122 Samosrajčnik naš
Samosrajčnik naš,                    Ura zlata - glej ga spakaf
Vedno se kot muc igraš,          Ura stričeva je taka.
Kakor rak po blatu gaziš,         Kaj v ročici drugi? Z žlico
In na krilce nič ne paziš.          Romaš pred seboj v kozico r
Krilce ti lepo šivano,                Vem: v kozici kaša mlečna,
Na potoku je oprano,               Za trebušček hrana tečna;
V  gorkem solncu posušeno,      Ura nima nii trebuha,                ; Nate potlej položeno.                Nič ne rabi kaše, kruha,             ; Svoj jeziček, blebetavček,          Pa koleščke le premika:
Vedno giblješ, poniglavček,       Taka, taka, tika, tika.                  !
Kakor mlada sračica,                Čaki, čaki, blebetavček,
Kakor mlada račiea!                 Nagajivi poniglavček:                  -,
Varuj, da ti mucek ,mjav'         Kaj ometaš s kašo uro,               .•
S šapo ne konča zabav!            Kot bi pital ,grahokuro?'
Varuj ostrih se zobov,              Deni brž jo na polico,                 ',
Ko pesiček laja, hov!               Stric prihaja s krpezico,
Pazi se, da kokodačka              Krpezica je nihalo,
Ne pokavsa ti kolačka!             Leskovo, otroško salo:
Samosrajčnik naš,                    Pa ne pravi: tiik, tek, tžk,
Kaj v ročici spet imaš?           Jezno šviga: šik, šek, šžk;
Da te stara .grahakura',            Gromko bije: pok, pok, pokv
V  rokah ti je žepna ura!          Dečji vmes prilaga jok!
Vneslav