Poštnina plačana v gotovini Leto X, št. 281 Liubliand, sobota 30 novembra 1929 Cetia 2 Din Naročnina taa&a mesdao 45 Din. M inozemstvo 40 Din. llredni&tvo: UobSaaa. Rnafijeva ufica 5. Te+efoc ite*. 3122. $123. 3124. 3125 m 3126 Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefa« s* m Cede: Koceoova 01.2. Telefon §t©v 190. Rokopis« se ne vračajo Oglasa oo tarifa- Upravalitvo: UttMjaaa. PreSernova al 54. Teleloo ftt $122. 3123. 1124. JI25. 312». laser a tat oddelek: Uatrtiaaa. Prešernova atica t relefoo §t 2492 Podrnžnlca Ha rt bor: AJektsaadrova centa St 13 Tetetoo St 455 Podružnica Celje: Koceoova ofica it. 2, Telefon St 190 Kačam pn poŠt 6ek ravodih UDbliatu St. 11.842; Praha čisto 78.180. Wie* Nr 105 241 LJubljana, 29. novembra. Agrarni protekajonizem je v zadnjem času v nekaterih evropskih državah zavzel nov razmah. Predlogi za povišanje agrarnih carin so bili zadnje dni stavljeni tudi v Nemčiji in Avstriji in ni čuda, da so ti predlogi v agrarnih državah. med katere spada tudi Jugoslavija, povzročili novo vznemirjenje. Da je carinski protekcijonizem številnih evropskih držav največja ovira za sanacijo evropskega gospodarstva, so uvideli že mnogi ugledni en uvidevni evrojSski politiki, toda doslej njihova stremljenja niso prinesla še nikakega Eadu. Sredi akcije Društva narodov za sklenitev dveletnega carinskega premirja zasluži novi val agrarnega pro-tekcijonizma tem večjo pozornost. Res je sicer, da je evropsko kmetijstvo v težki krizi, toda povišanje agrarnih carin ni pravo sredstvo za omiljenje te krize. Agrarna carinska zaščita povzroča povsod povečanje agrarne produkcije in s tem zmanj'šanje prodajne možnosti za presežke agrarnih dežeL kar uma končno za posledico ponovno nazadovanje cen na svetovnem trgu in s tem poostritev obstoječe krize m potrebo po novih še večjih agrarnih carinah. Ta circuhts vitiosus mora dovesti evropsko gospodarstvo do nevzdržnih razmer. Na drugi strani pa so zopet agrarne države prisiljene zapirati se proti uvozu industrijskih izdelkov, da omejijo uvoz v enakem razmerju, kakor jim je onemogočen izvoz agrarnih proizvodov. in da ustvarijo zaposlenje za vse one, ki se ne moreno več preživljati od kmetijstva. Povečanje industrijske produkcije v agrarnih državah pa je zopet udarec za industrijske države, ki s svojim agrarnim protekcijonizmom silijo agrarne države k industrija lizaciji. Taka razmotrivanja se nam vsiljujejo, ko čitamo v avstrijskih listih obsežne razprave o agrarnem programu Schobrove vlade, ki bo te dni predložila avstrijskemu parlamentu v uzakonitev nove povišane agrarne carine. Ta predlog se na eni strani nanaša na avtonomno povišanje carine na žito od sedanjih pogodbenih dveh šilingov kar na osem šilingov: dalje vsebuje program vlade povišanje dodatne carine na moko od pet na osem šilingov in povi-šarnje minimalne teže za carine prost uvoz svinj od 110 na 125 do 135 kg. Da bi se še preko teh predlogov ustvarile težkoče uvoR 101«. Zrakoplov potnikov in z zmerno hitrostjo bo letel lahko >R 100< bo kuril svoje stroje s petrolejem, do 10.000 milj daleč, ne da bi obnovil zalogo ki je veliko lažji, kakor težko olje, ki ga goriva. »R 100« bo vozil lahko 1-50 oseb, ki rabi »R 101«.. Stroji zrakoplova »R 100< bo- bodo nastanjene v prostorih tik pred sredi- do razpolagali s 4200 konjskimi silami, na- no zrakoplova. V gornjih dveh krovih zra- pram 2340 konj. silam, ki gonijo zrakoplov koplova bodo spalnice za 100 potnikov. Niž- j>R 101«. Zrakoplov »R 100« ima (3 Rollsroyce- je pa je nameščena veranda in jedilnica za condor strojev. 50 oseb. Inženjerji napovedujejo, da bo razvijal Letalska bomba razbila bolnišnico Bomba, M jo je izgubilo po nesreči vojaško letalo, je porušila bolnišnico in ubila 20 bolnikov je nastala strahovita panika. V strahu pred nadaljnimi eksplozijami so bolniki skakali skozi akna, pri čemur se jih je mnogo smrtno ponesrečilo. Nastopilo je takoj vojaštvo, ki je rešilo ostale bolnike iz gorečega poslopja ter jih spravilo na varno. Zoper letalca, ki je bržkone po neprevidnosti okrivil to grozno nesrečo, je uvedena preiskava. Hongkong, 29. novembra. Nenavadna nesreča se je pripetila včeraj popoldne v tukajšnji bolnici. Neko vojaško letalo, ki se je vračalo z bojišča, je med poletom nad mestom slučajno izgubilo eno bombo. B'>m-ba je padla na bolnico in povzročila strašno razdejanje. Ves levi del bolnice je razneslo, okrog 20 bolnikov, večinoma težkih, je bilo ubitih. Med bolniki v ostalem delu bolnice V NEDELJO OB 8. ZVEČER V HOTELU „UNI0NU" NOVINARSKI KONCERT NA KONCERTU NASTOPIJO »ORKESTRALNO DRUŠTVO GLASBENE MATICE«. SLOVENSKI VOKALNI KVINTET, PEVSKA DRUŠTVA »LJUBLJANA«, »LJUBLJANSKI ZVON« IN »SLAVEC« TER DIJAŠKI ZBOR L DR2AVNE GIMNAZIJE. PO KONCERTU V VSEH DVORANAH UNIONA DRUŽABNI VEČER S PLESOM VSTOPNICE IN PROGRAMI SE DOBE DANES VES DAN V MATIČNI KNJIGARNI NA KONGRESNEM TRGU, JUTRI PA OD 10. - 12. DOPOLDNE IN OD 6. ZVEČER NAPREJ V »UNIONU« PRED VHODOM V DVORANO. Seja PAB Beograd, 29. nov. AA. Izvršni odbor Privilegirane agrarne banke je imel včeraj sejo pod predsedstvom dr. Bogdana Marko-viča. Prisotni so bili člani upravnega odbora ministeT pravde dr. Milan Srskič. minister poljedelstva dr. Oto Frangeš, pod1-guverner Narodne banke Andrija Radovič m generalni direktor Državne hipotekar-ne banke Vojin Gjuričič. Na seji so razpravljali o prošnjah za dolgoročna posojila. Mnoge prošnje so bile ugodilo rešene. Predsednik Orlovske zveze v Beogradu Zagreb, 29. novembra, r. »Hrvatska Straža« poroča, da je prispel v Beograd predsednik Orlovske zveze v Ljubljani g. dr. Zitko. Imenovanja v agrarni službi Beograd, 29. novembra. AA. Minister poljedelstva je postavil pri sreskem načelstvu v Ljubljani za agrarno zvaničnieo Mileno Faganel. zvaničnico agrarnega urada v Ljubljani; pri sreskem načelstvu v Ljubljani za agrarnega pristava v 8/1. Matijo Bručiča, pisarja agrarnega urada v Ljubljani: pri sreskem načelstvu v Ljubljani za pripravnico v 4/111 Ido Cerarjevo, pripravnico agrarnega urada v Ljubljani; pri sreskem načelstvu v Mariboru za pripravnico v 4/III Marijo Kos, pripravnico agrarnega urada v Mariboru. Zaključna pogajanja za sestavo čsl. vlade Praga, 29. novembra h. Ministrski predsednik Udržal je tudi danes nadaljeval svoja pogaian:a s strankami, ki pa so vztrajale pri svojih dosedanjih zahtevah glede števila portfeliev. Računa se s tem, da vlada ne bo sestavljena pred torkom. Demisija rumunskega notranjega ministra? Bukarešta, 29. novembra g. Notranji minister Vajda je baje zaradi svojega slabega zdravstvenega stanja dobil enomesečni dopust ter bo odšel na lečenje na Dunaj. Posle notranjega ministra bo začasno vodil ministrski predsednik Maniu. »Cu-ventul« javlja, da je Vajdin odhod na dopust samo pretveza in da se Vajda ne bo več vrnil na svoje mesto, ker je sorodnik novega člana regentskega sveta, kakor je bil bivši finančni minister Popovici, ki je moral iz istega vzroka odstopiti. Mussolini priporoča fašistom odkritosrčnost Rim, 29. novembra, o. Na sinočni seji italijanskega parlamenta je ministrski predsednik Mussolini naznanil zbornici razne iaprememfee, ki so se izvršile v parlamentarnih počitnicah v vladni sestavi. MussoiHni je ob tej priliki naglasi}, da obsoja neumestne hvale in da želi. naj bodo parlamentarne razprave odkritosrčne im v fašističnemu duhu. Zbornica je pozdravila izjavo Mussolinija z velikim odobravanjem. Ko je ploskanje prenehalo, je predsednik zfoornice sporočil imena novih članov parlamentarnih komisij in izid glasovanja volitev novega podpredsednika zibonnice. Za podpredsednika zbornice, za njenega kvestorja im tajnika so bili izvoljeni poslanci Bodrero, Dudan im PellizzaTi. Potem, ko je odobrila zfbonnica spremenite v v zakon cele vrste vladnih dekretov, je pričela razpravljati o zakonskem načrtu glede varstva cestne imovine in prometa z voznimi sredstvu Pomembna obletnica v Prekmur ju Dolnja Lendava, 29. novembra. Dan 29. novembra t. 1. je za zgodovino našega Prekmurja, zlasti pa njegovega vzhodnega dela, važnega, zgodovinskega pomena. Tega dne so ored desetimi 'eti Madžari, ki se nikakor niso mogli spoprijazniti z izgubo Slovenske krajine, kjer so mogli nad našim ljudstvom gospodariti po svoji mili volji, z nepričakovanim napadom vdrli na naše ozemlje ter zasedli Dol. Lendavo. ki je tvorila v tedanji dobi važno strateško postojanko. Na ta način so hoteli postaviti javnost pred dovršeno dejstvo ter novo stanje izkoristiti v svoj prilog. Ali naša vojska, ki je v onih težkih dneh kipenja in grabežljivega seganja neprijateliev po našem ozemlju s tolikim pogumom in toliko požrtvovalnostjo vršila svo;o plemenito obrambno nalogo, se ie tudi tu z uspehom vrgla na vsiljivega tuica, ga v kratkem času pregnala iz Dol. Lendave in ga potisnila čez bližnjo državno mejo. Čeprav je šla ta obletnica skromno in brez posebne proslave mimo nas. je vendar le pomembna, ksr je hrabri čin naše vojske prepreči! nakane Madžarov in odprl tudi vzhodnemu delu našega Prekmurja pot do mirnega razvoja v okrilju naše narodne države. __(AA.) Po dolgih tednih najdeno truplo ponesrečenca Ljubljana, 29. novembra. Dne 2. oktobra letos se je utopil v Mestnem logu poleg Viča 521ctni upokojeni že-fezničar Jože Klobučar, stanujoč na Glin-cah na Tržaški cesti št. 40. Imenovani je šel omenjenega dne dopoldne do posestni-ce Marjete Zalaznikove na Viču št 84, ki mu je posodila voz in konja, da si navori iz Loga domov drv. Klobučar pa sc iz Mestnega loga ni več vrnil. Ker p-osestnica tudi še naslednji dan ni videla svojega konja in voza, je odšla na Vič na stražnico ter izrazila svojo bojazen, da se je imenovanemu morda kaj pripetilo. Njena sumnja se je izkazala kot upravičena, kajti dan pozneje je našel posestnik in gostilničar Ivan Robežnik kakih 50 m proč od Štalcarjevega mostu v narasli vodi Malega grabna voz, poleg pa poginulega konja. Klobučarja pa ni bilo nikjer. Njegovo truplo so iskali nad 4 tedne, vendar ga niso mogli najti. Tudi se ni vedelo, kako se je nesreča pripetila, a se je domnevalo, da je vozil konja nevajeni Klobučar domov že v mraku, pri čemer je konj zašel v vodo, Klobučar sam pa, ki ga je hotel rešiti, je enako postal žrtev narasle vode, ki ga je odplavila. Klobučar-jeva soproga je naprosila več ljudi, da so iskala brezdvomno utopljenega moža. Ti so se trudili skoro sleherni dan, vendar brez uspeha. Šele danes pa je Klobučarjevo truplo vendarle našel delavec Janez Lunar in sicer v precej globoki kotli Malega grabna, poleg naselja Bonifacije, Klobučarjevo^ truplo je ugledal med rogovilaani, stoječe pokonci tako, da mu je voda segala do prsi. Lunar je takoj alarmiral stanovalce bližnjih hiš, s pomočjo katerih je spravil truplo okoli 12.30 na breg. Na mesto je prišla popoldne policijska komisija, ki sta jo tvorila zdravnik dir AvTsumovič teT nadzornik g. Podreberšek. Truplo tragično preminulega Klobučarja, ki je bil na Viču poznan in spoštovan mož. so prepeljali v mrtvašnico na viško pokopališče, kjer ga bodo pokopali jutri popoldne. V spanju umorjen Žalostni sledovi šmarnice — Zverinski zločin v ^Starcih pri Sv. Barbari v Slov. goricah Maribor, 29. aovembra Usodepolna šmarnica, ki je rodila med našim ljudstvom v Slovenskih goricah že toliko zla in gorja, je nedvomno tudi glavni vzrok rodbinske tragedije, ki se ie odigrala pred kratkim v Žikarcih pri Sv. Barbari in ima naravnost bestijalno obeležje. Posestnika Ignacij m Liza Zorčič sta stopil-, šele februarja lanskega leta v zakon. Mož je bil vdan pijači in zato ie prav kmalu prišlo v zakonu do nesporazum'jenj. Prepiri pa so postali še boli pogosti, ko je prvorojenček po rojstvu umrl. Mož je postajal vedno boli surov, tako da ie bila njegova žena neprestano v strahu. Skratka. iz zakona je postal pravi pekel. Dne 16. novembra ie prišel Ignacij Zorčič zooet vinjen domov z dnine pri sosedu. Pretil ie ženi in jo zmerjal, tako da je prestrašena zbežala k sosedu. Mož na Je tudi v odsotnosti žene razsajal dalje in razbijal pohištvo. V zibelki ležeče, komaj 5 tednov staro drugo dete Zorčičevo. ie pričelo milo plakati. Na njegov plač se je mati vrnila, da mu da jesti. Naš'a .ie moža na skrinji. Med obema je moralo vsekakor priti vnovič do hudega «pora. ki ie končal s tragičnim izidom. Raziariena Liza ie namreč pobrala odlomljeno nogo od stol-, in pričela z njo z vso silo mahati po glavi svojega vinjenega moža. da se ie razpočila lobanja in so se možu vsuli možeani iz glave... Po strašnem dejanju le Lira ZorčTč nasitila otroka, skuhala tudi sebi večerjo, pomrla in pospravila posodo, nato na odšla k sosedu. kjer je hladnokrvno Izjavila: Ljubljanske mestne zadeve Ljubljana. 29. novembra Magistratih gremij je na nocojšnji seji razpravljal o raznih tekočih zadevah. Dovolil je elektro-inštalacijsko koncesijo g. Odoriku Bergodacu, odklonil pa prošnjo Frana Grada za avtobusne vožnje Marijini trg—Sv. Križ in prošnjo Frana Goloba za prodajo mesnih izdelkov z vozičkom tudi podnevi. Gremij je dalje dovolil kredit 2800 Din za popravo in oskrbovanje grobov Adamiča in Lundra, dr. Kreka in drugih zaslužnih mož na ljubljanskem pokopališču. Oblastnemu šolskemu inšpektorju v p. g. Josipu Westru se dovoli refundacija 6% obligacijskega mestnega posojila, ravnatelju g. Volcu prodaja neke parcele. Najemnina Delavske zbornice za palačo na Miklošičevi cesti se določi na letnih 232.000 Din. Glede regulacije Knezove, odnosno Gledališke ulice se zadevni predlog sedanjih lastnikov za zamenjavo sveta ("vrt Tomažičevih dedičev) odkloni in se uvede razlastitveno postopanje. Prošnja Aloma Company za postavitev dveh kioskov na svetu pred Narodnim domom se odstavi z dnevnega reda Gremij je nato razpravljal o vlogi najemnice kopališča v mestni hiši na Ahac-Ijevi cesti glede določitve najemnine za L 1929., 1930. in 1931. Sklenjeno je bilo, da se naiemnina za leto 1929. določi na 1200, za 1930 na 6000 in za 1. 1931. na 12.000 Din. Pritožba Josipa Mačka glede kršitve najemninske pogodbe za kopališče ob Ljubljani od strani občine se je odklonila. Glede prošnje Narodne galerije za povrnitev stroškov, nastalih pri popravilih Jakopičevega paviljona, je gremii dovolil znesek 3000 Din. ker le občina prispevala k popravilom že 6.900 Din. Daljna razprava se Je razvila o načrtu društva Zoo za ureditev zoologičnega vrta v Tivoliju. Načrt ie prav lep. Razprava se je odložila, ker je treba proučiti finančni efekt in so se izrazili od nekaterih članov gremija pomisleki, češ. da bi živali razširjale po okolici neprijeten smrad. Za napravo hodnika pred neko hišo v Gorupovi ulici je bil dovoljen kredit 4360 dinarjev. Gremij Je nato razpravljal in odobril 14 novih stavbnih dovoljenj. Nanašajo se večinoma na razne adaptacije obstoječih stvb. Odobena pa so bila tudi stavbna dovoljenja za nove hiše: Ivanu Miklu v Cim-permanovi ulici za enonadstropno hišo, Antonu Brolihu za pritlično hišo ob Cesti v Rakovo Jelšo m Franu No v! jami za eno-nadstroono hišo ob Poljanski cesti, dalie Slovenski banki adaptacija I. nadstropja hiše na Krekovem trgu. Splošni zavarovalni družbi »Jugoslavija« je bila dovoljena adaptacija pritličja v nekdanji Tavčarjevi hiši ob Gosposvetski cesti. Tam se bo o tvorila lekarna. Gremij je končno odobri! 18 uporabnih dovoljenj za novo zgrajene stavbe. Končno je gremii sklenil, da se dalo društvu »Atena« na razpolago prostori v Prečni ulici, kjer je bila svoječasno mestna zastavljalnica, da se tam otvori kuhinja za dijakinje. »amo ostra britvica jamči za prezhibno britje. Britvice Gillette imajb izredno fino rezilo in so zato zanesljive in trpežne. Zalo-žite se pravočasno £ njimi t »Zdai bo mir, ker sem ga že sama napravila!« ter se zopet vrnil, domov. Vlegla se je mirno v postelj in zaspala spanje pravičnega Zjutraj si je skuhala zajtrk, pospravila sobo in nakrmila živino, kakor da se ne bi nič pripetilo v hiši. Za strašni dogodek Pa so med tem že zvedeli orožniki pri Sv. Barbari. Obvestri jih je namreč Zorčičev sosed, ki je bil zjutraj na njegovem domu in naiše! Zorči-ča v mlaki krvi — mrtvega Orožniki so Lizo seveda takoj aretirali Pri zaslišanju je izjavila, d, je nogo od stola s katero je ubila svojega moža, sežgala zjutraj pri kuhanju zajtrka. Toda orožniki ii sploh niso verjeli, da bi izvršila svoje dejanje s stolovo nogo tn imeli so prav. Pred hlevom so namreč kmalu našli še vso okrvavljeno os od plužnih kolic, ki Je biLa tudi polna človeških las. Pokazali so io takoj Lizi, ki je res nato priznala, da je umorila svojega moža s to osjo, ki jo ie baje našla n* dvorišču. Vsa znamenla pa kažejo, da Je ZorSče-va pobrala usodno os že pred prihodom v sobo k možu. ki je najbrž vinjen zaspal na skrinji, nakar je žena spečega umorila. Malo verjetno je namreč, da bi se upala nad bdečega moža pred katerim le usodnesa večera še zbežala Zorčičev i je bila izročena v zapore sodišča pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. S sebol je odnesla tudi svoje 5 tednov staro dete. ki se le vsem. ki so srečava H eskorto na noti proti Sv. Lenartu. zasmHlo v srce. Nedolžni otročlček mora namreč trpeti za grehe svojih staršev. ** » * HNOVVN lit Gillette j —* Tihotapstvo saharina Tržič, 29. novembra. Naša orožniška postaja je imela zopet srečo, da je prijela in izročila roki pravice dva nevarna tička, ki se dela bojita in rajši tihotapita saharin. To sta mlada moža G in M. iz Gorič, ki sta prodajal* sladko robo nekam doli v Vodice, odkoder je šla dalje po svetu. Zaslišana pri orožnikih sta lepo priznala, koliko škatelj sta prinesla čez mejo in koliko sta prejela denarja. Mislili smo, da Je tihotaptsvo, kakor je vse kazalo, v zadnjem času pojenjalo, pa kakor priča zopet ta primer, se ie ponovno pojavilo. Naše orožništvo je pa na svojem mestu in prej ali slej polovi take državnemu denarju nevarne tiče tn jih pošlje za dalje časa na varno. Ljudstvo bi morali poučiti, da se ne izplača tihotapiti, ker prej ali slej doleti vsakega tihotapca žig in plačilo. Dijaški izgredi v Belgiji in na Grškem Pariz, 29. nov. AA. »Havas« poroča i« Genta. da je snoči 500 dijakov krenilo po glavnih ulicah in manifestiralo proti popolni fliamizaciji vseučilišča- Policija j« začela posredovati in jc preprečila spopade. Za tem so manifestirali po istih ulicah v velikem številu flamski dijaki, ki so nosili žolte zastave. Pariz, 29. nov. AA. »Havas« poroča it Aten, da je tamošnja policija zavzela vseučilišče in odstranila štu-cV-nte, ki so se nahajali v zgradbi Snoči je prišlo ponovno do spopada med policijo in dijaki Ranjeni so bili štirje orožniki in en dijak. Policija jc prijela 13 študentov in vzpostavila re-gleško noto. Iz tako stiliziranega odgovora izhaja želja Zedinjenih držav, da odklanja. o tem vprašanju vsakršno diskusijo. »Newyork Herald« poroča, da je bila po dolgih študijah ugotovljena osnova za angleške zahteve gledie antarktičnega kontinenta. Dva roparska napada na vlak Bukarešta, 29. novembra g. V Rumuntfl sta se v zadnjem času dogodila dva smela roparska na.pada na železniške vlake. Med posta:ama Cucinsul Mare in Dumbravo so trije maskirani in oboroženi roparji vdrti v prtljažni voz brzovlaka Černovice-Buka-rešta. Ranili so manipulanta in enega železniškega uradnika, ju zvezali ter popolnoma iz ropali prtljažni voz. Proden je brzovlak dospel v Dumbravo, so izginili roparji m z njim vsj prtljaga in poštni paketi- Pri postaji Brazy v bližini Ploesti so neznani storilci tzropaK voz tovornega vlaka, v katerem so bile galoša. Ob progi so našli prazne zaboje, galoše pa so izginile. Policiji in orožništvu se dosedaj še m posrečilo izslediti napadalcev. Korupcija na Japonskem Tokio, 29. novembra, o. JaiKMisfci mauični mš imster Koba® )e demisijon^rai, ker so mu oč> teK razjte Skandaie ir korupcijo. KobaS je iz-Jaivil, da 5e nedolžen rn da hoče s svojo demi-si jo doikazaitt isi omogočiti vitarfi nepristransko prcTBScaivo v tej zadevi. Za novega naučnega ministTa je bi? žmeraorvan bivši voditelj jaiponske straake Seizttiemto, Tana&a. Krvava bitka med zločinci in poučijo Stngapnr, 29. novembra o. Sinoči je prišlo med policijo in neko tolpo zločincev do krvavega boia, v katerem je bilo ranjenih deset oseb. Končno se je posrečilo policiji zasesti hišo, kjer so se skrivali razbojniki in aretirati vso tolpo. i Kraji in ljudje Zadnja pot dr. Firbasa Maribor, 29. novembra. Danes ob 31 popoldne se je iz kapelice m mestnem pokopališču na Pobrežju, kjer Je ležal pokojni starosta mariborskih Slovencev notar dr. Firbas na mrtvaškem odru, vršil njegov pogrebni sprevod do rodbinske grobnice, kjer je legel blagi pokojnik, ki smo ga še pred nekaj meseci videli korakati kakor mladeniča po ulicah, k večnemu počitku poleg svoje hčerke Putte. svojega stna Stanka te poleg rvoje vnukinje Danice. Za krsto, k{ so }o pokrivali venci odvetnikov, tovarišev in prijateljev, je šla razen sorodnikov in znancev velika množica odličnih Mariborčanov ser zastopnikov mesta in oblasti. Ob odprtem grobu mu je spregovori! v akrvo v imenu Notarske zbornice kot dolgoletnemu njenemu zaslužnemu članu ter najboljšemu in naliskrenejšemu prijatelju %. notar Ašič. Poudarjal je, da Je pokojni X. dr. Firbas bil mož neumornega dela, Jd nikdar v življentjn ni maral počitka ra ki se Je dolgo upiral smrti. Vedno ga je di-čfla velika ljubezen do stanu, skrajna korektnost kolegijalnost tn najpopolnejša požrtvovalnost za rodbino Slava njegovemu spomhra! Slovo od mrtvega pilota Maribor, 29. novembra. Danes popokfeie so Mariborčani spremili m zadnji poti prvo žrtev letalske nesreče irlota Mullerja na kolodvor, odkoder bo prepeljan v svojo domovino. V mrtvašnici bolnice, kjer je ležal na odru, zasut z venci in svežim cvetjem, je opravil cerkveni pogreb pastor g. Baron m se v lepem govoru poslovi! od pokojnega pilota. Nato se je pričel premikati žalni sprevod. Iz mrtvašnice skozi mestne ulice do kolodvora so se tisočglave množice v gostem Spaljrju nemo poslavljale od pokojnega pilota, ki Je bil prva žrtev avijatične nesreče na mariborskih tleh. Med sprevodom je svtra1*niskem. nategovala ponoči kmečka dek'eta in snloh živela veselo rokovnjaško življenje, nolnn tpmnp mm arftke. Aretacija Petriča Ko sta se pojavila pred dnevi zopet ▼ bližini Otoč, sta imela smolo. Orožniška patrulja iz Krope je korakala po cesti proti vasi Posavcem, kjer je srečala na cesti dva neznana, nekam sumljiva moška. Bila sta sicer prav čedno oblečena, vendar so jima švigali pogledi nekam nesigurno, kar so orožniki takoj opazili Zategadelj so ju ustavili in ju pobarali: »Hej, kam pa vidva?« Komaj je eden pohajačev Sul glas In zagledal orožnike, že je odvrgel aktovko, ki jo ie stiskal pod pazduho, v stran ter zdirjal. kar so ga nesle noge. Po par skokih mu je odpadel tudi plašč in moža le zmanjkalo. Drugi, ki ni znal izrabiti trenot-ka, je obstal na mestu kakor ukovan: kmalu pa se je pomiril in natlagal orožnike, da se piše France Petkovšek iz Verda nri Vrhniki, po poklicu mlinarski pomočnik. Pravil je. da Je gnal na Gorenjsko par konl. ki lih je orodai nekemu gosnodarlo v Radovljici. Orožniki pa mn niso verjeli, čeprav ie lagal izredno spretno io iziavil da se mn je pridružil malo oreie ubesrli tovariš šele medootoma. Orožniki so »Pet-kovška« aretirali in ga odvedli v sodni zapor v Radovllici. Obrnili so se Pismeno na vrhniško občino in zvedeli, da tamkai ne eksistira noben Petkovšek. Oblast ie tedaj vedela, da drži za vrat nevarnega tičfca. ki se skrjva nod titiim imenom Orožniki so ujp+nfka odvedli čez nekaj dni ▼ zanore ljub'ianske jetnišnice. kjer so ga pazniki po^draviTi izredno prilazno: »No. Joža Petrič, ali so vas spet privedli'« Tako se le mahoma pojasnilo, kdo le prileti tiček. Petrič le nato v zanoru pri'nal vse gori naštete vlome, neka? o, iih ie umetno zamolčal, ker se mu iih mora pač dokazati Ta sanPfk. TVPa^inska rurMstava. Tzven. —• Ob 30.: Zivlienie Je lepo. Izven. UroTjAvsnr« 0^4, Začetek ob pol 20 Sobota. flf>.: Prodana Slavnoubrt prMstava na predvpfc»r naro^-tega pramik-a Lrndska predstava po znižanih cenah Ttvpti MARIBORSKO m.FI>ALraCR ZaMek ob 20 Sobota. 90.: Pohujšanje ▼ dolini Sentflorjan-ski. Svečana predstava. Gostovanje ge. Vike Podgorske in gosp. Hinka Nučiča. Kuponi Nedelja, 1. decembra ob 15.: Wonw*i onv žar. Kuponi _ Ob 20.: Piskrovea. Kopani. Ponedeljek, 2.: Koncert eterične glasbe. 1» ven. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20. Sobota, 80.: Morala ge. Dnlske. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Ponedeljek. 2. decembra: Velika abeceda Gostovanje Mariborčanov CELJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sreda, 4.: Velika abeceda. Gostovanje Mar^ borčanov. 
e5:v3ca, šairartairtna

dai ma meša ves mcSki sve-t v BOS^A vefiefTimiu nemSke prodnikoiie
•Mali predujem na blažene st
Oglejte si botfose v isfcžfealh!	Rezervirajte teilefoničtno vstopnice!
Ob -t, četrt na 7., pol 8. in 9. urL
Kino LjuKJansiki dvor. — Tel. 27-30.
Vsitopnice in besedilo izvajanih skladb dobite danes ves dan v Matični knjigarni na Kongresnem trgu in jutri do-poldne od 10. do 12- v Unionu pred dohodom v glavno dvorano; večerna blagajna se odipre ob 6. — 2.) Pridite na koncert pravočasno, da ne bo zadnje minute pred 8. uro one neznosne gnječe pri v.iedu in garderobah, ki pri ljubljanskih večih koncertih tolikokrat kvari glasbeni užitek. Začetek koncerta bo točno ob 8. uri-
a— »Morala gospe Dulske«. Danes ob 20. ponovi Šentjakobski gledalski oder uspelo komedijo »Morala gospe Ehilske«. Posetite predstavo! Predprodaja vstopnic v trgovini Peter Šterk nasl. Miloš Karnič-nik. Stari trg 18, ter pri večerni blagajni od pol 20- dalie.
u— Pianistka Jadviga Poženelova nam bo na svojem koncertu podala poleg skladb Bacha, Couperina, Beethovna, D' Indyja. Schuberta in Schumanna tudi Scarlaitijevo Burlesco v g-molu- Koncert bo v ponedeljek 2. decembra ob 20. v dvorani Filhar-monične družbe. Vstopnice so v predpro-daji v Matični knjigarni-
a— »Mati«. Današnja fUmska prireditev ZKD bo predvajan film, ki pokaže mater kot središče družine, oporo svo ih otrok in vzgojiteljico generacije, ki je šla v svetovno vojno- V soboto predstava ob 14.30, v nedeljo ob 11. dopoldne v kinu Matica.
u— Lutkovno gledališče aa Tabora vpri-zori v nedeljo 1. decembra ob pol 16. pop. ob priliki državnega praznika alegorično sliko »Uedinjenje« z nagovorom, ki ga Je sestavil br- Ba;želj. Nato se ponovi času primerna veseloigra v treh dejanjih »Ga-šoerček išče stanovanje«-
Zetoma garda se je zibraia, 'ko ziaijciev sto je potoničaia. Itz kofla naliva ji mladi toča§ in srce ogreva vsem BUDOMA čaij. Tea Import, Ljubljana, Aškerčeva ulica
a— Predavanje v »Pravnlku<. Danes 30-t. nv bo predaval na sestanku društva »Pravnika« univ. rektor g. dr. Metod Dolenc o praktičnem prikaza določb zoper življenje in telo po novem kazenskem zakoniku- Predavanje se bo začelo točno ob 18. na sodišču v Ljubljani, seba 79.
a— Čajanka družabnega odseka ZPNJ bo drevi v veliki dvorani hotela »Uniona« Dvorana bo zakurjena, huffet dobro preskrbljen. Vabljeni vsi obiskovalci n?še plesne šole. Pričetek ob 20- Konec ob 2. zjutraj Igral bo danzing-band »Merkur«.
a— Mlklavževanje Sokola I. bo na Taboru v četrtek 5- decembra popoldne ob 4. za otroke ob 8. zvečer pa za odrasle s plesom- Darila se sprejemajo v pisarni na Taboru v četrtek ves dan od 8. zjutraj do 8. zvečer-
n— Sokol Moste vabi članstvo na proslavo v nedeljo 1. decembra ob 19. Po končani proslavi zaobJjuba vseh novih članov in članic.
o— Zveza privatnih nameščencev v LJubljani priredi v torek 3. decembra ob pol 20-v salonu restavracije pri »Levu« na Gospo-svetski cesti otvoritveno predavanje. Predaval bo občinski svetnik g. Ivan Tavčar o aktuelnh gospodarskih problemih ljubljanske mestne občine. Zveza pričakuje, da se bodo člani udeležili tega važnega predavanja in privedli tudi druge s seboj. Vstop prost
a— Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske sporoča srvojim kon športni užitek. Ob pol 6. zvečer se bo v vogalna boivd!ie ob 12,12, zibiTalSče ob 12. pred glavmflttn kokxfrvorotm, opremo preivzeurote danes pop&Jdme pr« o-sIkrtmSon.
Vremenska poročna JZSS Kranjska gora:
-3, Jnoo brea rrtn, W it t®
zaradi južooga vremena stopil ter Je saiitf*« lete nad 1400 m. Poročilo je datirano z dne 28. t. m. Velika planina dne 38. t. m.: na zmrznjeno pod-Jago je zapadlo v nedeljo 20 om snega, v srcSlužbenih Novinah« od 28. t m. je obiavljen zakon, po katerem se morajo od dne objavljenja uporabljati pri uvozu blaga iz Brazilije minimalne stopnje carinske tarife.
— Dopolnitev imenika razsodnikov razsodišča Zbornice za TOI v Ljubljani. Imenik razsodnikov zborničnega razsodišča ee je dopolnil še z naslednjimi razsodniki: Bolaffio Karel, veletržec z vinom v Ljubljani, dr. Božič Mirko, ravnatelj Kranjske hranilnice, Bricelj Ivan, stavbni mojster v Ljub. Ijani, Ceč Karel, ravnatelj Jugoslovanske tiskarne, dr. Čeme Franc, ravnatelj Mestne hranilnice, Detela Kari, ravnatelj Prometnega zavoda za premog, dr. Dobrila Marij, tajnik ljubljanske borze, Feldin Mirko, trgovec z manufakturnim blagom v Mariboru. Gregorc Ivan, veletržec v Ljubljani, Gre-gorič Ivan, ravnatelj podružnice Narodne banke v Ljubljani. Hedžet Matija, veletržec v Ljubljani, ing. Heinrich Avgust, ravnatelj TPD, Heinrichar Franc, lesni industrijec v Ljubljani, Knaflič Fran, tvorničar usnja v Šmartnem pri Litiji, Knez Aleksander, borzni senzal v Ljubljani, Lilleg Alojzij, veletržec v Ljubljani, Lušin Anton, borzni senzal in lesni trgovec v Ljubljani, Lovšin Evgen, ravnatelj tvrdke Rude in kovine, Meden Viktor, industrijec ▼ Ljubljani, Medič Franc, industrijec in veletržec v Ljubljani, dr. Megler Vendelin, ravnatelj tvornice Carl Polak v Ljubljani, ing. Miklavec Franc, rav. natelj deželne elektrarne v Žirovnici, dr, Obersnel Maka, prokurist KID na Jesenicah, Skaberne Avgust, trgovec v Ljubljani, Sla-mič Franc, tvorničar mesnih izdelkov v Ljubljani, dr. Slokan Ivan, generalni ravnatelj Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, Sodin Blaž, lesni trgovec v Hudinji pri Celju, Tosti Avgust, direktor Kreditnega zavoda v Ljubljani, Verlič Josip veletržec v Ljubljani, Volk Ivan, ravnatelj tvrdke Sa-raboo in ing. Zupančič, industrije« in lesni trgovec v Ljubljani.
— Poslabšanje konjunkture tudi v Češko slovaški Gospodarska konjunktura kaže v srednji Evropi že nekaj mesecev nazadujočo tendenco. Te dni je tudi češkoslovaška Narodna banka v svojem mesečnem poročilu opozarjala na poslabšanje gospodarske aktivnosti, ki se kaže predvsem v naraščanju brezposelnosti, v nazadovanju indeksa cen (predvsem indeksa cen konjunkturno občutljivih predmetov), v razvozu zunanje trgovine (povečanje izvoza in nazadovanje uvoza zaradi zmanjšanja domače kupne moči), v naraščanju števila insolvenc in v poslabšanju zaposlenosti industrije.
= Polomi v Franciji in Angliji. Na pariški borzi je prišlo v sredo in četrtek do poloma številnih efektnih tečajev. Ta polom pa je predvsem le v zvezi z velikimi likvidacijami aneažmanov od strani inozemstva. Tudi iz Londona javljajo senzacijonalno vest, da je znani finančnik Heniy Horn, ki obvlada velik koncem bančnih in industrijskih podjetij (predvsem cementne industrije), prijavil svjo insolventnost Ta vest je skrajno neugodno vplivala na efektno borzo.
Borze
29. novembra*
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab. Le v devizah na Prago in Curih je bilo nekaj več potrebe. Tečaji deviz so z malimi izjemami 06tali v glavnem nespremenjeni.
Na zagrebSkem efektnem tržišču je Vojna Skoda danes v glavnem obdržala včerajšnje tečaje. Za aranžma se je trgovala po 436, za kasa po 435 in za december po 438. Investicijsko posojilo je bilo zaključeno po 85 in 85.25, za agrarne obveznice pa je bilo povpraševanje po 51.25. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki samo v Unionbanki po 200 in v Jugobanki po 83. Od industrijskih papirjev se je Slavonija ponovno okrepila na 160 zaključek, dočim se je Tvornica vagonov trgovala nespremenjeno po 140. Trboveljska je nekoliko popustila na 445—456 brez prometa.
Devize ia valute.
Ljubljana. Amsterd. 22.78, Berlin 1S.5125,
Bruseij 7.8986. Budimpešta 9.8877, Čutili 1094.4 do 1097.4 (1095 9), Dunaj 792.91—795.91 (794.41), London 275.40 . Newyork 56^4—56.44 (56.34), Pariz 222-36, Praga 167.05—167^5 (167.45), Trsi 295.93.
Schmoll-ova


Že 50 let najbdjsa
; krema za cevye -
Zagreb. London 275 — 275.80. Newvork 56.24 — 56.44, Pariz 221.36 — 223.36, Milan 294.505 — 296.505, Curih 1094.4 — 1097.4, Amsterdam 22.75 — 22.81, Berlin 13.4975 do 13.5275, Dunaj 7.9291 — 7-9591, Praga 167.CS do 167.85. Budimpešta 9.8727 _ 9.9027.
Curih. Zagreb 9.1275, London 25.13, New-york 515.075. Pariz 20.2925. Milan 26.965, Madrid 71-30, Berlin 123 29, Dunaj 72.48, Praga 15.2775, Bukarešta 307. Budimpešta 90.13. Sofija 3.72, Varšava 57.7675.
EfektL
Ljubljana. Celjska 170 den.. Ljubljanska kreditna 123 den-, Praštediona 905 denar, Kreditni zavod 170 den.. Vevče 130 denar, Ruše 250 — 260, Stavbna 50 denar,
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 436 — 436.5, kasa 436 — 436.5. za december 438 — 439, za februar 412—413.5, investicijsko 85.25 — 85.5, agrarne 51.25 denar; bančne vrednote: Praštediona 905 do 910, Union 200 — 201, Jugo 83 — 84. Narodna 8200 den., Srpska 157 den.. Zemaljska 128 den., Poljo 16 — 17. Ljubljanska kreditna 123 denar; industrijske vrednote: Narodna šumska 42 den., Gutmann 190 den-, Slaveks 95 — 98. Slavonija 160 — 170- Še-derana 380 — 390, Drava 300 — 330. Brod vagon 140 — 150, Union mlin 145 blago, Vevče 132 denar. Isis 19 den., Dubrovačka 420 den., Jadranska 530 den-, Trbovlje 445 do 455.
Beograd. Vojna škoda 430 5 — 431. za december 439 zaklj., za januar 438.25 do 438.75. investicijsko 84.5 — 85. agrarne 51.25 do 51.75.
Blagovna tržišča
Les
'+ Ljubljanska borza (29. t m.) Tendenca nespremenjeno mlačna Zaključenih je bilo 14 vagonov bukovih drv. Eksekutivno je bilo kupljeno 54 prostornih metrov (= 15 klaf-ter) lepih ravnih, cepanih bukovih drv, 1 m dolgih po 130 Din, fco vagon pariteta Rimske Toplice. — Povpraševanje je za 1000 m® hrastovih kretnic (enkratni prevzem najmanj 100 m3) v predpisanih dimenzijah (prevzem na lini mesta) in za parjeno bu-kovino (ostrorobo, paralelno, očeljeno. I., v debelini 26 mm in v predpisanih širinah ta dolžinah za Francijo).
Žito
'+ Žitni trg /29. t m.) Chicaška borza včeraj zaradi praznika ni poslovala. Na budim-peštanski borzi pa je bil danes promet zelo živahen ter je pšenica ob sklepu borze notirala za marc 23.92, koruza pa za maj 16.27. Tudi na vojvodinskem žitnem trgu je bilo danes opažati nekaj več živahnosti.
-f Ljubljanska borza (29. t m.) Tendenca za pšenico in rž trdna, za koruzo neenakomerna in za oves 6talna. Zaključkov ni bilo Nudi se pšenica (slov. post, mlev. tar.,plaS. 3o dni): baška 79 kg 242.5 — 345. baška 87 kg 240 _ 242.5, sremska 80 kg 240 do 242.5, sremska 77 kg 232 5 — 235. slavonska 77 kilogramov 225 — 227 5; rž: 72/73 kg kilogr. 2025 — 205; moka: >0«, franco Ljubljana 36-5 — 370: koruza: baška, umetno sušena 195 — 197-5, po mlevski tarif! 192.5 — 195, času primemo suha s kakovostno garancijo 170 — 175; činkvantin: baški 245 - 247.5; oves: baški, 63/64 kg 195 — 197.5 Din za 100 kg.
4- Novosadska blagovna borza (29. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 22 vagonov pšenice, 24 vagonov koruze in 2 vagona moke. — Pšenica: baška 77 kg 187-5 — 190: 78 k*r 190 — 192.5; bana-ška 77 kg 185 — 187-5; sremska 77 kg 180 — 185. Oves: baški 137.5 — 142.5. Jermen: baški 120 — 125. Koruza baška ia sremska 105 — 107.5; s kakovostno garancijo 112.5 — 115; za december-januar 117.5 do 120: za marc, ladja Dunav 135 — 137.5; umetno sušena 137.5-137-5. Moka: >0« 295 umetno sušena 137.5 — 140. Moka: >0g< 295 do 306; >2« 265 - 275; »5< 235 — 245; >6< 190 — 200; »7< 150 — 160. Otrobi: baški in banaski 95 — 100.
+ Dunajska borza za kmetijske proizvode (28. t m.). Navzlic prijaznejšemu držanjn inozemskih borz je bila tendenca na dunaj. skem tržišču v glavnem nespremenjena. Promet ee je dalje gibal v ozkih mejah. Za jugoslovensko potisko pšenico zahtevajo za november 1 38 Kč. za spomlad pa 1.48 do 1.50 Kč ex šlep Dunaj. Uradni tečaji so ostali nespremenjeni.
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki tavod v Ljubljani. 29. novembra 1929.	Višina barometra 9088 m
Kraj
Opazovanim Liubliana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik SkoplJe
B&row-	TemjMr.	S -1 * a> OS	Smer vetra in brzina r m. ki Mir,	Oblačno j 0-10
7P4 R 762-1 /61-2 76S0 767-0	5 6 5 5 2	90 90 IM 9) 90	E 2 SE 4 WSW 6 mirno mirno	10 9 10 10 10
767-4	1	1«	NW 4	2
764-0	8	66	NE 4	10
Padavine
Vrsta
▼ »« d« 7. M«
8
•0 •2 0

Spat
Najvigja temperatura danes v Ljubljani: 10.4 C, najnižja 4 C Solnce vzhaja ob 7.16, zahaja ob 16.21, luna vzhaja ob 6.43 zahaja ob 15.29. Dunajska vremenska napoved za soboto: Večinoma jasno, aa nekaterih krajih megla,
mila.
aJCTlROc 9L 2SL
6
30. X!. 1929
Mfitarao pcdilldd)
Knpujmo knjige!
Ljubljana, 29. novembra.
Ob tem Saša pa tja do božiča in Novega teta je na knjižnih trgih vseh zapadnih kulturnih narodov najživahnejša sezona. Drugod namreč še vedno ni >izumrla* stara, lepa navada omikanih ljudi, da si zlasti k praznikom darujejo knjige. Res je, da so vojna m povojna leta obrnila občo pozornost od knjige in čitanja. Danes opažamo že vsepovsod novega usmerjevanja. Svet se vrača k spoštovanju duhovnih vrednot To Je naravno, zakaj samo duševnemu delu gre hvala, da ee je človeštvo dvignilo tako visoko nad prvotno primitivnost. Ni mogoče, da bi lahko trajno pogrešalo živ in neposreden kontakt z vrelci svoje kulture. Prav zaradi tega se dviga tudi vrednost knjige na borzi življenskih potrebščin. Knjiga je slej ko prej poleg življenja največji učitelj omikanega Človeštva.
Pred vojno je marsikdo kupoval knjige, po vojni je mislil, da to ni več potrebno. To pričuje, da je pri nas zelo malo ljudi čutilo pravo žejo po duhovnih vrednotah. Kdor tnneje čitati knjige — za to je treba vzgoje bi književne kulture, ki jo močno zanemarjajo celo naše šole — temu ne bo knjiga postala nekega dne odvisna, dolgočasna in manjvredna. Knjiga je učiteljica, smo rekli, a življenje je do zadnjega diha spoznavanje in učenje! Bojmo se tiste duševne topo?ti tn fizične izčrpanosti, ko nas ne bo mogla več zanimati lepa beseda in globoka misel! Citanje izbranih, dobrih knjig nam stori fivljenje lepše in mikavnejše, svet zanimivejši; vrednost nas poedincev, ki smo v ogromni delavnici prirode zgolj minljivi atomi, postane večja in vsebina našega živ. Ijenja polnejša. Zato mora vsakdo nekega dne pogledati vase in se vprašati: Ali sem res top za tista vzvišena občutja, ki jih more nuditi izbrana, dobra knjiga? _ Ce pa človek ni duševno top in obrnjen zgolj na fizično plat, tedaj mora poeta ti čitatelj/ dobrih knjig.
Čitatelj, ki si knjige samo izposoja, ni Intimno in globoko zvezan z njimi. Dobra knjiga ni vrednota, ki jutri ugasne; ni dovolj, da jo prečitaš in vrneš v skladovnico kakšne javne knjižnice. Postavimo danes našemu človeku pred oči nekaj, kar se v naših hišah vse premalo res pek tira in goji: domačo, rodbinsko knjižnico! Samo vnema za rodbinske knjižnice lahko resi slovensko književnost pred nastopajočim hiranjem. Zakaj imajo n. pr. norveške knjige vzlic majhnemu narodu zelo visoko povprečno naklado? Ker je ondi upeljan običaj rodbinske knjižnice. V vsaki hiši, kjer dajo kaj na se (in ni treba, da bi se ondi šopirilo tako zvano blagostanje) so police z lepimi knjigami. Tn domači pripovedniki in poetje, ondi izbrani prevodi, tam poučne knjige, pa knjige za mladino in pripomočki za vsakdanjo rabo.
Ali naj kupujemo knjige? Da, p« ta to, da damo slovenski hiši nov ponos, nov do. knment našega kulturnega napredka: rodbinsko knjižnico! Ne kot prazno dekoracijo, marveč kot pribeževališče vseh, ki jim je kaj do plemenitosti mišljenja, do lepote in do znanja. Redkokdaj se nudi tako ugodna prilika, kot jo je pravkar dalo »Jutro« svojim naročnikom, ki dobe za majhen denar
Sivi standard za slovensko rodbinsko
jižnico. Toda to je prilika, ki bo minila. Izkoristite jo, a skrbite, da dobimo nov kader stalnih odjemalcev naše knjige, ljudi, ki bodo odgovarjali na vprašanje: »Ali naj kupujemo knjige?« bodro in veselo:
— Da ker nam jih nič ne more nadomestiti! '	|
»Slovenski Tisk"
Izšla }e nova, 5. številka »Slovenskega tiska«, mesečnika, ki ga izdaja Zveza faktorjev v Sloveniji (urednik rav. Miroslav Ambrožič). Na uvodnem mestu ie priobčeno premo trivanje M. Ambrožiča »Ali so slovenski tiski dragi«. Pisec se je dotakni Vprašanja, ki Je že dolgo pereče. Priporočali bi ta članek ljudem, ki — ne poznavajoč dejanskih razmer — radi besedičijo o slovenskem tisku. — Prof. A. Sovre nadaljuje svoj zanimivi članek »Sest resnic o tujkah«. Josip Cemžar nadaljuje razpravo »O različnih tehnikah tiska in njihovih posebnostih«. Tokrat razbistruje pojme o če-sče omenjanem offsetnem tisku. Slovenska bibliografija dr. Šlebingerja nadaljuje pregled naše knjižne produkcije. Dalje so zastopane v tej številki rubrike: »Tehnične novosti«, »Fotografija« (članek »Amaterje-va temnica«), »Jezikovno rešeto« in »Terminologija«. Posebno priporočljivo je dr. Kolariča »Jezikovno rešeto«. Tej številki je priložen vzorec tvrdke »Chromos«. — »Slovenski tisk« toplo priporočamo. Letna naročnina Din 70, posamezna številka pa stane Din 7.
Iz nase poezije
(Ivan Albreht, »Odsevi«. Celje 1929)
Za »Slutnjami« in »Prisluškovanjem« le izdal zdaj Ivan Albreht svojo tretjo zbirko pesmi, ki je še najbolj značilna zanj, ker ni doslej še v. nobeni svoji knjigi pokazal toliko sebe v odnosu do življenja kakor prav v »Odsevih«. Kakor je naslov nekam tih in skromen, je vendar posrečen, kajti te pesmi so zares odsevi življenja, ki se je pesnika dotikalo, ki ga je viharilo. radostilo, vznemirjalo in spoko-jilo, zdaj v obdobju »1914—1918«, zdaj »Mimogrede«, in na »Križevem potu« ki v »Vagabundovi pratiki«. Iskrenost je v teh pesmih, ki jih marsikod sicer kazi bled obrabljen verz s stereotipnimi prispodobami (»sladkogorjupa je življenja cena«, opojna sJast življenja slast, vzel sem srce v drhtečo dlan«, in podobno), toda zato so po zgradbi enostavne in jasne, kar priča, da je avtor znal oblikovati svoia središčna doživetja. Zlasti je močan cikel (1914— 1918, ki vsebuje mestoma prav ostro zasekane, jedrovite stihe. Po spoznanju svoje prošlosti se pesnik ves razgleda po sebi in se razodene v »Vagabundovi pratiki«, ki vsebuje mračne pesmi o zapravljeni mladosti. Najlepša je tiho spominjanje v »Tiho je v borovju . . .«, najgloblja pa »Ženi«. V »Epilogu« je potegnil pesnik Odsevov črto: »V gradove sanj polagam ra-kev, da bom legel vanjo — in zdaj sem miren, srečen, prost ... le mir vseveč-ne večnosti objema s plaščem me neskončnosti«.
Zaradi iskrene izpovedi o samem sebi, ki se je Albrehtu posrečila v tej zbirki bolj kot v kateri drugi prejšnji, so »Odsevi« pomembni, čeprav so tih in skromen donos k naši liriki.	m—c.
Timočka krajina
Izšla je knjiga: Zbornik priloga za poznavanje timočke krajine (Beograd 1929), delo g. Marinka Stanojeviča, ravnatelja gimnazije v Zaječaru in znanega kulturnega delavca. Vsebina knjige je: Zaječar n prošlosti in sadašnjosti, Nežit (prispevek k poznavanju narodne apokrifne književnosti), Svadbeni običaji n Timoku, Nekoliko fonetičnih črta zaglavskoga govora, Tra-govi crkvenog pevanja u narodu, Prve godine po oslobodjenju Črne Reke (istorisko arhivske beleške i ispisi). Priloži rečniku timočkoga govora, Dijalektološka gradja za poznavanje timočkoga govora (pripo-vetke), Jedno pismo Stojana Novakovi ča.
Pisec je med srbskimi učenjaki dobro znan in cenjen; Srbska akademija Je Izdala več njegovih filoloških in antropoloških študij (glej predgovor). Pohvaliti je posebno, da je sklenil kljub ogromnim težavam in neprilikam izdati vsa svoja dela v takih »Zbornikih«, ki bodo periodično izhajali ter bodo tako lahko pristopni
Med vsemi članki nas bo kot Slovence najbolj zanimala vrlo zanimivo pisana raz-pravica (oziroma predavanje) o Zaječarju v prošlosti in sedanjosti: ta razpravica je opremljena s fotografijami. Zelo zanimiva je tudi razprava o poročnih običajih v teh krajih, zlasti ker ji je pisec dodal raznih prigodnih svatovskih pesmic, ki so zelo lepe.
Želeti H bflo, da se tudi Slovenci vse bolj upoznamo s sličnimi deli. ki nam opisujejo običaje naših južnih bratov Srbov.
Knjiga se naroča pri piscu g. Marinku Stanojeviču, direktorju gimnazije, Zaječar.
_ Dr. A. V.
Prof. Taranovsld o marksistični koncepciji zgodovine
V »Puški matici« v Ljubljani (univerza) je predaval izbranim članom tukajšnje ruske kolonije bivši profesor petrograjskega vseučilišča, sedaj profesor pravne fakultete v Beogradu g. T. K. Taranovski o novih koncepcijah zgodovine v sovjetski Rusiji. Gre, kakor kaže naslov, za spor o vprašanju začetkov, razvoja in zmisla človeške družbe, za ume vanje tako zvane socialne filozofije. Tez o teh problemih je mnogo; marksizem, ki si danes lasti značaj nekakega edino znanstvenega nazora, je samo ena izmed mnogih teorij, ki izginja v množici drugih (obsežen nemški strokovni pregled teh teorij, ki je izšel pred vojno, je odmeril marksistični koncepciji bori dve strani!). Človek bi pričakoval. da bodo ruski boljševiki sedaj, ko obvladujejo socialno in duhovno življenje ene največjih svetovnih držav, prinesli v svet stroge, objektivne znanosti kaj novega. Po sodbi prof. Taranovskega jim to v prvih desetih letih ni nimalo uspelo. Izdali so pač kopice knjig, v katerih obravnavajo zgodovinski razvoj človeštva z močnimi političnimi akcenti, toda ta literatura ima propaganden, ne pa objektivno-znanstven značaj. Avtorji uporabljajo izsledke »bur-
žoaskih« znanstvenikov ta Jih enostavno
prikrajajo po svojih tendencah. Izmed »rdečih profesorjev« je prišel še najdalje profesor moskovske univerze Risner.
Njegovemu delu je predvsem veljalo zanimivo predavanje učenega ruskega gosta. Predavatelj je razložil Risnerjeve zgodo-vinsko-filozofske teorije in jih podvrgel kratki, a jedrnati kritiki. Zanimivo je na primer, kako presoja Risner grško zgodovino in označuje Platona kot filozofa aristokracije, Aristotela pa kot filozofa meščanskega liberalizma. V Sokratu vidi tipičnega maloburžuja, ki je bil eden največjih nasprotnikov demokracije, ker je učil, da mora človek delati samo to, kar zna m ume, s čemer je zanikaval svobodno tvorno inicajativo in revolucijski zamah. Ni težko opaziti, da sovjetski ideolog enostavno prenaša sedanje boljševiške pojme v staro zgodovino. Pomembnejše je Risnerjevo pojmovanje začetkov krščanstva. Po njem ima krščanstvo dve začetni fazi: judovsko, ki le bila revolucionarno -politična in zaradi katere je bil Kristus križan kot »judovski kralj« in upornik zoper obstoječo oblast. Druga faza pa je he-lenistična: apostol Pavel in njegovi nasledniki so to revolucionarstvo, izhajajoče iz tedanje ekonomske krize, poduhovili in mu dali mistično-religlozni značaj. Ker pa bi moralo Po marksistični koncepciji judejsko krščanstvo roteči iz nezadovoljstva kmečkih mas, je Risner ostal dolžan odgovor. zakaj je krščanstvo nastalo v mestih in se širilo po takratnih trgovskih potih, t. J. zakai je tedaj postalo »buržoaski« pokret? Zanimivo je bilo tudi predavatelie-vo razglabljanje filozofije sv. Janeza Zla-tousteg, in sv. Avguština v smislu Ris-nerjevih marksističnih tolmačenj: tudi ta ideologa srednjeveškega krščanstva sta ruskemu marksistu malomeščanska buržu-la, dasi je krščanstvo slonelo na sistemu beraštva (samostani!): njuna krivda je bila, da sta tem beračem oznanjevala živ-Ijenski nazor dobrodelnosti. Ali ni tako pojmovanje srednjega veka — je dobro pripomnil predavatelj — zelo podobno današ" njemu v Rusiji, ko vlada zapira voditelje raznih sekt zaradi tega, ker delujejo — dobrodelno? Dobrodelnost uspava revolu-cijsko uporniške težnje — to zlo je golilo srednjeveško krščanstvo, dokler ga nI prevzela — potem, ko je prišla na krmilo — tudi prosvetljena buržoazija. Risner e Izdal doslej samo 1. zvezek svole razprave. Z zanimanjem čakamo drugega. Toda v tem velikem trudu ni nič novega: pre-krojevanje zgodovine v izvestne politične namene vendar ni nadomestilo za nove znanstvene teorije! Torej Je — z znanstvenega vidika — Jalovo početje, da se zgodovinski tok tolmači v smislu Markso-vih ekonomskih teorij. Marksisti niso dokazali, da se je človeštvo razvijalo res tako kot nai bi velevali ekonomski zakoni, marveč so samo prenesli svojo dialek-tiko na zgodovino.
To le podobno kot Ce Berdjajev dokazuje, da imajo vse socialne institucije pra-izvor v Bogu in v religioznih zakonih — smo se spofnnili, ko smo zapuščali zanimivo predavanje prof. Taranovskega.
Friedrich von Gagern
V »Jutrn« z dne 1. novembra smo opozorili čitatelje na novi roman nemškega pisatelja Friderika pL Gagerna »Die Štrasee«, ki se odigrava na naših tleh. Prijatelj lista nam piše o njegovem avtorju naslednje:
Avtor romana »Ein Volk«, >Die Strasee« ln dr. je po rodu iz Kranjske in precej obvladuje slovenščino. Je potomee starih kranjskih plemiških rodbin baronov Gager-nov in grofov Auerepergov. Mati mu je bila vnukinja tistega grofa Auereperga, ki slovi kot pesnik pod psevdonimom Anastasius Grfln. Potemtakem se v žilah Friderika pL Gagerna pretaka že od rojstva pisateljska kri. Rodil ee je na gradu Mokrice ob Savi, kjer ga je vzgajala Frančiška Zagarjeva, sestra znanega ljubljanskega rodoljuba Drago-tina Žagarja. Gimnazijo je obiskoval mladi »baron Fric« v Celju, kjer sta se z vzgojiteljico nastanila za časa šolskega leta. Morda se ne motim, če trdim, da sni je baš navedena njegova vzgojiteljica vcepala ljubezen do rodne grude in do naših ljudi.
PL Gagern ee je zgodaj posvetil pisateljevanju. Izpočetka je pisal samo članke z lovsko vsebino in urejeval list »Oesterrei-chische Jagdzeitung«, ki ga je izdajal Hirech-mann na Dunaju. Pozneje se je spustil na beletristična pota, kjer je kmalu dosegel lepe uspehe. Grad Mokrice je prišel sčasoma v druge roke in je pisatelj, ki je danes star kakih 50 let, živel dalje časa na gradu Podturn ob Krškem, ki je bil njega dni last grofa Auereperga. Tu je pesnik Anastasius Griin, učenec našega Prešerna, tudi pokopan v krasnem mavzoleju.
i^MHMHHHHMHHHBHHHi
Pristooafte k Vodnikovi družbi!
Kaj so pravljice v življenju dece in odraslih
Poglavje za zrele ljudi.
SI treba posebnega predprazniškega n»-»troja, da ee lahko zamislimo v dejstvo: najboljša literatura so v izvestnih letih vsakega človeka — pravljice. Izsledki moderne vede dajejo današnji pedagogiki mnogo dragocenih in sigurnih pripomočkov, s katerimi lahko privede otroško dušo do tega, da ee bo naučila pravilno in jasno misliti in da bo znala zadostiti svoji težnji po čuvstvenem in umstvenem spoznanju. Cuvstveno zadovoljstvo, vtelešenje sanj, ki je bistven del našega notranjega življenja, pa najde otro-Ska misel samo v pesniških umotvorih, ki odgovarjajo naivnemu in neposrednemu hrepenenju po naglem, mogočem in popolnem uresničenju idealov, lri si jih deca tvori o življenju aK ki naj bi sd jih tvorila. Cisto vseeno je, ali ee izpolnjuje to hrepenenje v mejah, ki jih določajo zakoni vnanjega sveta, ali pa v neskončnem kraljestvu 6anj in fantazije. Znano je, kaj najdejo otroci v pravljicah: otroško erce najde v njih izpolnitev tega, po čemer hrepepi. Razvnemajo ga čarobni, nerealni in nemožni dogodki. Otroška misel vidi. da se v pravljicah uresničujejo vse lepe sanjarije in da se z njimi duša strastno pretresa tja do zadnjih svojih globin. Ali naj vzamemo deei to prijetno opojnost, ki je ni moči nadomestiti z nobenim še tako razumnim spoznavanjem re-
AE bo dobil kak Jugosloven Noblovo nagrado
Prof. dr. Fr. Bučar, eden redkih nagJh poznavalcev skandinavskih razmer, znanec pokojnega švedskega slavista A. Jensena, je priobčil v najnovejšem zvezku »Savre-meniSka« članek »Nobelova akademija v Stockholmu«. Tu opisuje podrobne začetke tiste sloveče naprave, ki podeljuje najvišje nagrade za literarno in znanstveno delo. Pisec se dotika tudi vprašanja, ki se je pri nas že večkrat načelo: Zakaj eo Slovani tako redko med Noblovimi nagrajenci? Med 27 literarnimi laureati sta Ramo 2 Slovana in sicer: Sienkiewicz in Reymont V ostalih panogah sta bila nagrajen« takisto samo še 2 Slovana (Rusa Pavlov in Mečnikov za medicino). Ali je to znak, da so Slovanom nenaklonjeni švedski politični krogi? Dr. Bučar trdi, da je pri podelitvi nagrad izključena politika. Ko so Nemci L 1913. predložili Petra Roseggerja, eo švedski akademiki uvaževali proteste Čebov in Slovencev, ker se je vedelo, da bi Rosegger namenil visoko nagTado za raznarodovanje štajerskih Slovencev. Znatno važnejša ovira je to, da odločilni akademiki ne poznajo slovanskih literatur, ker se premalo prevajajo v tuje jezike. Dr. Bučar pa meni. da eo nekaj krivi tudi slovanski narodi sami, ker se premalo potegujejo za svoje pisatelje. Naposled predlaga: Naj se naši vseučilišlri krogi v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani ter obe akademiji zainteresirajo za to vprašanje in predložijo kakega jugoslov. literata in znanstvenika za nagrado. Sami po sebi ne bomo nikdar prišli na vrsto, če se ne bomo emo-treno potegovali za to nagrado, ki pomeni velik uspeh narodne kulture in imena pred vsem svetom.
Vprašanje je le, kateri izmed živečih miših literatov ostane tudi pod svetovnim merilom dovolj velik kot umetnik in mislec?! Na to vprašanje tudi dr. Bučar ne odgovarja, pravi pa. da so nekoč mislili v Zagrebu na Gjalskega in Iva Vojnoviča.
Vatikanski indeks
Izšlo Je novo izdanje Indeksa prepovedanih knjig, ki ga izdaja Sveta stolica in ki velja za vse člane katoliške cerkve. Indeks obsega 563 strani in vsebuje kakih 5000 knjižnih naslovov. Listanje po tem indeksu je sila zanimivo; že premnogi katoliški publicisti so se v nepoznavanju indeksa pregrešili zoper papeževo prepoved, ker so čitali ali celo priporočali spise, ki so na indeksu. Kaj šele drugi čitatelji, ki jim je pač malo mar za vatikanski indeks! Seveda najdeš tu najodličnejše spise svetovne literature. Tako so med drugimi za-branjeni vsi spisi ljubljenca fašistične Italije Gabriela d* Annunzia, ker so »fidei et morum ofiensiva«. Med prepovedanimi knjigami so tudi spisi mnogih prelatov in duhovnikov, v kolikor so si drznili zavzeti v cerkvenih ali verskih zadevah stališče, ki se natanko ne ujema s stališčem pape-ške kongTegacije. Teh Je precejšnje število, ker vsak tak spis pride zanesljivo pod vatikansko rešeto. dočim kongregacija moderni laišikj literarni produkcija sploh ni kos in zato v indeksu daleč zaostaja. Indeks dalje določa, da ne sme noben veren katoličan čitati tistih izdaj sv. pisma, ki izidejo pri nekatolikih, potem knjig, ki oznamjujeio herezijo ali razkol, ki nasprotujejo religiji ali »dobrim običajem«, ld gredo za oslabljenjem cerkvene discipline ali ki napadajo cerkveno hiearhijo itd. Take knjige so prepovedane tudi tedaj, če še niso na indeksu. Ker pa je pobožnemu laiku težko doumeti, kaj vse nasprotuje religiji in dobrim običajem. Je najbolje, da čita samo knjige, ki jih odobri škofijski ordinarijat Sicer pa Je dobro, če čita kar najmanj: tako vsaj ostane zavarovan pred skušnjavami, ki iz knjig često napadajo par met pobožnega kristjana.
Najbolj čitani pisatelji
V »Jutru« z dne 16. novembra smo poročali o izsledku ankete »Lidovih Novin« o vprašanju: »Katero najzanimivejšo knjigo ste letos čitali?« V češkem tisku je izzvala ta anketa velik odmev. Problem knjige kot
kulturnega činitelja stopa tudi tu _ kakor
povsod drugod — v ospredje. K besedi ee je oglasil pisatelj Karel Capek, ki duhovito premotriva izsledek ankete in končuje 6voj članek tako-le: »Trikrat več zanimanja so pri izbranih čitateljih vzbudile tuje knjige nego domače. Komu naj nasipljemo to kričeče nesorazmerje kakor žerjavico na glavo? Citateljem? Založnikom? Nam avtoriem? Nu, naj si vsak izbere svoj del!« Kot epilog temu »izpraševanju vesti« češkega čitatelj-stva (naša poizvedovanja v Ljubljani so pokazala, da eo pri nas v bistvu iste razmere) naj priobčimo izsledek zgornje ankete po natančnem vrstnem redu. številke v oklepaju kažejo, koliko čitateljev izmed 300 se je izjavilo za dotičnega pisatelja: E. M. Re-marque (44) A. Maurois (23), J. Galswor-thv (16), Emil Ludwig (12), K. Capek (12), & Lewis (11), Lautreamont (7), B. Rhaw (6). Ostali so pri nas manj znani češki avtorji. Deset najzanimivejših knjig L 1929. pa so po češkem okusu naslednje: Remarque »Na zapadu nič novega« (44). Galsworthy,
Saga roda Forajrtov (16), Manrofa, *£hrl)»>
nje B. Dieraelija« (13). Lautreamont. »MaL. dor« (7), Lewis, M. ArrowsmJth (7). Izmed čeških avtorjev: K. Capek, »Govori iT. G. Masarykom«; Pekaf, »Sv. Vaclav«; Capek, »Vrtnarjevo leto« in E. Beneš, »Svetovna vojna«. Le-ti so dosegli 5 ali 6 glasov.
K stoletnic! velikega pianista in komponista
2S. (. n. )c poteklo sto let, od kar se It t ratmcti ob besarahski meji rodi] slavij rttshf pianist in skladatelj Ajuoa Rubinstedn. Glasbe, no izobrazbo si Je pridobil t Nemčiji, vendar imajo njegove stvar] tipično ruski značaj. Inozemstvo ea je spoznalo deloma po njegovA opernih bi koncertnih delih, deloma pa iz njegovih čestih koncertnih turnej. Nevenijlve zasfo. ge si je pridobil z ustanovitvijo prvega rosica ga kooservatorija L 1S62. ▼ Petrogradn, ki Is vzgojil Rusiji hi sveto toliko pomembnih mmt. kalnih sH
Učitelj in ljudska $rosveta v sovjetski državi
Nedavno je na zborovanju strokovno zvez« v Moskvi izpn-egovoril novi komisar ljudske prosvete v sovjetski vladi A. SL Bubnov, naslednik izrinjenega Lunačarsko-ga. Govoril je o sedanjem stanju ljudsko prosvete v sovjetski Uniji. V svojem gcx voru ni mogel prikriti težkega položaja vaškega učiteljstva, ki je v mnogih vaseh osovraženo zaradi tega, ker je tudi propa-gator komunističnih idej. (Tovariši Bubnov je zamolčal, da TTKKa biti propagator in  ubiti aH ran jeni. Zažigali so jim hišo in jih gospodarsko bo.ikotirali. (Lepa slika popularnosti sovjetskega režima!). Bubnov je nadalje poznal, da je liudsko šolstvo ša vedna materialno na beraški palici. V neki šoli n. pr. niso zmogli niti klopi, tako da so otroci morali sedeti na podu. Število no« pismenih znaša 42 odst., v Nemčiji 0.4 odst. Število čitalnic se stalno zmanjšuje; v zadnjih dveh letih je padlo ra. več kot 3000L Zaraefi tegi. tudi protrverski boj slabo na» preduje in je število cerkva še vedno znatno večje od števila čitalnic. Bubnov pa trf povedal, kako j« naraslo število krčem io kako cveto v delavskih klubih — nekdanjih cerkvah — igralnice.
sničnosti? Nje pač ne odtehta noben še tako živ in resničen pogled na realni svet. Doslej je vedno imel neuspeh, kdor je hotel iz otroškega mišljenja pregnati sanjarjenje o nemogočem, eanjskem svetu. Zakaj ta nagib ni dan samo nerazviti otroški duši, marveo Je globoko zakoreninjen v človeški duševnosti sploh; pod njegovim vplivom se človek vsaj kdaj pa kdaj, v trenutkih umetniškega stvar-janja ali uživanja, sprosti logičnih zakonov realnega življenja in se potopi pod gladino svojih sanj, v svet, ki kljub vsem fizičnim, pri rodnim in eocijalnim zakonom vnanjega sveta hitreje in eigurneje — čeprav samo v trenutno zadoščenje sanjajoči duši — uresničenje naše neizpolnjene ali neizpolnjive zahteve, potrebe in hrepenenja, našo žejo po pozitivnem odgovoru na skrivnostna, najbolestnejša vprašanja o zlem in dobrem, o človeški usodi in našem odnosu do neznane večnosti.
Realno življenje nam tem manj, čim bolj ga vprašujemo, odločno in pomirjujoče odgovarja na vsa ta vprašanja. Narobe: resnič nost ubija vse ideale o popolnoma srečni usodi, ki si jih stavimo kot cilj evojega hrepenenja. Človeštvo se po najbojevitejših upadih v realnost prej ali slej vrne v svojo notranjost in tu išče odgovora na skrbi in dvome, ki ee ga polotevajo. Tu, v evo.fi notranjosti ee naposled zadovolji z odgovori, ki se vidijo najčistejša, najsvetlejša resnica; zdi se, da jo potrjujejo tudi nadnaravne sfere. Take resnice lahko blešče cela stoletja, dokler novi rodovi ne spoznajo, da so bile
tudi one zgolj sanja in pravljica, ki si jo je ustvarila človeška duša, da zadosti svojemu hrepenenju in žeji po večnosti.
Otroška misel ne pozna krutih in bolestnih poizkusov uresničenja idealov, ki se nujno razbijajo ob neznanih zakonih večnosti, tako ravnodušne nasproti človeški u6odi. Otrok se zadovoljuje z neposrednimi in naivnimi odgovori, ki jih res ni mogoče uresničiti v realnem življenju, ki pa dobivajo igraje vsaj dozdevno resničnost v začaranem svetu — v pravljicah. Iz sveta vil, škratov, dobrih in hudobnih bitij, nadčloveških junakov in nadčloveških trpinov, velikanov in pritlikavcev, junakov zvestega srca, pametnih živali, čudežne narave, iz sveta, ki je stoletja rastel v vitežkih romanih, orijental-skih pravljicah, srednjeveških legendah in šaljivih novelah — je vzcvetel v pravljicah nov svet sanj in fantazije, ki ni nič v skladu z resničnostjo, ki ne zavisi od prirodnih in zgodovinskih zakonov, marveč ga obvladuje čudovita čuvstvena logika človeške duše. Njega ne vodi neznana vnanja usoda, marveč globoko občuten moralni imperativ. Prav v tej zahtevi, zahtevi po pravni pravičnosti, je ključ, ki nam odpira tudi otroško erce, da razumemo njegove potrebe in hrepenenje. Saj lahko govorimo o naliki med odraslim človekom in otrokom, v kolikor gre za odnos obeh do sveta resničnosti in sveta sanj, čeprav je med obema očividna razlika: Medtem ko se odrasel človek v pesniškem delu zavestno prenaša iz resničnega sveta v zasanjan svet, ki je podrejen za-
konom duše. ne pa naravnim zakonom, se otrok ne zaveda prepada med resničnostjo in sanjo. Odrasel človek se prav lahko zadovolji z duhom Hamletovega očeta, z Macbe-tovimi čarovnicami, z Mefistom Goethejeve-ga Fausta: prav tako rad vstopa z Dantejem v izmišljeni pekel, kakor vstopa z By-ronom ali Miltonom v njune fantazije o raju. Ali pa sprejema zdaj Ibsenov ali Maupassan-tov pesimistični nazor o svetu, zdaj Dickensov ali Fieldingov optimizem Vzlic vsemu pa ume resignirano podrediti svoje sanje resničnosti in točno razlikovati med življenjem, ki je boj z resničnostjo in med sanjami. ki ga naslajajo, ko se potaplja v umetniško delo ali vdaja svojim čuvstvom in domišljiji.
Otrok, ki se — ko* že omenjeno — ne zaveda globoke razlike med sanjo in resničnostjo. se daje prav tako zaupljivo voditi od fantazije — zdaj zato. da docela pozabi opazovanje in dojemanje tega, kar mu nudi resničnost, zdaj pa zato. da preizkusi na pravljicah lastne sanje in domišljijo. Otrok tedaj nima merila, po katerem bi kakor odrasel človek razlikoval sanje in resničnost. Toda otroku se prav tako kot odraslemu boče bega v svet, ki ga opaja silneje od vsakdanje, kajkrat toli trde in dolgočasne realnosti. Zato tudi tedaj, ko deca odraste in spozna, da ni nadnaravnih pojavov in pravljičnih bitij, čuti — to ve vsak iz lastne izkušnje kako mili so spomini na tisto čisto razkošje, ki so ga nekoč vzbujale pravljice.
Po dr. V. Ti 11 e ju.
IfemSka oeena našega tiska, VodTTna nem-
5ka strokovna revija, »Der deutecbe Dm-cker«, ki je razširjen oo vsej Evropi in ld izdaja vsako leto posebne izdaje v drugih evropskih jezikih, je prinesla v letošnji oktobrski številki naslednjo oceno: Pred nami leži lep primer visokega stanja knjižna umetnosti ki ga je danes dosegla Jugoslavija, in sicer v delu »Jakopičev zbornik«, ki ga je izdalo založništvo »Tiskovna zadruga« ter ga izdelala Delniška tiskarna v Ljubljani. Zbornik je posvečen delovanju slikarja Jakopiča, ki je pred kratkim praznoval svoj SOletni jubilej. Tipografski vzorno opremljeno besedilo poživljajo številne reprodukcije umetnikovih stvaritev v eno. barvnem tisku in tribarvne v tisku iz i»-dolbenine, ki so docela odlične tako gleda tehnike kakor tudi glede umetniškega posnetka. Veselje je videti te tepe barvaste tiske iz izdolbenine. Plemenito oblikovana vezava in tipografska oprema sta delo grafika inž. arh. Janka Omahna.
Milica Mironova, »Snežana«. V založbi sarajevske »Cvijete Zuzorid« je izšla knjižica naše rojakinje ge Milice Mirono, ve »Snežana«. Bajka u pet činova napisana Po Grimu (v cirilici). To bajko so vpri-zorili v Sarajevu v aprilu t L »Jutro« je že takrat zabeležilo lep uspeh, ki ga je dosegla pri občinstvu in kritiku Sedaj, ko imamo deio ge. Mironove v kndižnem izda-nju, moramo priznati, da je avtorica res s finim okusom in pristno ženskim umo-vanjem otroške duše dramatizirala staro, vsekdar lepo in očarljivo pravljico o Sn«_ gulčici. Preverjeni smo, da bo delo ge. Mironove ostalo trajno v mladinskem repertoarju srbskohrvaških odrov. Knjižica Ja okrašena z ilustracijami s sarajevske vpri-zoritve (klišeji Jugografike v Ljubljani).
Geist nnd Materie, Beuegung rnid Kraft Re!ig'on und Philosophie der mea-schfichen Sprache. Von Engeibert Rakove. V Ratisboni (Regensburgu) je izšel spis našega rojaka, bivšega profesorja, sedal župnika v Boštanju g. Engelberta Rakov, ca, kj skuša združiti etimologijo z metafiziko. Pisec si prizadeva, da nam razloži postanek človeškega govora in razvoj Jezikov ne z naravoslovnega vidika, kar je po našem mnenju edino pravilno, marveč apri-orističino s stališča religiozne metafizike in na tleh spekulativne filozofije. Umliivo Jft, da se Pri tem čisto sholastičnem filozofiranju o življenskem pojavu zavija v megle suhe učenosti in logične matematično-sti: sem naij mu slede filozofi in etimolo-gi, če se jim zahoče takih ekskurzij. Pripominjamo. da je avtor nedavno izdal v slovenščini dve etimološki knjigi, ki o njima še nismo čitali avtoritativne strokov-npaške kritike. Mimoerede bodi omenieno. da ie ta spis aprobiral ljubljanski škofijski ordinariiat: ne vemo. ali bi aprobacija manj držala, če bi stalo na mestu »Lai-bach« Ljubljana? Vsekakor bi bil že čas. da bi slovenski avtorji nemških spisov upoštevali domača krajevna imena.
"V,,-r.f h S. 281
7
„30. XI. 1929
%
25 letnica sokolskega dela na Jesenicah
Letos I. decembra sžavj sofcoMoo društvo na Jesenicah svojo 254etrrroo s slovesno otvoritvijo novega Sokolskega doma. Matokatero soikoLsfco diru-šftvo v S&ovena ja ima za seboj taflco burno preteklost kakor jeseniški Sokol, ki je ves čas svojega obstoja ponosno in samozavestno nosfl prapor svobode, bratstva in enakosti ter vzgajal mladino svojega Širokega okofliša, telesno m duševno, v dufru Jugoslovensftva m to tudi v najtežjih predvojnih in vojnih čas2L	_ , , ,
Povod aa ustanovitev SofeoJskega društva na Jesenicah so daR češki So-koii, ki so se v impozantaem številu 1500 mož udeležili II. slovenskega vse-sotoolslkega zieta 1904. v Ljubljani ter se prefco Jesenic truda vračali v domovino.
Pr2iod bratov Čehov
je zapustil v našem kraju globok vtis. Na Jesenicah je bilo tedaj le malo narodne zavesti. Vendar, tlela je, kakor žerjavica no pepelom. Prihod čeških Sokolov jo je vzdranril in v mladini je \izklila zdrava odporna sila. Pod vodstvom visokošofca Jan(ka_ Pretnarja, sedaj profesorja v Ljubljani, so sklenili jesenisiki mladeniči, da ustanove svoje sokolslko društvo. Sestavi] se je ipripravljalni odbor, v katerem so bili hratje: kand. pMl. Janko Pretnar, Rudolf Simonlč, Mate Kopitar, Gabriel Ambrožič in Matevž Ravnik. Predložili so pravica deželni vladi in ta jih je dne 2. septemlbra 1904. odobrila. Ustanovni občni zt>or se je vršil dne 2. okfto-bra 1904. V prvi društveni odbor so bili izvoljeni bratje: Lovro Htrmer, kot starosta. Ivan Legat namestnik staroste, Matevž Ravnik, načelnik. Franc Fabinc, tajjn5!k, Maiks Kopitar blagajnik, odborn^ va bratje: Josip Brioellij. Franc Bcitea-1, Kairol Ažman, Vinko Ambrožič, Vinfko Rabč, Josip Ravnik, Franc Va-Tjavec in Šinren Žrmtek. Društvo je kad kmalu štelo 88 članov, večinoma tovarniških delavcev.
Teoretično in praktično podlago za telovadbo je dal vaditeljskemu zboru br. Boian Drenrk, tedaj vaditelj Ljufb-liantsifcegia Sokola. Prihajal je redno najmanj vsakih 14 dni na Jesenlice in telovadci so ga vedno že na kolodvoru nrioalkovaft. Delo br. Drenika je rodilo ■krepak sad. vzgoji! je prednjašBri zbor do odliBnih sposobnosti in delo jeseniškega Sokofa je šlo vedno skozi telovadnico Po gesln: »Brez telovadbe ni Sokiofetva«.
Dne 5. avgusta 1906. se je na Jesenicah vršil zlet
Slovenske sokolske zveze
da se moralno podpre mlado društvo, ki je svoje goste tudi dostojno sprejelo. Jesenice so bile vse v zastavah in ijtod-
srtvo .je navdušeno pozdravljalo _ Sokole. ki so prišli rz Ljubljane. Kranja, Tržiča^ Kamnclka, Šiške in Zagorja. Biilo je skupno 300 Solkolov v kroju. Po sorevodu se je vršila v Milanovem logu pod vodstvom br. dir. Murnika javna telovadba, ki je izredno lepo uspela. Jeseniško delavstvo je postavilo 12 telovadcev k prostim vajam in vrsto telovadcev na orodju.
Spomladi 1906. se je dnuštvo udeležilo po deputaoiji siavnosffi razvitja ipraipora brežiškega Sokola, isto leto pa je že -postavilo tekmovalno vrsto nižjega oddelka na I. zlet Saveza sdkolslkih diruStava v Zagrebu. Kmalu nato, 8. •septembra, se je udeležilo z 28 član? v fcroju stevja 45-letnice in razvitja prapora Narodne čitalnice v Tolminu. Ta zlet se lahko šteie med najlepše, kar jih je priredilo društvo ven med bmetski narod, in v neizbrisnem spomtinu ostati« ta dan sokolskega bratstva med primorskimi rojaki. L. 1907. je poslalo društvo tekmovalno vrsto na V. vse-soScoJsM zlet v Prago, d)a telovodci vidijo pri bratih Cehfh, kaj premore sokolsko delo im vztrajnost.
Vkljub majhni in nizfei tetovadnsci, kii fe bila komaj 10 m dolga, 6 m široka in 2.80 m visotka, so izšli iz nje
telovadci,
M so z vefiikimi uspehi tekmovali pri mednarodnih tekmah v Luxembo!uTau, Ttrriwu in Parizu. Društvo se je tekom let udeleževalo prav vseh župnih zle-tov in večjih sokofektih nastopov v Sloveniji vedno z močnimi oddelki, in sicer 1908. v Kranju, 1909. v Tržiču, leta 1910. se je vršil večji zlet na Jesena-caJh, 1911. v Škofji Lciki, kjer si je diru-Stvena vrsta priborila I. mesto, med posamezniki pa br. Robert Ofifoič tudi I. imesto. Jeseni 1913. je odstopil društveni starosta br. Lovro Humer, nadomestnega je br. Rudolf Ozvald. Proslava društvene 10-letnioe z razvitjem prapora se je vršiila 7. junija 1914. Izid prireditve je bil v moralnem in gmotnem o-ziru presenetljiv. Število članstva, osobitto telovadcev, se je tekom treh mesecev potrojiio, kar je društveni odbor potrdilo v prepričanju, da gre iora-v*> pmt in se je začel pripravljati, da agradr prepotrebni testni dom.
A prišlo je drugače. Streli na Vidov dan 1914. v Sarajevu so jeknUIi v vz-drušno ozračje, kakor grom v tišino pred nevihto. Seveda je tudi jeseniški Sokol moral takoj ustaviti vsako delovanje. V vojaško s tožbo so morali odrinrti 104 člani društva, toda z njimi ni bivša monarh i Sa mnogo pridobila, ka jti večina vpoklicanoev je imela za seboj šolo br. H umira. Špicarša, dr. Pretnarja, Drenika in Peharca. Ko je m'n% strašna vojna, so se veselo vračali SokoK iz raznih internacij, bolnic, ujetništva
in frortte. Nefrzlhrisno v spominu ostane 28. oktober 1918. Pozabljeno je bilo vse gorje in odmevali so navdušeni kKci, ko je krepka sokoUsika četa na čelu nepregledne množice manifestirala za svobodno Jugoslavijo.
Plebiscit na Koroškem 1920.
je bil zadnji izredni dogodek v minulih burnih letih. Jeseniški Sokoli so tedaj zasedi pri plebiscitu ogroženo občino Medgorje pri Celovcu, nudili narodu, zbeganemu od avstrijske propagande, moralno pomoč in dejansko zaščito. Na poviratkiu (dva dtai po plebiscitu) so korakali skozi mesto Borovlje, ki je bilo odeto zbog avstrijske zmage pri plebiscitu v nisrnsko-naciiotnalne zastave. Pred hotelom Jirst se je bilo zbralo na stotine Nemcev, M so navdiušeno manifestirali za svojo stvar. Obstojala ie bojazen, da bo med sclkolsko četo, ki je štela 60 mož, in med Nemci, ki so imeli veliko premoč, prišlo do krvavih spopadov, a zadonelo je povelje sokolskega vodnika na pohodu čez glavni trg mimo hotela, na kar .ie krepka četa Sokolov zapela: »Gosposvetsko polje kliče nas na boje«. To je nemške množice tako osupnilo, da so izgubili pogum in prisotnost duha, se razpršili na vse strani in široka vrata hotela Just so bila kmalu s človeškimi telesi popolnoma zagvozdena, kajti vsak Nemec je hotel biti čim preje v notranjosti hotela na varnem.
Po plebiscita se je društvo posvetilo tihemiu notranjemu delu. Poleg članov so se oprijel ^sokolskega dela tudi članice. Osnoval so se oddelki ženskega naraščaja, moške in ženske dece, ki jih pred vojno ni bilo. Razen telovadbe se je začelo v večji meri gojiti tudi prosvetno delo.
Ustanovila se je L 1921. društvena knjižnica, pričefi so delovati, odnosno so obnovili delovanje dramatični in pevski odsek in slednjič tudi godfoera odsek. Začelo se je v Sokolu samem in v posebnem, za to ustanovljenem društvu s pripravami za zgradbo lastnega doma. Društvo je priredilo še pred vojno nebroj gledaliških predstav, zlasti narodnih iger, ki so privabljale na Jesenice vedno tudi veliko število koroških Slovencev ter jih utrevale v narodni zavesti. Vodja :in duša dramatičnega dela pred vojno je bil br. Jaka Špicar, po vojni pa sta prevzela vodstvo dramatičnega odseka br. Ivan Potrato in br. Fran jo Klavora, katerima stoja ob strani lepo število za dramatiko vnetih članov in članic.
Društvo je osnovalo že 1910. tamlbu-rašfcj zbor, ki ga je vodil pred vojno in nekaj časa po vojni br. Leo Pibrovec. V L 1919.—1922. pa je obstojal na lep« umetmiškg višini salonski orkester, ki ga je vodil brat Danilo Bučar, ter močan pevski zbor, ki ga je vežbal 'br. Niko Leboda, kasneje pa br. irtg. Les-kovšek. Na pobudo br. staroste Ozval-da se je 1. 1923. ustanovila društvena godba na pihala^ kn jo vod! sedaj br. Rado Kleč.
Poleg vsega navedenega pa je Ma pri društvu vedino na prvem mestu
telovadba, kri se je gojila vedno redno in sistematično ter pod dobrim tehničnim vodstvom. Prvi društveni načelnik je bil br. Ravnik Matevž, sledil so mu br. Vinko Rabič, Silvester Bošteile, Sušnik Matija, Avgusta Ravhelkar, sedaj ^pa vodi društveno tehnično in praktično izkušeni načelnik br. Tone Buh, kateremu pri vežbanju pomagajo br. Pri-stov Janko, Bokal Stanko, Noč Franc, Čeme Mirko in Piber Jože in s. Nada Šegova. Društvo se je udeleževalo vedno vseh žuipmih zJetov in tekem. Vrste močnih in izurjenih telovadcev jeseniškega Sokola so bile pri župnih tekmah vedino trd oreh najmočnejšim društvom Gorenjske sokOIske župe in ope-tovano so izšle vrste kakor tudi posamezniki iz težkih tekem kot zmagovalci. Imena naših najboljših borcev (Vinka Rablloa, Vinka Prislova, Toneta Ruha, Avgusta Ravbekaria, Albina Tavčarja in Janka Pristova) se čitajo na številnih diplomah. Skupno se je tekom vse dobe društvenega obstoja udeleževalo 98 društvenih tekmovalcev raznih društvenih, župnih, saveznih in mednarodnih tekem v 422 primerih ter so pridobili društvu in sebi skupno 274^diplom Poleg župnih nastopov se je društvo udeleževalo po svojem članstvu zle lov drugih žup ter pokrajinskih in vsesokolskih zletov. Bili so ope-tovano v Pragi, Zagrebu, Domžalah, Novem mestu, Celju, Opčinah pri Trsta, Gorici, po vojni pa v Mariboru, Novem Sadu, Osijeku. Zagrebu, Beogradu, Ljubljani in v Skoplju. L. 1926. je društvena vrsta v nižiem oddelku dosegla pri tekmah na VIII. vsesokol-skem z letu v Pragi med jugoslovenski-mi vrstami prvo mesto, 'med posamezniki pa br. Janko Pristov istotako prvo mesto.
V letu 1914. se je ustanovil odsek jeseniškega Sokola v Mojstrani, 1. 1906. in 1921. pa odsek Sokola na Javorniku, oba odseka delujeta sedaj kot samo^ storni društvi.
Veliko opore so nekateri člani društva nuditi vodstvu Gorenjske sokol-ske žuipe v Kranju pr,i tehničnem, upravnem, prosvetnem in orgarrczator-nem delu župe. Jeseniški Sokol je tudi j prvi dal pobudo za
gojenje lahke atletike m zimski šport. 1
Na Jesenicah ima sedež smučarski i odsek GSŽ pod vodstvom br. Avgusta I
Ravbekaria. kS je organfeirai in »zvedel že dve župni smučarski tekrnd t Mojstran«, iz obojih je izšel kot sokolski smučarski prvak br. Ladlislav Kočar z Jesenic. To zimo pa bo maral odsek v veftki meri sodelovati pri smučarskih tekmah JSS, ki se bodo vršile februarja v Mojstrani.
Nepretrgoma vseh 25 tet so Sani društva br. ArteU Miha, čop Jaka, Hrovat Ignaciti. Ravnik Jože, Ravnik Janko, Ravnik Lovno, Smolej Mavricdj, Sušnik Matija ter sestri Marica Humrova in Ivanka Čopova.
Na narodni praznik sc bo slovesno vršila
otvoritev lastnega Sokolskega doma.
Da sr je društvo moglo zgraditi toB-ko potrebni in že zdavnaj zaželjemi društveni dom, je velika zasluga predsednika društva »Prosvetna dom« br. dr. Emesta Rekarja, bivšega dolgoletnega staroste Sokolskega društva br. Rudolfa Ozvalda. sedairuiega staroste in obenem podpredsednika društva »Prosvetni dom« br. dr. Maksa Obersnela; duša vsega drobnega dela pri gradnji doma pa sta br. blagajnik Srečko čop in br. gospodar Mirko Štebih.
Stavba z notranjo opremo bo stala preko 1 milijona Din. Društvo bo imelo v novem domu zadosti prostorov rta razpolago za vsestransko delovanje, poleg doma pa obširno letno telovadi-šče, ki je gotovo eno največjih na Gorenjskem.
Z dograditvijo Sokolskega doma čaka vse članstvo podvojeno delo; treha bo delati še intenzivneje, privabiti v telovadnico mladino hi stremeti vedino naprej in navzgor. Jeseniškemu Sokolu ob 25-letnici: Naprej! Zdravo!
Sokol
Sokolski dom v Murski Soboti
M. Sobota, 27. novembra
Kmalu po priključitvi Prekmurja k Jugoslaviji .že v prvi polovici 1920, je par v Mursko Soboto imenovanih uradnikov pod vodstvom notarja Kodra ustanovilo dotlel v teh krajih nepoznano »Telovadno društvo Sokol«.
Novo je bilo društvo v novih krajih. Niti ustanovitelju niti občinstvo Murske Sobote niso pričakovali, da bo Sokol v tako kratkem času doživel tako velik razvoj. Vsakoletni telovadni nastopi, disciplina in odkrito bratstvo med članstvom, župni izleti in razvitje prapora L 1925. so društvu pripomogli do ugleda med občinstvom in mu ustvarili tople simpatije med Prekmur-ci. Le izredni požrtvovalnosti članstva in še posebno bratu načelniku Cirilu Hočevarju, se je zahvaliti, da se je društvo kljub raznim te/kočam tako lepo razvijalo m to BavTilic pomanjkanju primernih prostorov v mestu.
Telovadnico Je imelo v državni gimnaziji, ki leži izven centra mesta ter je dohod posebno ponoči precej neprijeten. Društveni prostori so se nahajali v hotelu g. Dobraja, kateremu dolguje društvo zahva" lo, da je skozi dolga leta blagohotno proti zmerni odškodnini nudil društvu to naklonjenost Dramatski odsek ie imel svoje prostore pri gosp. Dittrichn, Id je dal »a razpolago tudi svojo kfaio dvorano ra dramske predstave.
Raztresenost društvenih prostorov fn dejstvo, da v Murski Soboti za večle prireditve ni primerne dvorane. Je tlačila razvoj društva, ki je bilo v temelju zdravo in je imelo vse pogoje za dober razvoi. Vsekakor pa je ta okolnost tudi članstvo pritiskala na to, da si čimprej zgradi lastni dom.
Intenzivno nabiranje prispevkov se Je začelo šele I. 1926. — in danes je dograjen v Murski Soboti Sokolski dom, ki je po svoji zunanjosti, kakor tudi po svoi notranji ureditvi v ponos društvu in Murski Soboti. Glavna dvorana ie dolga 18 m, široka 11 m, oder je globok 7.50 m in širok 11 m. Pročelje doma je enonadstropno: v pritličju sta dve sobi, ena namenjena za društveno čitalnico, druca za poslovne prostore Prekmurske posojilnice.
V prvem nadstropju je kuhinja in mala dvorana, dotea 11 m in široka 5.60 m. Posebnost te dvorane so tri balkonska okna tako, da se ob prireditvah ta dvorana lahko uporablja kot balkon. Nadalje se nahaja v prvem nadstropju prostorna soba, namenjena za društvene seje. — Na podstrešju je lično stanovanje za hišnika obstoječe iz kuhinje in sobe.
Dom je zgrajen po načrtih brata Vidmarja, fasada pa je izdelana po načrtu Inž. .Te-lenca. Kar se tiče monumentalnosti zgradbe in praktičnosti razdelitve notranjih prostorov, je brat Vidmar ustvaril trajen dokaz strokovne sposobnosti. Ker je izvrSil vsa dela brezplačno, si ie postavil tudi trajen spomenik sokolske požrtvovalnosti.
Poudarjamo, da se je društvo z graditvijo le toliko zadolžilo, da bo dolg lahko odplačevalo ob srednji delavnosti in tako se ni bati materiielnih težkoč. Neverjetno, pa vendar resnično je dejstvo, da .ie od ogromne vsote 400.000 Dm, katero le društvo v gotovini prispevalo k zgradbi, i r. ostalih delov države prispevanih le okoli 15.000 Din. Ves ostali denar je društvo nabralo iz dohodkov prireditev in vsakoletnih prispevkov članstva. Nadatje je članstvo graditvi doma z enkratnim prispevkom
v znesku 48.000 Din priskočilo na pomoč Ker članstvo Po veliki večini obstoja iz uradništva, je to v današnjih razmerah gotovo nedosegljiva požrtvovalnost
Tudi ostalo občinstvo Murske Sobote Je prispevalo lene vsote ter s tem pokazalo svojo nak'onienost društvu. Mnogo zaslng je storil našemu Sokolu tudi vseučiliščni profesor iz Beoerada g. dr. Ibrovac. Ta gosood se ie mudil v Murski Soboti kot ministrski delegat ob priliki prve mature na tukaišnii rimnariii. On se Je na licu mesta preoričal o delavnosti ln notrebnost? društva ter je tudi na naivišiih mestih označil društvo Vot tako. ki je potrebno In tudi vredno vsake podpore. Društvo bo idealnemu gosnodn orofesorin ln svoiemn visokemu prikrovlteliu ohranilo trajen ln hva'e>?en spomin.
Notrania otvoritev Sokolskega doma v Murski Soboti bo v soboto 30. novembra.

czTio dišeč
io stanoviten je parfum, ki ga vsebuje milo Elida Favorit. Ono ima vse dobre lastnosti, ki jih zahtevamo od res dobrega mila. Je blago in čisto ter polepšava polt.Kljub temu, da se močno peni je zelo izdatno in to vsled njegove ^ izredne kvalitete.
9ndo ELI DJS
Ta dan bo draštvo priredilo telovadno akademijo. Nastopil bo tudi pevski zbor, ki pod vodstvom hr. Justina za naše razmere prav dobro uspeva in mnogo obeta V nedeljo 1. decembra ob pol 3. popoldne se bo telovadna in pevska akademija ponovila, da se ie bo lahko udeležilo tudi okoliško občinstvo.
Zgradba bo popolnoma dovršena do prihodnjega poletja Tako bo društvo 1. 1930. ob prvi svoji desetletnici definitivno izročilo društvenim svrham dom, ki je živa priča sokolske delavnosti in vztrajnosti ter obenem monumentalni #nak, da Prekmurje je in da bo vekomaj ostalo naše, jugoslovensko.
Celjfsica SokoMča župa
Starešinstvo celjske sokolske župe je na svoji seji 6• novembra sklenilo, da bo v naši župi v mesecu decembru župna prosvetna šola, m sicer v župni soibi v Narodnem domu v Ceijn. I. nadstropje, v nedeljo 8. decembra.
Razlogi, ki so dovenHi do tega zaključka so v dejstvu, da manjka našemu Sokolstvu pravo razumevanje sokolske ideje in sokodskdh nalog, kratko rečeno, da ni prave sokolske zavesti, od katere je odvisen uspe šeo napredek Sokolstva.
Dolžnost vsakega društva celjske sokolske župe je, da pdšje v to šolo vsaj društvenega prasvetarja, oziroma njegovega namestnika ier ima vsako društvo najkasneje do 1. decembra prija/virti udeležence župnemu starešinstvu-
Vršila se bodo naslednja predavanja: Sokolska misel in temeljna načela Sokol-stva. Pregled sokolskega telovadnega sestava, Zgodovina Sokolstva. Organizacija-Prosvetno ddlo v sdkolskih društvi.!. Sokolsko novinarstvo in vsesokolski zlet v Beogradu ter Vpliv telovadbe na zdravje človeškega telesa- Predavali bodo: br. dr. Milko Hrašovec. dr. Martin Kolšek, dr. Mejak in br. Smrtnik-
Vsak izgovor od strani društev naj odpade; zastopana morajo biti vsa naša društva v tej šofli, ki je prva po prevratu.
Otrokom za Miklavža m Božič
naročite tako)
Sest čudovito Jepih knjižic, polnih samih flastri-
ranih pripovedk o dobrih škrateljacih, svcfio-las'h vilah, okrutnih coproicah, moTskš-h pošastih, začaranih gradovih, čarobnih rožah, prai-cr«h, princesah, nesreču:h žšrvaKli itd.
Čarobni studenec
(priredil Alojz Gradnik)
Mihec in princ Lenuhar
(priredil PaveJ Katjin)
Koko in druge živalske zgodbe
(priredil Alojz Gradnik)
Božične pripovedke
(priitdiJ Pa/vel Karten)
Doigouhi Jemejček
(priredil ParveJ KarMn)
Princesa v pomaranči
(priredi! Pave! Karim) se imefliufejj© knjižice, odet« v i>estpobojne, nalašč sa otrok« slikan« ovitke in opremljene z večbarvnimi, otroSko demšSljijo oživlja jočimi sSkaimi.
Knftžtce 90 zelo poceni.
Vsaka vetja s poStnimo vred broširan« le Din 13.50, vezana pa t>im 17.50.
Vseh §«®t vetla vezanih s poStnioo vred le 100 Din.
Na ročke jim po dopisnici, dma/r p« postite po potoMcji, ki )o dobite na poŠti, mi na katero napX»te: Tiskovna zadruga v Ljubljani, kmjtsair-im. poStmo-čekovni račun št. lil .926.
Knjigarna Tiskovne zadruge v LjirMjani
Prešernova ulica št. 54.
Darujte za Jugoslovensko matico
Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubljani
Priobčuje knjižničar Matija Rode. (Nadaljevanje).
Kozak Jnš. Lectov grad. Povest. 44JH. Savinšek Slavko. Zgrešeni cilji. Povest 4495. Lah Ivan, V borbi za Jugoslavijo. II. del. 4496 r.
Pratika, Vdnikora, za leto 1930. 4497 r. Rotlimann Th. — VI. Levstik, Prigode porednega Bobija. Vesela opičja zgodba. 4539.
Tavčar Ivan — Umb. Urbani, 9tregbe e demoni. (Cronaca di Visoko) 462 i. Benoit P_ Alberte. 814 f. — Axelle. 815 t — La chatelaine dn Liban. 816 f. — La ehaue-
see des eeants. 817 f._ Erromango. 818 f.
— L'oublie. 819 f. — Les puits de Jakob. 820 f.
Leip Hans, Die Blond.fisrer Ein Roman wn Negern, "weissen Madchen, Geotlemen nnd Halunken. 10934 n. Wallaee Edg., Hands np! 10946 n.
—	Die drei von Cordova. 10994 n. Grev Zane, Nevada. Roman. 10950 n.
—I Unter dem Licht der vrestlichen Sferne. Roman. 10951 n. Adlersfeld - Ballestrem E.. Mit veflcbenblan-
er Seide. Roman. 10952 n. Ponten Jos., Seine Hochzeitereise. Eine*
Kiinstlers Ehe. 10955 n. Elaus Mann. Alexander. Roman, der Utopi«. 10956 n.
Robakidse Grigol, Das Schlangenhemd^ Ein Roman des georgisehen Volkes. 10957 n. Butler Samuel, Der Weg alles Fleisihes.
Roman. 10964/65 n. London Jack, Das Mondtal. Roman in drei
Biiehern. 10967 n. Aldanov M. A.. Zeitgenossen. (Clemene«*«, Lloyd George, Briand, Luderndorff, Win-eton Churchill. Stalin. Lun a teharski Di« Ermordung Urizkis,) 10969 z. Paleologue M., Drei Diplomat en. (Talley-
rand — Chateaubriand — Metternieh.) Wulffen Erich, Irrwege des Eros. 10972 z. Fink Georg. Mieh hungert. Roman. 10973 n. Ehrenburg Ilja. Visum der Zeat. 10974 z. Berndorff H. R.. Spionage! 10975 z. Wirz Paul, Bei liebenswiirdigen WMen hi
Keuguinea. 10993 z. Velde Th. H. van de, Die Abneigung in det Ehe. Eine Studie uber ihre Entetehung und Bekampfung. 10996 z. Droonberg Emil, Rekordfahrt nm WeR.
Ein Abenteuerroman. 11022 n. Trotzki Leo. Mein Leben. Versnch einer An-
tobiographie. 11029 z. Gide Andre, Die enge Pforte. Ein Romwv 11030 n.
Poineare R., Memoiren III. Der Einbnieh der Deutschen in Frankreich. 1914. 11032 z.
Galsworthv John. Die letzte Karte. Novel-
len. 11031 n.
—	Moderne Kom5die. Roman. Fortp«-tzung der »Forevte Saga«. Der weis«e Affe. Stilles Werben. Der siTberne L6tfel. Aneinander vorbei. Sehwanengesang.) HOil n.
Šentjakobska knjižnica v Ljubljani- Stari trs 11 posluje vsak delavnik od pol 4. popoldne do pol 8. zvečer ter za zimski ca« tudi ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. dopoldne. Vstop v knjižnico vsakomur prost Na razpolago tiskani imeniki knjig po 10 in 12 Din.
Priča iz ledene dobe
Poljski listi javljajo, da so v rudniku Staruna pri Lvovu izkopali nad vse dobro očuvanega nosoroga, ki je živel po mišljenju učenjakov na gali-ških ravninah v ledeni dobi. Ležal je v globini 69 metrov v sloju ozokerita, zato je njegovo truplo in zlasti koža tako dobro ohranjena. Neposredno pri nosorogu so našli okamenele rastline iz ledene dobe. Nosoroga bodo prenesli v krakovski muzej, kjer ga bodo učenjaki podrobno preiskali in proučili. Priča dtnevne preteklosti je dolga 3 metre in strokovnjaki cenijo, da je stara preko 100.000 let.
Iz življenja in sveta
K Clemenceaujevem pogrebu
Clčmeoceaujev pogret) se fe na željo pokojnika Izvršil popolnoma tiho in brez bučnih pogrebnih avečaoostj ▼ rojstni vasi velikega državnika. Kakor kaže naša slika, pa ClžmenceaujevTh želja niso vpoštevali v vsem, kajti krsta s truplom leži v grobu vodoravno in ae pokonci, kakor Je naročil pokojnik ▼ svoji oporoki.
Bodočnost angleškega prestolonaslednika
Mistress Annv Besatit, znana vodi« teljica teozofskega gibanja, ki je svetu podarila novega Mesijo=Krišnamurtis ja, je postala napovedovalka bodočno« sti. Kot dobra Angležinja je nakloni« Ia svoje prvo preroštvo princu Wale* skemu. Izvaja sledeče čudne stvari: — Nikoli ne bo postal angleški kralj! Odpovedal se bo prestolu, ker posta« ne delavski voditelj in kot poslanec proglasi Angleško za republiko. Ob« enem postanejo sedanji dommion? ne= odvisne države. Britskega imperija ne bo več.
Miklavževa
izbira
▼seji modrih potrebščin, satnoveznic, rokavic, nogavic, krasno perilo. Je po. polna. Vabim na prav ugoden nakup!
DRAGO SCIfVVAB — LJUBLJANA.
Stanovanjska tožba zaradi - duha
Pred kratkim se je naselila v neki berlinski hiši rodbina Regulskih. Od tega časa je pričelo v hiši strašiti. Po» dnevi in ponoči se slišijo čudni turob« ni glasovi, se odpirajo in z ropotom zapirajo vrata, se prevračajo stoli in mize. Enajstletna hčerka Regulskih Luiza je hišnemu lastniku zaupala, da povzroča vse to duh njenega rajnega strica, ki se očetu maščuje za neko krivico. Vsekakor je zapustilo hišo več dosedanjih stanovalcev in je zdaj nas pol prazna. Hišni lastnik je Reguisice zatožii pri sodniji ter zahteva, naj se izselijo in mu povrnejo škodo. Ne ve sicer, ali ni vse to samo sleparstvo. ki se ga iz neumljivega sovraštva do kogarkoli poslužuje RegulskL Če pa res družino preganja duh, je zopet Res gulski kriv, ker je stvar zamolčal pri sklepanju stanovanjske pogodbe. Ne* ki berlinski pastor, ki dobro pozna rodbino Regulskih, je sodniji pisme« no naznanil, da zaslužijo sočutje, ker jih res preganja duh hudobnega stri* ca, ne da bi bili krivi. Sodni j a bo ime« la težak posel, da ugotovi resnično sta« nje zadeve in ne ve, katerega para« grafa bi se poslužila napram strašilu. Napovedane obravnave se veselijo sa« mo spiritisti, ki si od nje pričakujejo veliko koristi za širjenje svoje vere.
Stara znanca
Pri kosilu v Angleškem medlem« skem društvu je povedal Macdonald sledečo zabavno zgodbo: Pred krat* kim sem prišel v Buckinghamsko pa« lačo. Med mnogimi dvornimi gospodi v zlatih uniformah se mi je eden zdel nekam znan. Vprašal sem po njem in zvedel, da je to kraljev osebni zdrav« nik lord Daweson. Po kosilu je stopil k meni in mi stegnil prijateljski roko, ne da bi se predstavil. Začudil sem se, a kraljev zdravnik me je spomnil, da sva bila pred leti kot revna študenta dobra prijatelja. Nekoč po veseli ve« čerji sva krevsala celo 6 km pešpoti proti domu; bila sva tako revna, da si nisva mogla privoščiti vožnje z avto« busom, to se reče z omnibusom, ker takrat so imeli samo konjsko vprego. Potem je naju usoda ločila. Srečala sva se po 40 letih v kraljevi palači!
najMihe kvaCitete DH Cetohnjifi vin
bela in rdeča, vsako soboto fn nedeljo
domače klobase vsako nedeljo
štajerske purane
priporoča P. KOŠAK, Krekov trg.
Koliko stanejo Ameriko zločinci?
Po neki newyorškj vesti je izgubilo ameriško ljudstvo v preteklem letu za* radi zločinov vseh vrst ogromno vso« to kakšnih 30 milijard dinarjev. V zadnjih štirih letih je bilo oropanih celih 70 bank ki so pri tem izgubile okroglo 2 mlijardi dinarjev. Roparji so se posluževali najbolj neverjetnih načinov, da so dosegli svoj smoter. Tako so vdirali v podjetja od zadaj, dočim je bilo spredaj polno čuvajev. Neka zločinska tolpa je podminirala cesto, po kateri bi se moral pripeljati z vrednostnimi papirji natovorjen oklopni avtomobil Pri tej akciji je odnesla kakšnih 7 milijonov dinarjev. Do sličnega »izkupička« je prišla ne« ka druga tolpa, ki si je v bližini veli« ke banke najela cfclo avtogaražo. Od tu je izkopala 20 m dolg predor do zakladnice te banke, predrla je nje dva metra debeli železo betonski zid in pri* šla končno do blagajne, ki ji je dala še najmanj dela.
Podjeten šofer
Pariški avtoizvošček Maurice je opremil svoje vozilo z radioaparatom Vsak potnik lahko posluša godbo, borzne in politične novice. Sotrudniki pariških listov so ujeli v Mauricejevem taksiju koncert iz Eiffelovega stolpa. Mestni ropot ni motil godbe in so jo uživali novinarji na vsej dolgi progi od trga Concorde do Severne postaje
ZOBOBOL
glavobol al če vas trga v zobeh in glavi všfed prehlada, odpravi bolečine takoj
ČLG5
V tekaitsafc ta droges^ali 1 stefrtemca Din 16.—.
Moderno tatinsko podjetje
V Kansas«Cityju imajo oziroma so imeli dva zmikavta, ki korakata z du* hom časa in kradeta kar cela«letala. Iz neke telefonske govorilnice sta naro* čila vodstvu tamošnjega letališča, naj pripravi aeroplan. Ko je bil priprav« Ijen, sta se pripeljala, sedla brez mno« gih poklonov vanj in odfrčala, ne da bi mogel kdo ugotoviti njiju identi« teto.
Izvleček iz programov
Sobota, 30. novembra.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — IS: Napoved časa. borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. _ 17.30: Koncert radio - orkestra. — 18 30: Esperanto. — 19: Razvoj narodnega gospodarstva. — 19.30: Nemščina. _ 20: Citralki večer gosp. Loeskeja. — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved čaea in poročila.
* IDEAL radio slušalke BARIJEVE cevi TUNGSRAM
I
m
I
Nedelja, 1. decembra.
LJUBLJANA 9.30: Religijozno predavanje. — 10: Prenoe iz stolne cerkve. — 11: Koncert radio - orkestra. — 15: Državna himna in predavanje o ujedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev. _ 15.30: Mladinska akademija gojenk ženske realne gimnazije.
—	16.30: Reproducirana glasba. — 17: Hu-moristično štivo (MilčinskiV — 17.30: Potopisno predavanje. — 20: Rezervirano za ev. prenos. — 22: Poročila. — Godba za ples.
ZAGREB 11.30: Dopoldanski koncert jugoslovanske glasbe. _ 17: Popoldanski koncert tria. — 20: Prenos iz Narodnega gledališča: opera »Nikola Šubic Zrinjski«. — BEOGRAD 9: Prenoe iz Saborne cerkve. — 10.30: Reproducirana glasba. — 12.20 Koncert radio • kvarteta. — 17-06: Poljuden koncert ciganske godbe. — 18: Koncert orkestra — 20: Slavnostni program: Predavanje, orkestralen in zborovski koncert, drama. — 22 30: Godba za ples. — PRAHA 16: Prenos koncerta iz Brna. _ 18.05: Pevski koncert — 19: Koncert godbe na pihala. — 20: Prenos iz Smetanove dvorane: Slavnosten koncert v proslavo praznika uje-dinjenja Jugo6lovenov. — 22: Prenos športne prireditve. — 16: Popoldanski koncert
—	18: Pev6ki in klavirski koncert — 19: Koncert orkestra. — 20: »Miklavžev trg«. — 21: Arije iz Pueeinijevih oper. — 21.20: Go^ba za ples. — 22.15: Vojaška godba _ VARŠAVA 17.40: Orkestralen koncert. — 20.30: Poljuden koncert orkestra in solistov
—	21.25: Nadaljevanje koncerta. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 10-20: Kon;ert na orale. _ U: Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. _ 16: Popoldanski k in r »rt _ 19.15: Komorna glasba. — 20.15: Offen-bacbova opereta »Zaroka pod laterno«. -21.10: Odlomki fe operet. — 22: Prenos športne prireditve. — BERLIN 18: Godba za ples. — 19: Dnetl. — 20: Zabaven program. _ 21: Improvizirane pripovedke. —
Godba za ples. _ FRANKFURT 16: Koncert Beethovnove glasbe. — 17: Koncert iz Stuttgarta. — 19: Klavirski koncert. — 20: Koncert Bachove glasbe. — 21.15: Glasbeno literaren program. — 22.45 • Koncert iz Budimpešte. _ LANGENBERG 18.15: Bachova kantata. _ 19 30: Verdijeva opera >P1-m v maskah«. — 22.30: Prenos kolesarskih dirk. _ Godba ta ples. - STUTTGART 17: Popoldanski koncert — 19: Koncert iz Frank-furta. — 20: Bachova glasba. — 22.15: Koncert fe Budimpešte. - BUDIMPEŠTA 12.25: Koncert opernega orkestra. — 15: Prenos fe
opere: Gounod: »Faust«. — 19JO: Madžarske pesmi s cigansko godba — 22: Koncert salonskega orkestra. — 22.45: Ciganska godba. — LONDON 22: Simfoničen koncert — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert — 21: Večer italijanske glasbe.
Za darita
nad MMavž kirpuje saimo D oko čevlje, ki bodo radi svoje trpež-nosrtj in cenenosti tikfci v veselje staršem.
DOKO, Prešernova ui 9
dvorišče.
Dopisi
MOJSTRANA-DOVJE. Naš občinski lov je eden najlepših v dravski banovini ima ga v zakupu družba ljubljanskih gospodov. Zakupna doba poteče za to družbo to leto. Umevno je, da je v lovskih krogih veliko zanimanje za ta lov in da bi marsikatera lovska družba rada dobila ta lov v zakup. Občina je dobila glede svojega lova že več vprašanj in ponudb, došla pa ji je tudi prošnja družbe, ki je imela do sedaj ta lov v zakupu, naj bi se naj bi se zakupna pogodba med ndo ln občino podaljšala za nadaljnjih 10 let Občinski zastop in gospodarski odbor sta na svoji zadnji seji razpravljala o oddaji občinskega lova v zakup za dobo 10 let in soglasno sklenila. da se da občinski lov v najem stari družbi, toda samo pod pogojem, ako ne bo več član te družbe g. S. P. iz Ljubljane. Županstvo je o tem ukrepu pismeno obvestilo gori imenovano lovsko družbo.
SV. TROJICA V HALOZAH. Posestvo s go-stUoo in trgovino, tast veAetraoviine L C. Ma-yez iz Ljubljane, ie kmpii gospod Ivan Verhovnik, gostiikničar io posestnik od Snr. Andraža v tia-loeah.
RATEČE OB GORENJSKI MEJL o tem fe-psu krajo Mtsn romantične doline Ranice Je te redkaknat kaj sfcižaiti. dasi Je ie nekaj časa obljubljeno letovišče oe le Slovencem, nego twfi bratom Hrvatom in celo Srbom. Ratečam so pnjaamn in postcežBivi ljudje. zato k hntro prikupijo, niso pa prav večni, ker so razkosam. Onkraj meje so Itaijjaai njih gospodarji ter jim narekujejo naredi*, kakor njim samska bo>6e kaže. Mofea morajo domačini m ae jam pokoriti. ' '
Tate
vsaj tipajo v radolobjo srejtoi. LlnKJo ttt Jugoslavijo. Vsak onkraj meje si želi takafl umrete in traka] biti pokopan, drugače ea zanese ▼ Belo peč V cerkev pa hodiijo vsi r Rateče. Tukaj poskušajte let* besede vrtega župnika Josipa La/vtižarja, ki Jim Je tsdfi ttadomil to&ažtA. - A. M.
JEŽICA. Te dni mm oi«dnib cenah. Strojenje, barvanje, izdelovanje kožuhovine
Pozor!
Dober zaslužek.
Prodajalce
za naše Švedske
posnemainike*
iščemo v vsakem kraju proti dobremu plačilu
„Telnia" dndn z L i
Llubli^na, Mestni tre 25/*
t
Starešinska zveza Jugoslovanskega akadem-demskega društva »Triglav« T Mariboru naana-njja, dsa je umrl njen fl.au
dr. Ivo fes ton
odvetnik ▼ Mariboru.
Posreb pokojnška se bo vt®3 danes, dne 30. t. nv, ob 15.30 iz mrtvašnice javne bolnice na kolodvor, od koder se truplo prepelje v Središče
Maribor, ihte 29. novembra 19291, Večna$a mo pasnjat!
V nehmerni žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena mamica, stara mamica ia teta, gospa
Avgusta Vfagner
v Četrtek, dne 28. novembra ob 10. zvečer, previdena s tolažili ev. vere, boguvdano umrla.
Pogreb nepozabne pokojni ee bo v soboto, 30. novembra ob pol 2. popoldne iz hiše žalosti. Miklošičeva cesta 36. na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 28. novembra 1929.
2a zimsfce su/cn}<
najmodernejša angCcš&a in celka bukna * največji i$6hi pri
JVOTAfi
LJUBLJANA
KONGRESNI TRG Štev. 15
tpedjaCna trgovina 6ukna
Zelo
xni£ane
cette
Iz življenja in sveta
K Clemenceaujevem pogrebu
Clčmeaceaujer pogreb se je na željo pokojnika bvršil popolnoma tiho In brez bučnih pogrebnih avečanostj r rojstni vasi velikega državnika. Kakor kaže naša slika, pa Clčmenceaojevlli želja niso vpoštevali v vsem, kajti krsta s truplom lezi v grobu vodoravno in ne pokonci, kakor je naročil pokojnik v svoji oporoki.
Bodočnost angleškega prestolonaslednika
Mistress Annv Besant, znana vodi« teljica teozofskega gibanja, ki je svetu podarila novega Mesijo=Krišnamurtis ja, je postala napovedovalka bodočno* sti. Kot dobra Angležinja je nakloni* Ia svoje prvo preroštvo princu Wale« škemu. Izvaja sledeče čudne stvari: — Nikoli ne bo postal angleški kralj! Odpovedal se bo prestolu, ker posta* ne delavski voditelj in kot poslanec proglasi Angleško za republiko. Ob> enem postanejo sedanji dominioni ne* odvisne države. Britskega imperija ne bo več.
Miklavževa
izbira
vseh modnih potrebščin, satnoveznic, rokavic, nogavic, krasno perilo. Je po-
polna. Vabim na prav ugodien naikuip!
DRAGO SCIfVVAB — LJUBLJANA.
Stanovanjska tožba zaradi - duha
Pred kratkim se je naselila v neki berlinski hiši rodbina Regulskih. Od tega časa je pričelo v hiši strašiti. Po* dnevi in ponoči se slišijo čudni turob* ni glasovi, se odpirajo in z ropotom zapirajo vrata, se prevračajo stoli in mize. Enajstletna hčerka Reguiskih Luiza je hišnemu lastniku zaupala, da povzroča vse to duh njenega rajnega strica, ki se očetu maščuje za neko krivico. Vsekakor je zapustilo hišo več dosedanjih stanovalcev in je zdaj na* pol prazna. Hišni lastnik je Reguisice zatožil pri sodniji ter zahteva, naj se izselijo in mu povrnejo škodo. Ne ve sicer, ali ni vse to samo sleparstvo. ki se ga iz neumljivega sovraštva do kogarkoli poslužuje RegulskL Če pa res družino preganja duh, je zopet Res gulski kriv, ker je stvar zamolčal pri sklepanju stanovanjske pogodbe. Ne« ki berlinski pastor, ki dobro pozna rodbino Regulskih, je sodniji pisme« no naznanil, da zaslužijo sočutje, ker jih res preganja duh hudobnega stri« ca, ne da bi bili krivi. Sodni j a bo ime« la težak posel, da ugotovi resnično sta« nje zadeve in ne ve, katerega para« grafa bi se poslužila napram strašilu. Napovedane obravnave se veselijo sa» ino spiritisti, ki si od nje pričakujejo veliko koristi za širjenje svoje vere.
Stara znanca
Pri kosilu v Angleškem medlem« skem društvu je povedal Macdonald sledečo zabavno zgodbo: Pred krat« kim sem prišel v Buckinghamsko pa* laoo. Med mnogimi dvornimi gospodi v zlatih uniformah se mi je eden zdel nekam znan. Vprašal sem po njem in zvedel, da je to kraljev osebni zdrav« nik lord Daweson. Po kosilu je stopil k meni in mi stegnil prijateljski roko, ne da bi se predstavil. Začudil sem se, a kraljev zdravnik me je spomnil, da sva bOa pred leti kot revna študenta dobra prijatelja. Nekoč po veseli ve« čerji sva krevsala celo 6 km pešpoti proti domu; bila sva tako revna, da si nisva mogla privoščiti vožnje z avto« busom, to se reče z omnibusom, ker takrat so imeli samo konjsko vprego. Potem je naju usoda ločila. Srečala sva se po 40 letih v kraljevi palači!
TlajMi&e kvatitete OH Ceto&niifi vin
bela in rdeča, vsako soboto tn nedeljo
domače klobase vsako nedelio
štajerske purane priporoča P. KOŠAK, Krekov trg.
Koliko stanejo Ameriko zločinci?
Po neki newyorški vesti je izgubilo ameriško ljudstvo v preteklem letu za« radi zločinov vseh vrst ogromno vso« to kakšnih 30 milijard dinarjev. V zadnjih štirih letih je bilo oropanih celih 70 bank ki so pri tem izgubile okroglo 2 mlijardi dinarjev. Roparji so se posluževali najbolj neverjetnih načinov, da so dosegli svoj smoter. Tako so vdirali v podjetja od zadaj, dočim je bilo spredaj polno čuvajev. Neka zločinska tolpa je podminirala cesto, po kateri bi se moral pripeljati z vrednostnimi papirji natovorjen oklopni avtomobil Pri tej akciji je odnesla kakšnih 7 milijonov dinarjev. Do sličnega »izkupička« je prišla ne« ka druga tolpa, ki si je v bližini veli« ke banke najela cfclo avtogaražo. Od tu je izkopala 20 m dolg predor do zakladnice te banke, predrla je nje dva metra debeli železobetonski zid in pri« šla končno do blagajne, ki ji je dala še najmanj dela.
Podjeten šofer
Pariški avtoizvošček Maurice je opremil svoje vozilo z radioaparatom Vsak potnik lahko posluša godbo, borzne in politične novice. Sotrudniki pariških listov so ujeli v Mauricejevem taksiju koncert iz Eiffelovega stolpa. Mestni ropot ni motil godbe m so jo uživali novinarji na vsej dolgi progi od trga Concorde do Severne postaje
ZOBOBOL
glavobol ali če vas trga v zobeh in glavi vsfed prehlada, odpravi bolečine takoj
V lekarnah m droger^ah 1 steklenica Din 16.—.
Moderno tatinsko podjetje
V Kansas«Cityju imajo oziroma so imeli dva zmikavta, ki korakata z du* hom časa in kradeta kar cela«letala. Iz neke telefonske govorilnice sta naro« čila vodstvu tamošnjega letališča, naj pripravi aeroplan. Ko je bil priprav« Ijen, sta se pripeljala, sedla brez mno« gih poklonov vanj in odfrčala, ne da bi mogel kdo ugotoviti njiju identi« teto.
Izvleček iz programov
Sobota, 30. novembra.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa. borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. _ 17.30: Koncert radio - orkestra. — 18 30: Esperanto. — 19: Razvoj narodnega gospodarstva. _ 19.30: Nemščina. — 20: Citraški večer gosp. Loeskeja. — 21: Koncert rartio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila.
* IDEAL radio slušalke BARIJEVE cevi TUNGSRAM
I
m
I
Nedelja, 1. decembra.
LJUBLJANA 9.30: Religijozno predavanje. — 10: Prenos iz stolne cerkve. — U: Koncert radio - orkestra. — 15: Državna himna in predavanje o ujedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev. _ 15.30: Mladinska akademija gojenk ženske realne gimnazije.
—	16.30: Reproducirana glasba. — 17: Hu-moristično štivo (MilčinskiV — 17.30: Potopisno predavanje. — 20: Rezervirano za ev. prenos. — 22: Poročila. — Godba za ples.
ZAGREB 11.30: Dopoldanski koncert jugoslovanske glasbe. _ 17: Popoldanski koncert tria. — 20: Prenos iz Narodnega gledališča: opera »Nikola Subic Zrinjski«. — BEOGRAD 9: Prenos iz Saborne cerkve. — 10.30: Reproducirana glasba. — 12.20 Koncert radio - kvarteta. — 17-05: Poljuden koncert ciganske godbe. — 18: Koncert orkestra. — 20; Slavnostni program: Predavanje, orkestralen in zborovski koncert, drama. — 22.30: Godba za ples. — PRAGA t6: Prenos koncerta iz Brna. _ 18.05: Pev. ski koncert — 19: Koncert godbe na pihala. — 20: Prenos iz Smetanove dvorane: Slavnosten koncert v proslavo praznika uje-dinjenja Jugoslovenov. - 22: Prenos športne prireditve. — 16: Popoldanski koncert
—	18: Pev6ki in klavirski koncert — 19: Koncert orkestra. — 20: »Miklavžev trg<. — 21: Arije iz Pueeinijevih oper. — 21.20: GPV?s v maskah«. — 22.30: Prenos kolesarskih diris. _ Godba za ples. — STUTTGART 17: Popoldanski koncert — 19: Koncert iz Frank-furta. — 20: Bachova glasba. — 22.15: Koncert te Budimpešte. - BUDIMPEŠTA 12-25: Koncert opernega orkestra. — 15: Prenos te
Oživljanje mrtvili z umetnim dihanjem
Dtmajskf zdravnik dr. Ejsenmeager le preseneti! svet z novo metodo umetnega dihanja, 13 povzroča celo v mrtvecih obtok krvi. Na sliki ga vidimo baš ob takšnem poskusa. Posledice njegovega izuma se ie ne dado predvideti.
Staln! ulični
nutopromet
otvorim v Sp. Šiški
Aiuto bo redno voeil po Ruski cesti, Medvediovd oesti ter Jernejev! cesti in obratna — Slavnem« občinstvu se priporoča.
IVAN ČARMAN Autobus-podjetje
Kožuho-vioaste
plašče 2e od Din 2500
1ale r veliki izbiri nndi cenjenim damam tvrdka
L ROT
LJUBLJANA Mestni trg 9
Zaloga vseh vrst krzna po >olidmb cenah. Strojenje, barvanje, izdelovanje kožuhovine
t
opere: Gounod: >Faustc — 19.30: Madžarske pesmi s cigansko godbo. — 22: Koncert salonskega orkestra. — 22.45: Ciganska godba. — LONDON 22: Simfoničen koncert — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert — 21: Večer italijanske glasbe.
Za dariia
nag Miklavž kupuje samo D oko čevlje, ki bodo radi svoje trpež-nosti in cenenosti tudi y veselje staršem.
DOKO, Prešernova niL 9
dvorišče.
Dopisi
MOJSTRANA^DOVJE. Naš občinski lov je eden najlepših v dravski banovini Ima ga v zakupu družba ljubljanskih gospodov. Zakupna doba poteče za to družbo to leto. Umevno je, da je v lovskih krogih veliko zanimanje za ta lov in da bi marsikatera lovska družba rada dobila ta lov v zakup. Občina je dobila glede svojega lova že več vprašanj in ponudb, došla pa ii je tudi prošnja družbe, ki je imela do sedaj ta lov v zakupu, naj bi se naj bi se zakupna pogodba med njo bi občino podaljšala za nadaljnjih 10 let Občanski zastop in gospodarski odbor sta na svoji zadnji seji razpravljala o oddaji občinskega lova v zakup za dobo 10 let in soglasno sklenila. da se da občinski lov v naiem stari družbi, toda samo pod pogojem, ako ne bo več član te družbe g. S. P. iz Ljubljane. Županstvo je o tem ukrepu pismeno obvestilo gori imenovano lovsko družba
SV. TROJICA v HALOZAH. Posestvo z gostilno ia trgovino, last veietrgovane I. C. Maser n Ljubljane, Je topil gospod Ivan VerhovnSk, gostiifoičar ia posestnik od Sv. Andraia v tla-loizah.
RATEČE OB GORENJSKI MEJL O tn k-peni brajfo Mon pooMHte. oddelek »Jutra« pod »Kuharica«.
42701
Boljše dekle
t dežele, želi službo pri boljših ia dobrih ljudeh. Cenj. ponudbe pod mačko »Pošteno dekle« na oglas oddelek »Jutra«. 42681
Izučena prodajalka cvetlic
obenem vezalka, mlada, išče mesta za takoj. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju.	42652
Damski frizer
prvovrsten v striženju dam-sbih frizur, kakor tudi on-dulaciji. išče naica št. 4.	249
Krojaški pomočnik
išf-e dela. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 42732
Krojaški pomočnik
želi stalno, event. tudi začasno zaposlitev. Ponmdbe na oglasni oddelek »Juti-a« ■pod šifro »Dober krojač«.
42744
Absolventinja
_ trg. tečaja
išče namaSčenja proti majhni plači, evemt. samo za hrano in stanonranje. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Absol-vsntinja«.	43773
40.
To rekli jo je pajek odknril. Tisti dan se ni nič več zgodilo, a drugi dan, ravno ko je bratec Branko mesil testo, je začul škrblja-nje; kmalu nato se je pokazala v sidu luknja in . . . gospa MiJkonova je pomolila glavo iz nje. »Tako, tako, ti si tisti mali človeček?« je dejala. »Nn, le bri pojdi z menoj!« Tega Branku ni bilo treba dvakrat reči. Vrgel je kuhalnico proč, si odvezal predpasnik in se spet pokril s svojo vilinjo čepico. Nato je zlezel za gospo MiŠkonovo v luknjo. Ooh. fo pa res ni bilo prida potovanje! V rovu i!3 bila črna tema in taka tesnoba, da je Branko le trudoma lezel dalje. A končno »ta vendar že prišla na ono stran!
Trgovski vajenec
nwšaue stroke, fci se je le nad S leti učil, išče premeščanja v kako večjo trgovino, po možnosti z vso osfcrbo v MS. Cenjene po-nndbe prosrn pod mačko »Marlj!-v 68« na oglasni oddelek »Jutra«.	42746
Izobraženo dekle
pripravljeno voditi samostojno gospodinjstvo pri samskem gospodu, i S č e službe. Ponudbe n» ogl. oddelek »Jutra« pod »Vse-iterasko epoeobna«. 42700
Mesto pletilje
si želim v m«=tn ali na deželi za takoj. Po možnojsti « stanovanjem v hiši. Naslov pove oglasni odd^l^k »Juidra«.	42784
Premog fn drva
^^ r a j b o 1 j S e -»rste dobavlja
A I. Pogačnik
Bohoričeva ulica štev. 5.
relefon št. 2069.	246
Premog fn drva
prodaja Jezeršek, Vodmat 200
Žice
1500 m dolž., 18 mm, s 6 stremeni in 2200 m dolž., 13 mm s 6 stremeni prodam Oboja je malo rabljena. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Žica«.
42670
Daljnogled
7 X 21, popolnoma nov poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelet »Jutra«.
42711
Dira In kočija
v^e dofrro ohranjeno naprodaj. Naslor v oglasnem oddelku »Jirtra«. 42783
Dvoje vrat
visokih 280 cm in okno visoko 165 cm proda Stan in Dom, Tržaška cesta št. 28. Povptašati pri tajništvu v Glinški ulici 9.	42785
5—10.000 Din
neeečn« lahko usiuU v
Ljubljani marljiv gospod, spretnega obnašanja, • prodajo uglednega predmeta. Ponudbe i natančnim opisom dosedanje »apotlitve ia sliko ee proel na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiv 500«.	43567
Lokal
e »kladttčeira, primemo 1 di za obrt, oddam. Naslov ▼ ogl. odd. »Jutra«. 4S445

\IL
Lepo posestvo
zemljišče x več stavbnimi parcelami, % 3 velikima sadnima vrtenja, kjer ae pridela 10—12 polovn.ja.iov
mošta, i »dano hišo, kozolcem in Je popolnoma novim gospodarskim poslopjem. redi se lahko 2 kravi iai več evifflj, pripravno ia vsakega obrtnika ali trgovca, na prometom kraju v Šoštanju takoj proda Josip Ropan. pekarna, Šoštanj. — Za odgovor priložite znamko.	4£o&4
Hiša na Kodeljevem
pravkar dograjena, enonad-stropna, * vrtom, 4 stanovanja, «» vselitev L defc se ugodno proda. Potrebno' 60.000 Din gotovine. Pojasnila daj« J. Slokaa, Koleš"
zijsia ulica 7.
42350
Sklepno parcelo
800—1200 m®, t bližini bolnice kupim. Posredovalci izključeni Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod ftfro »Sklepna parcela 4/T« 48G83
Vrt
v hmeri 1128 m;, v sredini
m »'ta prodam. Cenjene ponudbe pod »Vi« it. 120«.
42779
Špecerija
V Ljubljani takoj prodam staro in dobro vpeljano špecerijsko trgovino t vso zalogo ii inventarjem. Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod »Špecerijska trgovina*.	41787
Mesnica v Zagrebu
Ilica 96 (na Pejačevidevem trgu), obstoječa naj 30 let, radi prevzetja drugega podjetja naprodaj. Interesenti naj ee obrnejo na naslov: Dragutin Antol, mesarski obrtiitk, Zagreb, Dica 96.
42488
Trgovski lokal
v večjem teduetrijsikem mestu Sikcventije, na najpro-metoejši točil, stara in dobro vipeljama trgovina nia-nufalcture in galanterije, se poceni odda v najem. Žsto-tam se event tadi lahko dobi dobro sitnim nega dru. žabtrika. — Tozadevne ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod »Redka prilika 156«.	427S7
Trgovski lokal
t eklaidiščem in stanovanjem o d d a a e 1. januarjem 1930 aa prometnem kra-Vu T Sarvinjsto" dolini, v veWk«m trgu Kisu cerkve. Nas-lov v ogkusneia oddeaku »Jutra«.	42802
Lokal
prtmeren za pisarno, aa od. da v Gospodairti »vera na DirnaMjJ cesti. — VpraJati iftotam.	4SS11
Špecerijsko trgovino
a koncesijo Ia stanovanjem
na deželi oddam takoj najem. Koprive, Žalna pri Višnji gori.	42741
1 ali 2 dijaka M
sprejmem v repo soicčno
sobo * dobro prebrano in nadzorstvom v vilo, 10 minut od droge drž. gimnazije. Poljanska eest* 15. druge etopčjfce — i. 4J6&5
2 gospoda aH dijaka
sprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	42792
Več dflakor
sprejmem po ni&l c«H na stanovanje In fino doma/-« hrano z vso oakrbo. Naslov v ogiaanem odde£ra Jutra.
«807
Sobo
s 9ti o aS dvema puc^ctjama
in e*!paratnim vbodom od daa v Ori-ovi tfiel št. 11 42719
Opremljeno sobo
z elektriko in posebnim vfcodom oddam. Naslov oglasnem oddelku »Jutra« 42710
Separirano sobo
s eno aH dvema postelja ma, središče mesta, miren lop in zračen kraj, celo postrežbo, overit, z dobro domačo hrano odda gospodarstvo hiše solidnemu, stabieam ia mirnemu najemniku. — Vpraša« pod »Prijetno« v oglasnem od delta »Jutra«. Ogled med 10. io U. mo.	«678
Mesečno sobo
lopo opremljeno, a strogo sapariranim vhodom, v centru mesta išče mlad samostojen podjetnik Ponudbe rs oglasni oddelek »Jutra« pod »Soba 15. decembra«.
42643
M 'n/i le
20% ne kron. bone
plačuje najboljšo »Pučka štediona«, Oeijek. 235
Srebrne krone
vsakovrstno ilato in zlatnike kupuje F. Čuden, Prešernova ulica 1. 243
Namiznih jabolk
1—S vagone lepih takoj kupim. Ponudbe z označbo vrste in cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifre »Osebno prevzet j*«. 42703
Voitištvv
Salonska garnitura
rudeč svilen pliš in stoječe ogledalo naiprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
42728
Jedilnica
iz trdega lesa, 2 kredenci z marmornatimi plošSami, fz-borno ohranjeno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	42727
2 postelji
2 omari, mfrjo in 4 stole prodani n« Alftoandrovi e. št. 17.	42743
Elegantno spalnico
is afrikaneke breze prodam
— Poizve in ogleda ee na ljubljanskem vele6ejima.
Pozor, trgovci In gostilničarji!
Gostilno in trgovino, dobro idočo, z vsem inventarjem in opravo za gostilno oddam r najem v St. Lovrencu na Do.eojmkem. Po-an e je, če bo najemniku ugajalo, troti prodam. Hiša je dvonadstropna. Poleg je 87 oralov, kar bi se event. tudi prodalo. Vse je v dobrem stanju in na prometni točki — Kupei so vabljen«, da si ogledajo. Mihael SIajj>ah, Št. Lovreno na Dolenjskem 42488
Lepo, svetlo sobo
z baJkonom in elektriko oddam 2 gospodoma aa Poljane&i oeetš 1S/TL levo.
46751
Opremljeno sobo
elegantno in strogo separirano oddam boljšemu gospodu v Florijansks ulic! št. SIH.	42758
Opremljeno sobo
misečno, zračrao, t električno raz»vetijaf*o in posebnim vhodom oddam s 16. decembrom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 42731
Prazno sobo
a popolnoma eeparrraclm vhodom takoj oddam. Po-fzve ee v Eoini dolini — cesta Vm/Ll.	42716
Večjo sobo
z eittktr. raasvetijarro oddam eni aH dvema gospodičnama. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 4aill
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom oddam taikoj na Ižanski oestj 27.
42769
Sobo	| Lepo stanovanje
i (tektriteo raarvettjav« ia	...
po možnosti t poseSmim vhodom, prijazno in šolnino i i t • gospodična. Po-nodbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod »To6aa plač niča«.	4S765
Sobo
oddan. Naslov v oddelku »Jutra«.
4271
Lepo, prazno sobo
s separatnim vbodom. wm vili oddam ta 260 Din mesečno. Naslov v oglas oddelka »Jutra«. 48781
Sobo z balkonom
posebnim vfeodom, eielUri-to in uporabo kopalnice, v blifttti sodišča oddam »Vide emu gospodu ta <00 Din mesečno. — Naslov oglasne« »ddriks »Jetra« 42796
Prazno sobo
krasno ia veliko, a vbodom is stopnišča, v L aadstr
e nsrfceti ta elektrik«, centru mesta oddam eaioo-cema aH dvema, event. eni dami. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42814
Sobo išče akademik
Eventueine v aatneao poučuje. Prijave aa og^aan* oddelek »Jnvra« pod šifro »Inštmikešja«.
Opremljeno sobico
l«po, s posebnim vbodom, pariretirano, s rietatriko in kopalnico ter souporabo kuhinje, v novi viii oddam dvema goepod^feiatna. Naslov pove ogiaeoi oddelek »Jutra«.	42808
Majhno sobico
v temtru mesta oddam. Naslov v cgiaene«a oddelku »Jutra«.	«804
Sobo
s mjhlouu odda« B mknSra gonpodttnam. Naslov pove oglašat oddelek »Jutra*.
42906
_ Dve soM
opremljeni ali prasni, itjJPi ena K hfla uporabna za mirno pisarno, iščem erent. aa taboj. Ponudbe aa ogl. oddelek »Jutra« pod Bfro »Po
42313
Stanovanje
3—8 sob, čisto, suho Jn solndno, s kopalnico in robo aa služkinjo, as predaleč od središča mesta iščem s koncem decembra ali tudi prej, radi preselitve v Ljubljano. Ponudbe pod značko »Stanovanje december« aa oglasni oddelek »J-trfcra* — kjer se ktvo tttdi naelor.
42668
Lepo stanovanje
3 parketiranih sob, sobe za sluikinjo, čefcelnjalk, ove-
tličsii in relenjadni vrt, len razgled, oddam pod Rizikom. Verbii, Stritarjeva ul.
48812
Nagrado
Kni e. HI/7. 435«
Oslabelim in
onemoglim!
TVoA tipečih kakor Vi so
zc^>et ladobill moč ia energijo po kuri z znamenitim »Kalefluidom«. Zahtevajte takoj brezplačne detajlno literaturo s ocenami Bdrav-nikov to bolsiskov samih: M51oš Markovič. Beograd, Kralja Milana 56. »Kale-fluid« se dobi v vseh ie-karaab.
Dvpifi
»Zimski večeri«
Dobro jutro! Prosim, dvignite pismo, kakor cadnjič.
— Najlepše . ..	42742
Lika
Prto pfetno izoetotfo; tal
ooenn^gočeno priti. Povra-tek devetega. — Stel bom dneve. Ljubi Ta Tv. 4Z78Z
Klavir
(Statzfltlgel) dobro ohranjen, z angleško mehanika prodam. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 41775
i^fffr^Tfjfl
Denarnica
a okrog 1000 Din in rasnimi lietinamj se je dne 27. nov. zrrečer izgubila v Ljubljani na kolodvoru, aH v voiu, ki pelje ob 5.20 proti Kranju. — Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne v oglasnem oddelku »Jutra«.	42715
Selitev
D^rits piano!
4B13
Hektromotor-
Dynamo
tok, 220 Volt, 15 HP, tvrdk e Siemems Schuckert proda Joško Ma-
jaron v Borovnici. 42530
Pokrajinske
razglednice
po VaS sffiu ali negativu, v pristni fotografiji izgo-tovi do 20.000 tt n e v n o tvornica kart Brata Smo«. Ljubljana, Wolfova uL 12 Zahtevajte ponudbe fa cenik!	249
Preklic
Svoje n opremljeno icai» n« besede, ki so žalile g. Biažiča in gospe prekS-CTijem, ker sisc resničae. — Mara S^erm.	42h 31
Bndilke
poceni
L. Vilhar
urar
LJUBLJANA
Sv. Petra c. 36
Meprekosljive precirijske
Scfiafffiau&ett-
ure - F. (IH
pri
LJUBLJANA
FVeSernowa ufica
Pristopajte k Vodnikovi družbi!
Smuči
dan»te, ugodno prodam. — »Bilgheri« streroena. Na-b:ov pove oglasni oddelek »Jutra«.	42707
Mahovino
hrasta ali sliv in bučne košCice. suhe b rešetane kupujemo. Ponudbe t vzot-cem na naslov: 6 Hoff-manu & Co., ZagTeb. Be. rislaviieva 8.	42480
Prehrana-
Več abonentov
sprejmem na domačo hrano v Flori janjild uJici 19,71.
42636
Novorojenčka
sprejmem v oskrbo po dogovoru. Nasfov v oglasnem oddeSku »JutTa«. 42739
Abonente
na tečno
in dobro hrano. Poizve se v gosttlni »Tabor«, Kroia-Ska ulica ?t. 6.	427W
Mizarji!
Potrebujem stalno lesen s
škatlje različnih velilkofti. Dopise na naslov: V. Je-lenskv. Gornja Radgtma — Pokopališčna 7S. 42673
Brivnico
v Ljubljani radi od-potovanji prodam za 17.000 Din. Na«l«»v v oglasnem o-ldeTkn »Jutra«	42733
V neizmerni žalosti naznanjamo, da je nenadoma preminul naš nad vse ljubljeni in nepozabni sin, brat, stric in svak, gospod
Andrej Kunčič
danes ob 5. uri, previden s svetimi zakramenti, v najlepši mla-deniški dobi.
Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo, dne 1. decembra t- L, ob 15. uri na tukajšnje pokopališče.
Dobrava, dne 29. novembra 1929.
ŽaSnfočS starši, brata, sestre In ostali sorodniki.
ss jtfUTROc 281
10
30. XI. 1929
Artur Boiujodes
BELFECiOE
Pustolovski roma«
PRVI DEL
»Pripravljena sem, papaU
»Gospod Bellegarde!« ga je smehljaje se predstavil detektiv. wMoja bči in tajnica!«
»Gospodična,« je v zadregi zaaedjal Jaccpes, ostavljaje pogled Bdaj na Koleti, zdaj na Ohanteooqu. Ta se je še malo (bolj namuznil in vprašal:
»Kaj! AS inair niste ugand®?«
»Se pravi . . .« je odkfcvai imfeidS mož.
Kotleta mu je hotela prihraniti spomin na dogodfej, (katerega se gotovo iti rad spominjaj, in mu je podata roko, rekoč:
»Kaij ne, gospod Bedtegarde, moj ode je res velik v umetnosti pretvarjanja?«
»Občudujem ga?« )e odvrnil Jacgues, ves srečen, da se je razgovor tako preokremi.
»Oče se zna preobleči na dvajset raznih načinov,« je nadaie-■vafe. Koleta, »in stavim, da ga niti najbolj vešče oko ne spozna. Še meni se je zgodilo, da sem šla na uKci tik mamo njega, pa nisem vedela, kdo je . . .«
»Nočem vas zadrževati,« je dejal novinar. »Kakor vidim, se odpravljate z doma.«
»Da,« je rekel Chantecoq. »Hotela sva iti v Louvre. Al bi naju spremili?«
»Prav rad,« je odvrnil Jacques. »In kakor nalašč imam spodaj voz.«
Čez trenutek so sedli vsi trije v novinanlšev taflasff, ki je čaikal pred hišnimi vrati
Nedaleč od njega ie spet oprszafl grbec na svojem avtomobilu.
Očividno je prisojal novinarjevemu početja veEk pomen, ker
ga je todi trdovratno zaisledovaiL Delal se je, kakor da čirta časopis, v resnici pa se je neprestano oziral na odprta nešetčatsta vrata, ki vodijo v Verzyjski drevored. Ko je zajedal Chamecoqa, Belle-gardea in Koieto, so se skrivile njegove blede, ozke ustnice v zadovoljen nasmeh.
Novinar je glasno velel šoferju:
»K Louvrskemu muzeju!«
Komaj je talksi odibrzel, je grbec vrgel svoj časopis oa pločnik, prijel za vodilo, pognal motor in jo ubral za njima . . .
Cez dvajset minut se je taksi ustavili na velikem dvor?šču Louvra. Vsi trije potniki so iastop® in Bellegarde je plačal šoferju. Kakih petdeset metrov od njih je grbec ustavi svoj voz ob pločniku.
Novinar, detektiv in njegova hči so stop® v dvorec in se napotili proti stopnicam, nazvanim po »Samotraški NiSti«. Našli so jffli popolnoma zapuščene.
Na zavinku stopnic so se ustavili Cbamteooq, Id je imel izvnsrten spomin, je natanko spoznali mesto, kjer se je bila prikazen utrnite v temo.
»Jelito, tn je teginfe?« je vprašal BeHegardeau
»Da, to je tisti kraj!«
Detektiv si je temeljito ogledal okolico in naposlled ustavil pogled na velikem stebru.
»Prepričan sem, da mora biti tukaj ta-Jni izhod,« je rdkefl, s prstom kažoč na steber. »Drugače si ne morem razložiti, da nam je lopov tako nenadoma izginili izpred očL«
Chantecoq je vzel itz žepa močno povečevalno steklo m vestno preiskali ste/bar od tal do višine moške gilave. Nato je zamenjali steklo z majhnim kladevoem in z njim potrka)! na več mest ob stebru... a niti njegovo tenko uho ni moglo najti votlega mesta.
»Nič!« je zagodmjaL »To je čunino!«
Spravil! je svoje orodje in dejal:
»Iščimo drugod!... A kod? Pod fflakom? S te strani je dbhod
nennJsefo: voditi bS mogel samo v sifcopniSče, ne pa v kiet. ki je m beg neizogibno potrebna. Morda pa...«
Po kratkem pcmišinacmi je nadaljeval:
»Da, nemara je spodaj kako preprosto skrivališče, ki je prikazen vedetLa zanj in se ga poshižiilia, ko smo ji bili za petami... ter ga zapustila, ko ni biJo nikogar več ta.«
Detektiv se je spet ozrL
»Prikazen je odskočiUa na kvo... oglejmo se nekoltko v tej smeri!«
Stopžf je k steni, kf je Wla pokrita s temno, debelo preprogo, in
jo privzdignil---Pokrivala je težka hrastova vrata z veliko,
zaklenjeno kUučavnioo.
»Teh vrat že dolgo ne uporaMjajo,« je meni Qhamteooq. »Daijmo, da vidimo, kam vodijo!«
Ravno je potegnOl lad8o). Po povzetju najmanj 1 tubo »CHOME«. pe< oož-dib kopelH ta prSilni puder (prod potenju aog) za dva meseca, vse skopaj 54 Din in porto »AURORA« sekt 16. Novi Sad, Železnlčka 38.
Hvaležen predme« za vsakega tr-govca. brivca, Sevijarja. prodajalca in okrajnega zastopnika M
Jabolka
po najnižji ceni prodaja
Gospodarska zveza
M Sv. Miklavžu ^
^ se za nakup najboljših in najcenejših daril priporoča tvrdka
F. «1 M. Schmitt
Pred Škofijo %	Ljubljana	l«iiigerieva 4
I
B

Br« poMbnegs B»«i»nn»«
t
ObSlna Ljuhljan« Mostu pogrebu ttt»4

Novost! Rorettl Železna služinska BrozovIS« patent postelia z!oi» ijiva, s tapeciranim ma* dracom, zelo praktična za vsako hiša hotele, p*eno£i&£a, nočne službe in za potujoče osebe stane Din. 4VX— Ras pošiljam po poštnem povzetju.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
Oto Drelse
tovarnar in posestnik
dne 29-1, m. po dolgi, mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo, dne 1. decembra 1929, ob 3. uri pop. izpred hiše žalosti, Trnovski pristan št. 26, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
V Ljubljani, dne 29. novembra 1929.
Mara DreJse, soproga. — Otmar, sinček in vse ostalo sorodstvo.
Lesena patent postelia zložljiva, s tapeciranim madratom, rele praktična stane Din. 280.—
Trodetal t volno pat* meni madraci stanejo D>n. 750.-
Potem man veliko zalego puhastega peri« kg po D 38. - cisto belo gosje kg po D 130.— in čisto beli puh kgpo D 300.— in celo tapetniško in postel]sko blago. t
L BROZOVIC
Zagreb. lUca 82.
Snežne čevlje
in galoše sprejema v popravilo tvrdka
M. Trebar
Sv. Petra c. 5
Francoski pasovi za dame se dobijo samo pri tvrdki Adela Besednik
llUBUAH* Selenburuon 6.
Žrebanje t državni razredni loteriji
Dne 27. nov, t L so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane:
Din 2000.— štev. 91.718, 109.874.
Dta SM-— Stenr. 5764, 5790, 7640. 14.1136. 17.970, 20.022, 30.060, 20.099, 20.103, 20.106, 20.129, 20J33, 20.141, 30JB&, 30.042, 30.974, 30.979, 30.9«2, 34.621, 34.650, 34-7S6, 34.787, 40572. 40575. 53.401, 53.402, 53.424. 53.431, 53491. 55.846, 56^88, 58317, 58345. 58J&5, 66.655, 66580, 66.6SS. 75.753, 84576, »4520. 84.700, 99.710, 99.777, 99.850,	99575, 100.711, 103.114, 103.117,
103.118, 103.134. 103-171, 103.173, 109.701. 109.715, 109.732, 109.739, 109.751, 105.75«, 109.797, 109.817. 109518, 1-15516, U55S2, 145585, 120.251, 12037,1, 1(23526, 123.957.
Žrebanje se bo vršilo dc 2. decembra 1929. Za tekoči razred so vse srečke razprodane. Dobitke bomo izplačevali od 17. decembra dalje.
Za novo kolo bomo pravočasno priložil naročilnice. Srečke pridejo v promet po 10. decembra.
Zadružna Hranilnica r. z. z o. z., LhiMlan®, Sv Petra cesta št. 19.
Zal
FSaoedajsrte ipotdto&c sa detoe ptešče, dežne plašče, pefarine, gateše, ■nežne
Rara.e tori^ice, garoaše, rtd. pro^Jaja spo SBrenftio crakft cenah
MARTIN JANČIOAJ
LJUBJLANA Tarvdarjeiva 1 (naspe. kaw. Ervntva)
C£%etoxn
vrhnje eevCje in bne$ne čevlja
danes vsakdo kupuje, ker ja postaja ta znamka rad5 svoj« odUične kvalitete in elegant-ne faaone ljubljenčki vsega sveta.
tretorn
Zahtevajte »TRETORN« vrhnje ln snežne čevlje!
Davanje u eksploataciju Bukovičke Banje u Arandjelovcu
Na osnovn rešenfe Gospodje M imistra Socua^ Pc!3tke I NsrcAiog Zidravlija S. br. 52^56 od 25. novembra 1929. gocJjne održače se
na dan 20. decembra 1929. god. u 11 časova
a zgrra-di Ministrstva Sociatae PoISitSke i Narodnog Zdramila, Krajce Natalije ulica br. 84., sotba br. 17, sprat II. d™ ga ofortailna liciitaci'ja za davanje a iskliučivto eksploataciju i uživanje Bukovičke Banje u Arandljetlovcu sa svi-ma svojim prinadležnostinia, kode pripada^ Kraljevsko Banskoj Uprava n Novom Sadu: izvor ima, kupa tiliroa, zeml jištem, instafaaičama, zsgradama i svinia pokretnostSma, a aa vreme od 50 godina do dana, kada licitacija bude nadležno odobrena.
Kiraini rok za podnoSenje ponuda je 20. dlecembar 1929. godSme do 10 časova.
Naknadne potmude ne6e se primafl.
Kanciia u sumi od 3,000.000 d mara ti gotovom novcu © n državnim Hj državam gararuto^nim papirima od vrednosti shodno ČL 14.
UsHovi za ovu loci/taoijo polagače se ekonomatiu ovojr Mimistarstva naj-daije do 10 časova na dan licitacije.
Uslovi za ovu 'licitacijo i obaveštenja, kao i namočiti formul! ar, kofi Eci-tant mora ispundti kao oferat za ovu Bcitaciju mogiu se_ videti i dobiti sva-kog dana u Mimistarstvu Sooialne Pol.itfke i Narodnog ZdraVlša u kanoedariB referenta za banje i kupališita, soba br. 1, sprat II.
S. Br. 52356 iz kancelarSe Sani tetskog Odelenja Ministarstva Socialne Politike i Narod nog Zdravlja, 25. novembra 1929. god.
Inseriraite v „Jutru"