Dobri Jožek
TO^ ll^**T J<&ok jo l)il dober iii priden defeek,   Slušal je srqje starifie nu
lfll   ^1^ besmio.   Kikofi mu ni IjiIo treba po dva ali trikrat vclevati. kiij
—»—'.naj stori, kakor na prilifco Tratnikovemu Ivanku. o katereiu   sc je j'u
: , vsej T&sa znalo,  da je malopriduez tor ne  bode  nikuli bk*  iz nji'ijr;».
* #4 jfti je Radifev Jožek že od mlarlih nog jato doher detek.    Njegi*v;i
nuiti je vetkrat pripovedovala, da je }>il -Tožck že v zibolki otrok bt>lj>i.
nogo li so  drugi  otroci.   Drugi  fltrori  v zibclki   navaduo jokajo,   da jili ui
mogiH-e  utolažiti, a naš Jožek — kakor je znala  njegova  mati'  pripovedovuti
— bil je žfi v zibelki iniren in krotak ter je znal matori teko mil« in Ijulnz-
ujivo v oei pogledati. da ga je morala vselej poljubitii. kadar kvTi se jo nj'ii"
oko ozrlo vanj. Kadav je Jožek zajokal, takoj je mati znsila. da ga more nckiij
bo!ytir  kajti Jožok jo jokal samo takrat.  kad<ir je bil bolnn.  a morda bi iudi
takrat ne bil jokal, ako bi bil znal povodufi. kje ga boli.
To se ve, da Joz.ek zdaj ni vab spal v zibelki. ali vi otroti, vpiidcr iip veste, kaj je bil naš Jožek zdaj, ko vam o njem pripovedujoni. Hil jc utriuH' prvega razr^da jjudske sole v oticj vasi, kjor je prvit* zagledal luč sveta. iu kjor so ujpgovi Ijubi stariši živcli.
Kadar je Jožek sližal. da Iiodo liodil v ftolo, zatrepctul je od veselja, n tn veselje je bilo še vefje, kadar je dobil torbieo. piočico in črtalo, vrhu tegii j^ se knjižieo nPot^tnirow v roke. t) k<> bi ga bili videli, kako možko sc je obua>iil. ko je obesil prrič torbico prvkn raiuena.! Ves dnifjsuVn jf bil zdaj naž Jo/i-k.' ('lovok bi ne bil mislil, da je lo oiii Kadifcv Jožfik, kateri jb šo pred nekuliku iIulu) v samoj  srajt-ici  skakaJ ob soseduvsj  Hejjoioti in poalušal kako ondu v rulakali žabe regljajo ter h svojiini tovarisi razsojaval. katera  najboljo roglju. Hil je zdaj Jožek ves drugačen deook. Klobuk so mu prinesli ote iz Ljubljam1, in ni ga poprej  dejal na glavo.  prodno ni  šel prvie" v &olo.    Hlaeo, oprsnik in suknjo wa je napravil doniaei krojaf; iz lepega doiiiačega suknti, a škornice . do kolen črevijar, in ko je so turbieo olifisil preko ramena, bil jo kakor bi ga J vzel  iz škrabiec (škatljici').    Noce^a dno ,je tacega  sfečal slari drvar MarkOj J pa je dejai, da bi ga skoraj ne biJ pozuiil.                                                      j
l>a je bil Jftžpfc t Snli dobrr in pridrn. n tem tii treba. da bi vam pri~ jtuv«w1ovii], kar se ž*> siirnn o s«»bi umeje. Kdor je dottii pridtfn. ta je navadnu |,ri«lcD tndi v snlr. a kdor ni dniun ntč prida. ta naraflno tndi t ftofi nlf dt>* urfiM n*» stori in nikj^r na avptrt.
Jožek še niti ^rav ztihI nu kaj je ..pofavahrica* in — že jo je prinesel iIidhov. Fnhralnicji jt* hila tiskana z zlurimi ^rkarni. in na igo jp sam gospotl uc-iiflj zapisal naslednjf1 hi*spcie: B(.*fencu prvega razreda Jožku Badi?u zar&fli lepega v^dcnja in posehn? pridnoftti." TCo sso se 0&1 veselili '. |ip pohvslnicc in je mnti malo iip jokala od toselja. ali veste, kaj je nato ¦kol pridni Jnkfjc? Vi tegn np ves(o. ali jaz rcm. Rpkel jo: T)o konca kiLskegn l.-ui jili mi>riim imcti vstij tleaet. knjti gosprnl uMtelj ao rekli, ila )>odo vaaV infsii* doKli |xthTiilnit'e. iu .jaz jo rn<iram dolirli vsakikrat. V rsfej Šoli ga ni ltilo iu-iduej^jru ufrnra od Badij^orega Jožka. Komuj tri mpspce je liodil v šoio. iu že je znal zapisati: oče t» mah* «to moja največja dobrotnika; znal jf> Ziijiisati vsii steviia od 1 do 10. znal ji\ da }t- '2 in 3 pet. pa je tudi poznal vsc, jttp.vilbn. ki so bile zapisaac1 po s«s<?.duih Ui^ali v viisi. N^oega dne je pri-]nivi*doval materi, da je pts najzveat^jža domafa živa!. da je kokoš s pcrjeni jmkrita. da jtj pienicn rastlina. da ao ia pšeniene Jiioke peco pogaža, da j^ /Aezo nHJkoristnejsa j-nda i. t. d. Kik tai mogel vse na&teti, Itaj je Jožek v«o zjial. ila-st je hodil lc so krainb ras v §olo.                               -   ¦
*   *   *
Ncke Bobotr I«< [niliuliip prid« 3ož*k tos žalostcn dnm6r. Hali rideč gn liltvrl«jj;a hi zalostuega, zdo ae astrašijo tei* jra tafcuj vpra.šajo. kflijiauje. ,,Boli iih' glavu.44 dcjal je Jožek. odlo^il toirMco. ^>-i\r\ nn sUiloc. oprl glavo v ro^j in — zailvemnl.
Mati ,ga potiplj^jo na h>\<t \pt virVtjf". (bi je Jožek nonaFadno VTofc ; j)o-klircjo ofrta. kateri rpko. naj se Južek takilj slfče in leže v posteljo.
V vilsi ni bilo zilravnifci. Bil je ziiravnik dvbeli dve uri od visi, v ka. 11 -rcj so živeli Jožkovi stariM. .Tožku je hilo vodno slabojšc. IJ8ino6i ni bihj "il nikoder. Bil je že ponefleljok. a Jožka Si> ui popuatila huda vrofina. Mali 11111 |>onnja.jo jesti. a Jožct poglcdu j«l in za»in'. A[ati mu ponudijo piti, 4 -Jnžuk h spi. Oie 11113 liožajo tdo. pojjubujojo ^-1 v lice. ali vmo ziLinan, Jožet nr-eta niti jie pogleda. Oce ga kJit^ojo po imenu. uli .lohik se Be ne oglasi, — Jožek Ip spi.
Pridejo v hišo sostnle. da bi videle Jožka in mu pomagale. Jeftna prinese zrfravilnih evetic, druga zopH zdraTilo v majhencj steklenici. Jednft pravi: Pol kladajte mu nu-zle obloge na glaro. a drnga sovetoje zopet kaj drazcga. Ubo^j staiišiniso znali, kaj lii storili.
Po TSej vasi so jc gororilu. da bo dobri Eadičev .ložek uinrl.
GJas 0 JožkoTfj holezni zanosol se jc tudi v šolo. fiosp. uSitelj, ki a0 idu radi imeli pridnoga Jožka. pridcjo tak/ij k njcmu v hišo, da bi ga videli. X«, imcli so kaj gledati! Joiek ves v vrofini »vojeg* dobrega u&telja nitj nlitml ni, ko so ga nekatere krati poklic-ali po imenu.                   ':
Mati udarijo v jok. Oče seilojo t kot Ur zacai.\ tudi ^fokati. &e eel^ gosp. ufeitelj Diso mogli prikriti solz v oiiesih. Jokal Be je vsak, kdor je bi) v liiši.
4*
m
52                                            9
In kdo bi se ae bil razjokal. kn je videl Uiko dobrega otroka. kakpršen je bil Jožek, v tolikili bolef-iuah? l*t-iu?lj sovctuje nčotu. naj gri> takoj v inesto po zdravnika, ker se njcmu dozdi>va, da je Jožck nevarno bolan. To je rekla tudi mati, a rckle so tudi soscde, ki so bili1 okolo postdjc Wneg3 Jožka.
In oče so se ravno napraTljali na pot v inest«. ila stopi v- hiJo občinski sluga ter refe liadieD, da ima on to nof- Ktraf:iti v vasi. Tu vam maram po-vedati, da 80 v reženej vasi iuieli punoeno stražo sami vasdani ter so sp v tem oprariln vrstik hiše druga za dnigo. Nobeden vašfanov ni hil u- sluibe oprošera.
Me Itiidič je prosil,  da bi ga nuc-uj.šno uni oainestoval  kdo  drugi, ali   ; vse zainin. Poatava ne pozna nobene izjeine.   Hadič je mnral to no* pre»Tseti ponotoo stražo.
Slesto Badiča je žel soaod Vrbanec v mesto. da pripelje zdravnika.
*       *       .
Hila je kmna noc. 0<fo RarliT; poljubivši bolnpga Jožka na vročc foln, otidti, da iapokii. kav rau veluj« postava. Mati ,jo jokalft, i tijo so jnkale tudi sosede.   In komu bi ne pokalo srce od žalosti!
Sosode so obljubilo, da osUuiejo z materjo pri posteJji bolnega JoŽka, dokl&r se oče ne povrne od stojo shiibe.                                                        f
Oče nastopivši uočno stražo, nikakor ni mogel daleČ po vasi. Šel je do županove  hifie,  šel je tudi še noknliko dalje do Martinove pristave, ali tak6j
53
>r lopet *rn(? pod okno svojo hiw\ od kotler je lebku vtdel, kako skrbna mati |ioljuhnje svoje dobro dete, bolnega Jožka. Kadar koli je prišel pod okno, v*fc"j i<" zatrobii po oaradi nočnili »tražai^er na občinski rog, kakor bi hotcl viirašati: ,,Kaku je mojemu Jožku? — AJi niu je že odlpglo? tnvajte, pazite mi mojega Jožka !w
In pazila je mati svoje bolno dete, pazile so ga ž njo tudi dobre in po-streine sosede.
Okolo polunoH pride s Bosedom Vrbaneem zdraraik, ksteri pogledavži tn>lnogft Jožka, tiikoj naredi potrebno zrtravilo.
Materi je bilo tukoj iiekoliko laže, ko je ridela zdravnika v biši iu j^ pirjVla zdravilo za svojc bolno dete. Tndi ofctn je bBo hže pri srei. Ii rogn ji> zadoneval veselcjši glas.
h\ B»g ji> iiival dobvcga Joika! Kdnvje »c j<> kmalTi na bolji! povrnilo in liilri jp nputi, da ac skoraj povrai' v narotje svujih dubrih stjirišcr.
*       *       *
Tri dui je l^žal Joii'k v vnlikoj vroiini. n« pozunvši ne očeta ne matcre. liilii jc srcda — in Jožku najliujše. Zdravnik jc dejal, da je zdaj udloOilni čas: ali inora JožeK to m>6 unireti ali se inu pa inora iia boije obrniti.
Vsi. ki so bili v sobi zbraui. začeli <to jokati pri tej zdravnikovej izpo-viulM. Mati od žalosti omudJi. in zdrarnik jc imel dosti opratiti, preduo jo supi't pripravi k zavesti.
Tso noi- je bil zdrnvnik pri postelji bolncgs Jožka, ker mu so vsi pri-[mvedovali, dn je Jožek zflo priden d^fcek. du jp ange] v Moveškej podobi, dft ,ji' vzor dobrega otruka ter bi njegora smrt zadela tadi njegovo dobro* makr in skrbnega ofceta.
(itroci! vi ne \-este, kako vas stariai ljubijo. Vi niti iz daleč nc moralt ni-utiti oui? bridkoati, katero imajo vaSi dobri stariii, kadar ste bolui. Zatorcj iičite se pridno, boditc dobri iu poslušnil To je vse. » fiinuT povratujete do-lji"ote in skrlt vaših starišev.
llinula je žalostna noč. Hvala Bogu. da je mianlal Take noči še nikoli iiisu imcU .liižkovi staiiši. Joiek m živi. Živi ali spi; živl pa no pogleda Hvojih staiišev.
Zdravnik reSe, da je lioTamost minula tpr jo upanje, da Jožek zopet o/.iiravi.   To rekai, otide doraov, obJjabivSi, da pride zopot poglcdat.
,Byg te usliši, dobri zdmvnik!"
*       *       *
Dnizpga dno j> bil fctrt^k. Skrtonej mat^ri se jii zdeio, da Jožek nokoliko lnži- diha. Of-e nastavijo nho na Jožkovo prsi in to isto potrdijo. Vseiu je liilo nekoliko lagljo.
Na vueer istcga dne Jožek najedenkrat odprž nsta in refe: BOče! mati! z Tiogom! jaz wm amtl!"
rNini nmrl, no. dragi Jožek!" odgovorita naglo očc iii mati. nNisi umrl, ti si lukaj pri nujn na svojej postijjiei, ti živiš. ni&>aar se ne boj, Ijubo detc, iniilva sva vedno pri tebi," rečejo mati z drhk*ira glanom.
Tcm besedam Jožck ue rnruje.   Rad l>i se vzdignil. pa m- inore.
hAli viilit* niati, da sem gmrl, jaz so niti vzdigniti ne niorcm!'
nJ«isi ninrl ne, ijulii nioj Joiek," ponavljajo mali. Jjil si lo hudo liolau, a zdaj ti je že 1k>Jj« in knialu ozdraviš."
»Vzdignite iuc torej. mali. ila «e oblefem in grem v 5olo. Ali imarao kako nalogu?"
^Sikari ši> no vslani." rnVta nlia, ufe in inali tcr srilela poieg ujega. rV 5olo boAei fel.  kattai- )ki|iuIupju ozdi-avi« ia tntrat l/oš tudi nulugr pisil/
Starisi so mu jiodložili li]a/.iai'*o. in ko mo aost-dt^ kii|mM [»rišlf1 v Ui&i, Južok je ie aodel v postelji.
Kmaiu se jc razneslo po vuhi, da jf RiidifoviMilti Jo^ku žn botje, da i& aftdi \ posUvl)\ in \v- ie VmU »»'kft^ko .i^U^ ^m^il.
Tiuli gospod uMtalj pridujn ubiskat Jožka. Z utitoljeni pa je prišlo tndi ni'kolik<> olruk, katerim »' jV .ložfk i/. [iiibIbIjb [ii»v slailki) iiasmHbival. V»i so hili voseli, vsi hvalili ilulircfra Hosrti, da jo .ložka ohninil. Kadar jf prigcl zdramik v hišo, putrkal nni ji1 vesnlo na rainu in dfjal: rNu. .ložck. zolo mi j« Ijulio. ila me nt) [totrebuješ več k s^lii. Jaz sam stin žt1 mistil, da bodtrš umrl."
rP» spm tiidi žp tiil iimrl." rcFf rrannbno .luiok vprifo ™h. ki so bUi v hiS;  rvsaj scm viiW '/.vzrte,  vldi'1 snn nngflf,  ki m<> so ncsli v neV^esa."
n"To   SO   liilr   li'   -^llj''.'   ihl.-^.Vuri   InH   7.illM\ llil..
„0 nisfl )>it^ ^^^^            '              =^-__-_______-5=^^^    J      ' l   ijnli".  k»
li(\'i   in   jilZ   SCIII    Sr!H    Sr    ^Mlijlll    '"I    M1^1'!];!      i|:l    Iflclll    k    .Inli|',l||l[    HoirU . .  .       KO
mny dosp^li ze visoJcu visnko nad gui'»,' ut; Vfin. kako mi je liito, iiniuo to vom, (k seni aliMl prekrasno gudbo, iu pntem.... mi. zdaj ilaljp v«J: ne v«B povpdali, kako se jo z menoj godiJo."
PDa, da. to vsc si lu saujai," roiiejo zijj-avnik, očc in mali, .vnruj mini. (U si lo san.jal. a ziiaj jk- sinjuš vef;. Dobri angBli a« tf gutovo ("iivali, ila uaui uisi umrl.-
'ia, uekoliko dui je Jožck pupukiem ozdravil. Hn morcin vam pupisuii, knkšno vrae\JB je Viilo, kailar jc znppt. iirvič šel v aoln.
88
Joifk je ostal u-dno tak. knkcršrn jo bil preil kolcznijo: pridra in doler i. r je vae otroke v šoli [irekosil v ufenji io lcppm vedmji.
*       *      .
Puzik'je jo bil Juzfk slikar ior j«1 mnogo lt*|»ih pfHlob naslikal. V možto iluhn stopivsi. pripovedoval jo vcrfcrat o svojcj Imlpzni, kateru je prebfilel v inlatlosti. j)nst*bnti jm u \cy\i\ sanjali. fci jili j"* iinpl v tcj hudej bolpzni. Ob nji^ttvt-j [lusl^lji j<? visela uuiogo muojro ItsL Ija do ujyjc«ve smrti jnnlolia, ka-keršno imute tlaiies prod seboj in katcrn j« a svuj« rt»to izdolal. Kaj uain ta |i<i(li>lnt kiiže. tcga vam ni trcbu nizlagati.
Iiil jt» Ruličer Jožek ve« tii« m'ojoga življenja dobfr. plemonit delaven in imlnižpD. (luturo so st' njfgovp nanji* liuli nrct*DJr*ilc m njegovo pk-mpriito .lušo so angcli Itožji udnosli v ntbo^ko kraljestvu*.                          Ljud. Tomšić