkar 2, Skubic 18, Hriber-nik 6, Fartek 13. Ilirija: Tomaževič 6, Naveršnik 6, Doklič 2, Babnik 2, Čop 4, Gašperlin 16, Mencin 2, Lukovac 10, Stegenšek 2, Macura 19, Tratnik 18. Čeprav so domačini dvoboj izgubili, so se odlično borili z ljubljanskim drugoligašem. V prvem delu — Odbor za medsebojna razmerja pri trgovskem podjetju objavlja prosti delovni mesti 2 skladiščnih delavcev Pogoj: dokončana osemletka. Interesenti naj svoje prošnje vlože v splošni sektor podjetja do vključno 10. marca 1975. kljub temu da so šele v prvi dobi treninga — so z dobro igro presenetili Ljubljančane. Tudi v drugem delu so nadaljevali z igro iz prevega dela, toda na koncu so le morali priznati premoč nasprotniku. -dh Državno prvenstvo na Soriški planini Državno prvenstvo v alpskih smučarskih disciplinah za mladinke in mladince, ki bi moralo biti na Starem vrhu, je prestavljeno na Soriško planino. Tekmovanje, trajalo bo do nedelje, je nekoliko okrnjeno. Na sporedu bosta samo slalom in veleslalom, odpadel pa bo smuk. Organizator 30. državnega prvenstva je smučarski klub Transturist, pokrovitelj pa tovarna obutve Alpina iz Žirov. Prvenstvo se je začelo včeraj s slavnostno otvoritvijo pred hotelom Transturist v Škofji Loki. Danes so na sporedu tekmovanja v slalomu, jutri se bodo mladinke in mladinci pomerili med seboj v prvem teku veleslaloma, v nedeljo pa je na sporedu drugi tek. Ob 17. uri bo v hotelu Transturist podelitev priznanj in razglasitev rezultatov ter zaključek tekmovanja! in Gorenjska oblačila konfekcija Kranj Cesta JLA 24a vabijo k sodelovanju 1. mehanika šivalnih strojev s strokovno izobrazbo ustrezne smeri, po možnosti s prakso in obvladanjem varjenja; 2. več K V krojačev in šivilj za delo v moderno opremljeni proizvodni dvorani s klimatskimi napravami in moderno organiziranim tehnološkim procesom. Najmanjši OD ob normalnem delovnem učinku 2500 din; 3. administratorko z dveletno administrativno šolo, po možnosti s prakso, za delo v komercialni službi. Starši, učenci! Če vas veseli naša dejaynost, potem vas obveščamo, da organiziramo učenje poklica konfekcijski šivalec Šolanje traja 1 leto in se začne 3. februarja. Pogoj za sprejem v uk je dokončan S., 7. ali 8. razred osnovne šole in starost 15 do 18 let. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Prijave pošljite na splošno kadrovsko službo, kjer dobite še ostale informacije. Življenje je gibanje Gibanje je bistvo, življenja. Omogoča nam uspešno delo, z gibanjem usklajamo ravnovesje v delovanju organizma, zadostna gibljivost nam omogoča vzdrževati družbeno ravnovesje. Gibanje je sestavina zabave in odmora — primerno gibanje zmernega napora pa je že od nekdaj priznano kot najbolj naravno in najcenejše zdravilo. Človek, ki se dovolj giblje, si podaljšuje življenje in ohranja či-lost. Nasprotno pa mirovanje, brezdelje in sedenje človeka ugonablja, mehkuži in mu slabi življenjsko moč. Prav v delu, gibanju in znoju naj bi vsak našel zadovoljstvo, užitek in ohranjal nujne gibalne in organske sposobnosti. Danes smo se od prvobitnega dela, ki nas je izoblikovalo in ohranjalo, odtujili. Stroji nas vse bolj osvobajajo prvobitnega, nekdaj napornega, primitivnega obdelovanja zemlje in ročnega dela. Čim bolj napredujemo in se vzpenjamo na družbeni lestvici, tem globlje se pogrezamo v sedeč, mirujoč položaj bodisi v vozilu, na konferenci ali na delovnem mestu. Prav šport in gibanje za razvedrilo nam omogoča ohranjevati in krepiti organizem ter zagotoviti skladnost njegovega delovanja. Šport za vsakogar ali množični šport podaljšuje našo mladost, ohranja življenjsko trdoživost in biološke organske sposobnosti, ki v pogojih vse bolj sedečega, mirujočega, omikanega, stehniziranega ali mehaniziranega življenja rahlo krne. Množični šport dobiva vse globlji smisel in pomen. V igri izoblikujemo nujne življenjske navade, v športni dejavnosti razvijamo gibalne sposobnosti, v športni storilnosti pa jih lahko bolj točno precenimo ali ovrednotimo. Tako se v športu za razvedrilo, za dvig življenjske moči prepletajo njegove igralne, dejavne in storitvene sestavine. Človek nikoli ne bo prilagojen na mirujoč način življenja na asfaltu in betonu, ko mu potrošniška mrzlica omejuje obzorja in hromi prirodne oblike gibanja. Človek bo v športu, treningu in naporu moral spet najti samega sebe, vrednote in globlji smisel bivanja. Šport mu vrača voljo do dela in mu pomaga sprostiti breme vsakdanjosti. S treningom naj bi se sleherni utrjeval in v primerni panogi našel samega sebe, nadomestil primanjkljaj gibanja in se uspešno zopersta-vil pomehkuženemu, potrošniškemu in uživaškemu načinu življenja. Brez športa in gibanja ni pravega življenja. Gibanje izlije iz nas otožnost, tesnobo in malodušje. Gibanje nas pomiri, kadar smo razburjeni, gibanje v obliki teka ali živahne hoje krepi živčevje. Človek je najvišji produkt narave, da bi v njej našel sebe, mora biti zdrav, močan in dovolj gibljiv. Jože Ažman -._J Šahovski novici Prvega letošnjega mesečnega hi-tropoteznega turnirja šahovskega kluba Borec Kranj se je udeležilo 18 šahistov. Prvo mesto je zasluženo osvojil Murovec, ki ni izgubil nobene partije. Vrstni red: Murovec 16, Deželak Brane 13,5, Mazi 13, Lazar 12, Jokovič in Naglic 11,5 itd. Naslednji mesečni hitropotezni turnirji bodo vsak prvi petek v mesecu. ŠD Borec je tudi prireditelj prvega letošnjega mesečnega hitro-poteznega turnirja Gorenjske, ki bo 31. januarja ob 17. uri v zgornjih prostorih Delavskega doma v Kranju. %JI iL# /m 13 Priznati moramo, da smo bili konec lanskega leta nemalo presenečeni, ko smo začeli po Kranju prvič srečevati dekleta v miličniških uniformah. Najpogosteje jih videvamo v družbi kolegov-milič-nikov pri urejanju in usmerjanju' prometa, obhodni službi ter obravnavanju prometnih nesreč. Za zdaj delajo na kranjski postaji milice s splošnim delovnim področjem tri miličnice. Uspešno so končale poseben tečaj na Igu pri Ljubljani, jeseni pa jih čaka novo izpopolnjevanje. Dekleta v prikupnih modrih uniformah in ličnirm' čepicami na glavi so se hitro in uspešno vključile v novo delovno sredino in se bodo kmalu samostojno lotevale nalog. Tudi z življenjem v gorenjski metropoli nasploh so zadovoljne in žele, da bi se tudi po končanem šolanju vrnile v Kranj. Sicer pa kranjskim milični-cam prepuščamo besedo v današnji rubriki. Marija Korenjak (1954), doma iz Medribnika pri Ptuju: »Službo na kranjski postaji milice sem nastopila pred dvema mesecema. Pred tem sem uspešno končala tritedenski tečaj za miličnice-priprav-nice na Igu pri Ljubljani, septembra pa spet odhajam na enoletno izpopolnjevanje. Sicer sem izučena gostinska delavka in sem bila v gostinskem poklicu pred odhodom na tečaj in na delovno mesto v Kranj že dve leti in štiri mesece. Zakaj sem se odločila za miličniško službo? Veselje imam do takšnega dela, razen tega pa me je nagovoril tudi brat-miličnik. Vsestransko mi je opisal miličniški poklic, tako da odločitev ni bila težka. Zadovoljna sem v novem poklicu, čeprav je naporen in zahteven. Vendar predvsem dobra volja premaga vse težave, ki jih v nobenem poklicu ne manjka. Za zdaj še delamo v spremstvu kolegov-milični-kov, sčasoma pa nam bodo zanesljivo zaupali povsem samostojne naloge. Upam, da jim bom kos. Tako bo zadovoljstvo v novem poklicu še večje in popolnejše.« Angelca Gabor (1957), doma iz Črenšovcev pri Murski Soboti: »Sprva so nas ljudje malo čudno gledali in spraševali, ali smo železničarke ali stevar-dese . . . Morale smo jim pojasnjevati, da nismo ne prvo ne Letos širši program RK Kranj drugo, temveč miličnice! Upam, da se bodo Kranjčani na nas čim prej navadili. Sedaj najpogosteje pomagamo fantom pri prometnih nesrečah, urejanju prometa in obhodni službi. Pri tem se učimo in še temeljiteje spoznavamo nov poklic. Reči moram, da nam fantje izredno radi svetujejo in pomagajo. Jeseni bom odšla v enoletno šolo, pa tudi sicer si bom prizadevala, da se bom v poklicu čim bolj izpopolnila. Zal se za miličniški poklic nisem mogla odločiti takoj po končani osemletki. Ni bilo možnosti. Zato sem se vpisala in dokončala gostinsko šolo. Tudi zaposlila sem se v gostinstvu, vendar sem takoj izkoristila možnost in se prijavila za miličniško službo. Prav nič mi ni žal. Poklic je privlačen in ga zato še raje opravljam.« Jožica Vantur (1956), doma iz Makol pri Poljčanah: »Izučila sem se za trgovko in ostala v poklicu le do izteka vajeniške oziroma učne pogodbe. Prijavila sem se na razpis za miličnice. Poklicno šolo, ta je eden od pogojev, sem imela, razen tega pa sem bila uspešna na sprejemnem izpitu in po opravljenem zdravniškem pregledu sprejeta v miličniški tečaj, kjer sem se marsikaj naučila. Čim dlje želim ostati v miličniškem poklicu in se izobraževati. Ne mislim le na enoletno šolo, ki nas čaka, temveč tudi na nadaljnje izpolnjevanje v poklicu. V novem poklicu sem zadovoljna. Začetni koraki so bili težji. Ljudje so nas gledali Z malce nezaupanja, pa tudi nam samim je bilo od časa do časa nerodno. Vendar je to minilo. Ljudje se navajajo na nas in me nanje. Nočno delo je miličnicam prizaneseno. Delamo le v dopoldanski izmeni, ki se začenja ob petih zjutraj, in popoldanski izmeni, ki se končuje ob devetih zvečer. S fanti-miličniki se izredno dobro razumemo in to je pomagalo, da so bile začetne težave hitro odpravljene.« J. Košnjek Skupščina KS Ribno V četrtek, 16. januarja, so v Ribnem v radovljiški občini ustanovili skupščino krajevne skupnosti, ki ima 17 delegatov. V skupščini so delegati iz vasi Ribno, Selo, Bodešče in Koritno ter iz vseh družbenopolitičnih organizacij in društev. Za predsednika skupščine je bil izvoljen Gabriel Ferjan (ml.) iz Ribnega, za predsednika novega sveta Krajevne skupnosti pa dosedanji predsednik Franc Oder i/. Korit nega. Na skupščini so sprejeli tudi letošnji delovni program. Nameravajo se lotiti izgradnje mostu čez Savo v Ribnem in asfaltiranja ceste Ribno—Bodešče—Koritno. Ponovno pa so zahtevali, da se čimprej uredi lastništvo nad zadružnim domom, katerega zdaj upravlja kmetijska zadruga Bled, zgradili pa so ga domačini z lastnimi sredstvi in udarniškim delom. JR Program dela občinske organizacije Rdečega križa Kranj bo po besedah dolgoletnega sekretarja Jožeta Čehovina dokaj obširen. Za sedaj je program šele v razpravi, vendar pa je že do sedaj jasno, da bo program širši od lanskega. Letos bo poleg že ustaljenih oblik dela vključena v Redeči križ še akcija zbiranja odpadnega papirja in starih krp. »O zbiranju odpadnih surovin je bilo že dosti govora,« pravi sekretar občinskega odbora Jože Čehovin, »in vsi vemo, kako je na primer star papir pomemben za papirno industrijo. Pri nas še ni povsem prodrlo med ljudi spoznanje o vrednosti odpadnih surovin. Zdaj bo Rdeči križ skupaj z Unijo papir servisom organiziral trikrat do štirikrat na leto akcijo zbiranja starega papirja in krp po vseh občinah Slovenije. Zbiranje sicer že obstaja, vendar pa naj bo poslej bolj sistematično organizirano.« Med novostmi v letošnjem programu je tudi flurografiranje prebivalstva. Kot je zanno je kranjska občina zajeta v flurografsko akcijo vsake štiri leta. S flurografsko ekipo Instituta Golnik sodeluje Rdeči križ po organizacijski in tehnični plati. Letos bo v kranjski občini flurogra-firanih okoli 36.000 nad 24 let starih občanov. Fluorografiranje prebivalstva ima res še namen odrivanja nekdaj tako razširjene tuberkuloze, vendar pa se sedaj obenem odkrivajo tudi bolezni dihal, srca in drugo. »V programu za leto 1975 bodo seveda tudi ze ustaljene oblike dela kot so organiziranje tečajev prve pomoči za voznike motornih vozil, za pripadnike civilne zaščite bodo spet 20-1 in 80-lurni tečaji, dopolnilni tečaji prve pomoči, organizacija tekmovanj -v prvi pomoči in drugo. Marca bo spet krvodajalska akcija. Plan odvzemov je približno tak kot je bil lanski: kri naj bi dalo okoli 2500 krvodajalcev, zbrali pa bi okoli 900 litrov krvi. Potem nas čaka še organizacija tedna RK, konec maja pa zbiranje rabljenih oblačil, perila in obutve. Junija nameravamo organizirati krvodajalsko proslavo s podelitvijo priznanj najprizadevnejšim krvodajalcem.« »Ze dolga leta ste profesionalni delavec v organizaciji Rdečega križa. Kako se je z leti spreminjala vloga te humanitarne organizacije in kakšna je po vašem mnenju danes? »V letih po vojni je bila naloga Rdečega križa predvsem posredovanje socialne pomoči raznih mednarodnih humanitarnih organizacij socialno ogroženim občanom. V tistih letih je bilo še zelo veliko zanimanja za razna zdravstvena predavanja, danes je tega manj, ker so zdravstveno prosvetljevanje deloma prevzeli radio, TV in časopisi. Velika sprememba je tudi v krvodajalstvu, saj je prej prevladovalo prepričanje, da je odvzem krvi zdravju škodljiv, zdaj to vprašanje ne bega nikogar več, kar pričajo tudi lepe številke o odzivu krvodajalcev vsa zadnja leta. V letih po vojni seveda ni bilo misliti, da bi lahko zbirali rabljeno obleko in obutev, danes pa je standard tako visok, da eni lahko dajo svoja oblačila tistim, Socialna služba v vseh TOZD Konferenca za socialno delo v kranjski občini je v začetku leta 1974 sprejela program dela, ki je temeljil na določilih ustreznih zakonov, občinskih odlokov in določilih srednjeročnega programa socialne politike občine Kranj za obdobje od leta 1972 do 1976. leta. Naloge izvaja Center za socialno delo, ki je v sodelovanju s komisijami za socialna vprašanja pri krajevnih skupnostih, socialnimi službami v večjih delovnjh organizacijah ter z raznimi ustanovami in socialnimi zavodi v občini in republiki poleg redne dejavnosti opravil še več pomembnih nalog. Občinskemu zboru krajevnih skupnosti, zadružnim svetom in občinski zemljiški skupnosti je posredoval podatke o materialnem, socialnem in zdravstvenem položaju 380 ostarelih kmetov v občini. Predlagal je tudi ukrepe za izboljšanje njihovega socialnega položaja. Zaradi povišanja življenjskih stroškov je konferenca za socialno delo sprejela sklep o povišanju stalnih in občasnih družbenih denarnih pomoči, rejnin, kmetijskih oskrbnin, sredstev za ozimnice in otroških dodatkov za kmečke otroke. Denarne pomoči so bile povečane za toliko, kot so se v poprečju povečali življenjski stroški. Lani je bil izdelan tudi dopolnilni program izgradnje domov za ostarele v občini, na podlagi katerega je skupnost invalidsko-pokojninskega zavarovanja Slovenije domu ostarelih v Preddvoru odobrila tri milijone dinarjev dotacije za obnovo doma. Domu je odobrila posojilo v višini 2,800.000 dinarjev tudi stanovanjska skupnost v občini. Dom so že začeli obnavljati, oskrbovanci pa so se začasno preselili v dom na Šmarjet-ni gori. V sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom je konferenca za socialno delo izdelala osnutek programa socialnega dela v tistih delovnih organizacijah, ki še nimajo organizirane svoje socialne službe. Program bodo dali v razpravo temeljnim organizacijam že ta ali prihodnji mesec. V sodelovanju s stanovanjsko skupnostjo in z ustreznimi samoupravnimi organi ter službami je konferenca ža socialno delo sodelovala tudi pri izdelavi meril za razdelitev 176 stanovanj, ki so bila zgrajena iz sredstev solidarnostnega sklada. Za zdravstveno in socialno ogrožene otroke in ostarele ljudi je Center za socialno delo pripravil tudi letovanje. Ob morju je preživelo počitnice več kot 700 otrok in 62 ostarelih občanov. Poleg naštetih akcij je Center za socialno delo kot občinski skrbstveni organ obravnaval tudi posamične socialne probleme s področja varstva otrok in družine, odraslih oseb in ostarelih občanov. "L. Bogataj Zmaje na sejmu Moda 1975 so dobili z Gorenjskega Tekstilindus Kranj za skupino izdelkov CAPOLO, INDUPLATI Jarše za svoje dekorativne proizvode, TO-KO Domžale, diplome pa ALMIRA Radovljica za kolekcijo letnih ženskih kompletov, KROJ Škofja Loka za kolekcijo ženskih jesenskih plaščev, SVILANIT Kamnik za kolekcijo enobarvnih in črtastih velur brisač, ŠEŠIR Škofja Loka za kolekcijo moških klobukov in UTOK Kamnik kar dve diplomi: za plastične škornje in za kolekcijo oblačil za šport in rekreacijo. ki imajo manj ali pa sploh nič. Tako se vloga naše organizacije spreminja s potrebami in razvojem naše družbe. Ne morem sicer prerokovati, vendar pa sem prepričan, da bo ena od vlog Rdečega križa ostala vedno — da bo RK ostal podaljšana roka socialne in zdravstvene službe; v kakšni obliki bo to, pa je seveda za najprej težko povedati.« L. M. Lani največji porast življenjskih stroškov Lanski porast življenjskih stroškov — v Sloveniji so cene osnovnih prehrambenih artiklov in pomembnejših življenjskih potrebščin narasle kar za 24 odstotkov — je bil tako velik, da je že močno ogrozil rast življenjske ravni, saj je precej omejil osebno potrošnjo. Kljub večkratni zamrznitvi in stalni kontrli cen so bili življenjski stroški leta 1972 trikrat višji kot leta 1964, ko se je napovedovala gospodarska reforma. Poprečna stopnja letne rasti stroškov za preživljanje v letih od 1965 do 1972 je bila 15-odstotna. Najvišja je bila leta 1965, ko so cene osnovnih življenjskih potrebščin narasle kar za 35 odstotkov, najnižja pa leta 1968, ko je bila rast le 5,4-odstotna. Toda že naslednje leto se je umirjena rast cen končala in nastopilo je ponovno hitro dviganje cen predmetov in storitev za osebno porabo, ki se mu je lani pridružila še podražitev surovin iz uvoza in domače proizvodnje. Od leta 1970 so si stopnje rasti življenjskih stroškov sledile: 11,15, 17, 20 in lani 24 odstotkov. V precejšnji meri je k visokemu odstotku lanskih podražitev prispeval december, ker se je izredno podražila hrana. Cene sladkorju, olju, margarini, rižu in še nekaterim drugim artiklom so se dvignile kar za 40 odstotkov v poprečju. Od drugih živil so narasle tudi cene povrtnin, sadja, jajc in čokolade. Če k temu dodamo še skok cen obleke in obutve za 2 odstotka, stanovanjski opremi in higienskim potrebščinam, je letni odstotek porasta življenjskih stroškov razumljiv. Kaj se je lani najbolj podražilo? Kurjava in razsvetljava sta poskočili za 37 odstotkov, higienski predmeti in storitve za 35 odstotkov, prometne storitve za 34 odstotkov, stanovanjska oprema za 26 odstotkov, stanovanja za 24 odstotkov, obleka in obutev za 23 odstotkov, hrana za 20 odstotkov itd. Skladno s podražitvami so naraščali tudi osebni dohodki. Lani so se dvignili za četrtino v primerjavi z letom prej. Požar V sredo, 22. januarja, popoldne se je vnela lopa za seno last Franca GaSperina iz Begunj. Pogorela je streha in okoli 2500 kg sena. Škode je za približno 20.000 din. Ogenj so pogasili člani PGD Begunje. Ogenj so menda zanetili otroci, ki so se igrali v bližini z baklami. Prizadevanja za urejeno in čisto okolje so žal še vedno prepogosto zaman-/govoren primer za mačehovski odnos do urejene okolu-c najdemo ob cesti proti Šenčurju, takoj od križišča dalje. Do nedavnega je na zemljišču zijala velika jama ZQ odpadke. Gradbinci so jo t odpadnim zemljskim materialom zasuli, zemljišče lepo zravnali in tako odstranili nov kamen spotike, ki je marsikoga zbodel oči. Namestili so tudi tablo, ki morebitne »grešnike« opozarja, da odlaganje smeti na tem mestu ni dovoljeno. Pa kaj to pomaga. Na lepo urejenem zemljišču sta že zrasla dva precejšnja kupa smeti in odpadkov-Bomo spet dobili novo prepovedano odlagališče za smetiu in gnezdo od/>ad-kpv?(jk) — Foto: F. Perdan