TABORNIŠKI KOTIČEK
Letošnje počitnice so tudi taborniki izkoristili, kot so navajeni. Številni tabori v Bohinju, Ribnem pri Bledu, Rovinju in v drugih krajih so odlično uspeli. Prek deset tisoč tabornih nočnin je zopet nov uspeh šišenskih odredov. Številnim tahornikom so se prik-Ijučili tudi netaborniki, od katerih se je večina po ta-boru uradno vključila v taborniške vrste.
Za letošnja poletna meseca so značilni tudi obiski tabornikom sorodnih delegacij iz tujine. Kartri dele-gacije so taborile na tabornem centru šišenskih ta-bornikov v Rovinju. V Bohinju so naši taborniki orga-nizirali področni tečaj za vodnike vodov medvedkov in čebelic ter za vodnike tabornikov in tabornic.
Seveda pa velja omeniti vrsto tekmovanj, na kate-rih so se naši taborniki uvrstili tik pri vrhu, pa tudi prvih mest je veliko romalo v največjo občino v Slo-veniji.
Prizrenčani v Ljubljani
Dvajsetčlanska skupina tabornikov iz odreda MARŠAL TITO iz Prizrena je tik pred počitnicami obiskala tabornike odreda Rožnik, s katerimi so kot pobrateni odred vključeni v edinstveni taborniški odred v Jugoslaviji.
Tabornikom iz Prizrena so rožnikovci rarkazali del slovenske prestolnice, jih popeljali na Grad, pa tudi v taborniške prostore v KS Dolomitski odred. Tam so jim pokazali del svoje aktivnosti, taborniški muzej (v delu). razstavo o delu odreda, številne taborniške zblrke itd. Taborniki so gostom iz Prizrena podarili oznake svoje enote, odredovo glasilo Galebi, nekaj značk in drugega taborniškega gradiva, ki ga izde-luje odred Rožnik. Gostje so bili navdušeni nad delom tega odreda. Skupino tabornikov sta vodila sekretar pokrajinske organizacije Zveze tabornikov Kosovo in član uprave odreda Maršal Tito. Sekretar je bil navdušen nad organizacijo, sistemom dela odreda, nad propagandno-založniško dejavnostjo in se je zavzel za to. da bi odred Rožnik sodeloval tudi z drugimi odredi s Kosova. Dogovorili so se za te-snejše stike, čeprav sta oba kraja precej daleč vsak-sebi. Vseeno pa je vedno moč najti sredstva za pot, če je le dovolj dobre volje za sodelovanje.
Šest številk Galebov
Kar šest številk glasila odreda Rožnik GALEBI je izšlo po počitnicah. Prvi, trojni zvezek so pripravili otroci, saj se je podpisalo pod prispevke prek 70 otrok — medvedkov in čebelic. pa še nekaj murnov (predšolski taborniki).
Kako so se zbirali na Ijubljanski železniški postaji, kako so potovali in kako so videli taborniško naselje v Rovinju — o tem je bilo največ prispevkov. Mlajši so svoje vtise zabeležili z risbo, starejši pa tudi s hudo-mušnimi prispevki.
Najbolj zanimivo, kot kaže, je bilo med nevihto v Rovinju; drevesa so se upogibala skoraj do šotorov, voda je lila skozi platno starih šotorov, pod poste-Ijami je ponekod stekel potoček, zjutraj ni bilo treba takoj vstati. ker je deževalo. odpadla je jutranja telo-vadba. ni bilo ocenjevanja šotorov.. same prima sfvari je prinesel dež s seboj. Tako nekako so se najmlajši spominjali nevihte, ki pa le redkodakj zaide v ta predel Istre.
Drugi so bili navdušeni nad izletom na osamljeni otok. Na otoku otroci sami pečejo ribe in meso. pa tudi koruzo. Sami si pripravijo kosilo, saj nosijo vse pripomočke in surovine za pripravo hrane s seboj. Ta dan ima taborniška kuharica — mami — prosto. Ne-koliko zoprno je bilo na otoku sprva z meduzami, pa so jih otroci kar polovili. da so lahko potem mirno preskušali svoje znanje veščin. Najmlajši so osvojili veščinežabice. ribice, orodjarja, poznavalca ognjev, partizanskega kurirja, izletnika, higienika, bolničar-
ja, gozdarja, kuharja, novinarja, robinzona, vodiča, izvidnika in druge.
Taborniki in tabornice, stari nad dvanajst let, pa so letos osvojili največ veščin partizanskega kurirja. izvidnika, plavalca. pionirja, higienika, novinarja, kuharja, gasilca in izletnika. Samo na tabornem cen-tru ob morju so otroci osvojili prek štiristo veščin, okrog petdeset zvezd in preizkušenj in drugih priz-nanj za znanje.
Prvi zvezek GALEBOV prvič objavlja tudi po-sebne sestavke voda VAMPIRJI. Vodnica Tanja je navdušila člane voda, da so sestavili svoj časopis. Če v Galebih iztrgamo srednje liste. dobimo lepo na-tisnjeno vodovo glasilo. Verjetno je to prvo glasilo voda v nakladi 350 izvodov, kolikor izvodov štejejo GALEBI. Ta zamisel je spodbudila še ostale vode in čete, da so začeli pripravljati podobne sestavke. Za-nimivi sta tudi pesmici, ena je vodova himna — ŽA-REČE SONCE, druga pa poje o MUHASTEM VRE-MENU v Rovinju.
\z Galebov tudi izvemo za taborniške poroke v Rovinju. Kar deset parov je sklenilo poletno zakon-sko zvezo. Pred pričami seveda! Velja pa opozorilo: ženinu in nevesti ni dovoljeno:
—  pretepati in ravsati se,
—  grdo gledati drug doigega,
—  si govoriti grde besede.
Matični urad odreda Rožnik tudi opozarja mlade zakonce;
pozivamo ženina, da bo pospravljal, pomival čre-pinje, sesal tepihe in predvsem ubogal svojo izbran-ko. V tem času pa nevesti dovoljujemo miren poči-tek.
Zakonska zveza velja do naslednje zakonske ra-zveze...«
Številni intervjuji taborečih segajo v dušo otrok in drugih tabornikov, saj so marsikaj povedali o tabor-jenju, taborni opremi, hrani, vodstvu...
Z delom do opreme
Že pred poletnimi počitnicami so začeli po vodih nabirati časopisni in drug papir, steklenice in emba-lažo za steklenice. Uprava odreda Rožnik je obljubi-la, da bo vsakemu vodu omogočila cenejši nakup taborniških potrebščin. če bodo otroci sami zaslužili denar za lastne potrebe v '.abbrniški organizaciji.
Staro pravilo je, da si mora tabornik sam zaslužiti za taborniško opremo in vsaj del sredstev za sode-lovanje na laborniških akcijah.
Vodniki so hitro navdušili člane vodov za zbiranje časopisnega papirja. Kaže. da se take akcije še naj-bolj splačajo. saj so vodi zbrali za več starih milijonov denarja. Posamezni vodi imajo tudi dodatno tabor-niško opremo, drugi so kupili taborniške nože, četa v Dravljah je kupila taborniške loke in puščice, druga enota je na ta način zbrala sredstva za četni izlet s piknikom in podobno.
Divji kostanj so nekateri izkoristili za izdelavo raz-nih možičkov in drugih ročnih del, drugi pa so ga prodali in tako prišli do denarja za jesenske akcije. Denar hranijo za zimovanje, nekateri so ga vložili drugam, kasneje pa bodo kupili taborniške potrebš-čine.
Niso pa vsi zbirali papirja ali kostanja. Večina malce starejših tabornikov se je vključila v popravilo taborniške podrtije na Aljaževi 7 v krajevni skupnosti Hinko Smrekar. Počistili so del zgornjih prostorov, saj je bilo treba popraviti veliko stvari za nova okna. Starih vsaj 40 let nihče ni prebarval in so razpadla, spodnji prostor pa je sploh brez oken in sosedje mečejo tja razne odpake. Ze letos bodo taborniki sami zaprli vse prostore, da jih ne bo čez zimo tako zeblo kot lani. Seveda pa bodo potrebovali več de-narja za gradbeni material in za nova okna.
Pržanjska 10b
Izredno močno obiskana gradbena baraka. ki je na zunanjih straneh posebej izolirana, skoraj leto dni gosti novo taborniško organizacijo v krajevni skup-nosti Dolomitski odred.
ČETA ŠTIRIH PLAMENOV je ena od čet parti-zanskega odreda Rožnik, ki ima tu domicil. Skoraj sto otrok se je te dni vključilo v vode, ki jih vodijo mladi vodniki; ti so teoretično znanje pridobili na ka-drovskih tečajih v Rovinju lani in v Bohinju letos.
V večjem prostoru je miza za namizni tenis, ki je skoraj redno zasedena. Kdor ima čas. lahko pride v taborniški dom, ki počasi le pridobiva pomen. Po-samezne čete in vodi imajo v zgradbi svoje prostore za sestajanje. Taborniški muzej omogoča vodni-kom, da si pomagajo z maketami vozlov. ognjev, oz-nakami za znanje in funkcije ter z drugimi pripomočki pri delu s člani.
Bogata taborniška knjižnica še ni zbrana na enem mestu, zato pa je pomembnejša literatura kar po četnih sobicah.
Na Pržanjski 10 b je novi sedež Zveze tabornikov občine Ljubljana Šiška, ki se tudi počasi seli iz pri-vatnih stanovanj v te prostore. Komisije občinske zveze tabornikov se tu redno sestajajo.
Taborniki imajo med tednom svoje sestanke, če pa je vreitie lepo, so zunaj. Informacije o vključevanju v odred Rožnik v krajevni skupnosti Dolomitski odred posredujejo taborniki vsak ponedeljek od sedmih zve-čer dalje. Tabornik lahko postane vsak otrok. ki do-polni četrto letostarosti. Sevedapa ni težavs šolarji, ki se vključujejo v taborniške vrste po vodih na šolah, kjer obiskuiejo pouk.
V DOMU ODREDA ROŽNIK, kot so taborniki kr-stili svoje prostore na Pržanjski 10b, bodo od okto-bra dalje vsak mesec posebne razstave s taborniško tematiko. Že drugi teden oktobra so organizirali razstavo za mlade novinarje z naslovom: Kako na-stajajo Galebi. Pokazali so izvlrne prispevke otrok in drugih sodelavcev, kako tehnično urejajo glasilo. kako tiskajo, vežejo in pošiljajo obvezne in ostale izvode lastnega glasila na razne naslove.
V  Rovinju je precej tabornikov osvojilo veščino NOVINAR in sedaj bodo imeli priložnost svoje zna-nje preskusiti tudi v odredu v lastnem čaopisu. Naj-boljše prispevke bo uredniški odbor posredoval reviji Tabor ali Javni tribuni oziroma mladinskim in drugim časopisom.
In v Spodnji Šiški?
Septembra 1959 so na Medvedovi cesti. v pisarni krajevne skupnosti. ustanovili odred Rožnik. Enote so delovale v krajevnih skupnostih Milan Majcen in Hinko Smrekar. Sedaj je tu nova krajevna skupnost • Na jami.
Iz Gasilske I7a so se tabomiki po devetih letih čakanja preselili na Aljaževo 7.
Na osemletki Zvonka Runka je osnova odreda Rožnik iz leta 1959. Tu še vedno deluje odlična četa Zvonka Runka. Če se bo tako širila. kot se je začela letošnjega septembra. bo kmalu štela sto članov. Še murni se morajo udeležiti taborniških akcij, pa bo načrt za prvi jesenski mesec izpolnjen. Šolsko vod-stvo Zvonka Runka ima dovolj razumevanjaza tabor-nike, zato se je tudi letos vključilo v tabomiško organi-zacijo več otrok kot zadnja leta.
Taborniki te čete so prevzeli skrb za upravljanje z zgradbo na Aljaževi 7. Tu imajo večino sestankov. za kaj drugega pa zgradba še ni usposobljena. Ko pa bodo urejeni tudi spodnji prostori, bo tu dovolj prostora za namizni tenis, ki si ga vsi tako zelo želijo. Tudi za druge igrice bo dovolj možnosti. Dvorišče bodo počistili. da bo dovolj prostora za postavljanje šotora in za druge tabomiške posebnosti. Žal sta v omenjeni stavbi dve stranki: stanovalci motijo tabor-niško delo in tudi uničujejo imovino, slabo čuvajo zgradbo in okolico, zato bi se morali odseliti.
Taborniki pa kljub vsem težavam le dodelujejo v lastnih prostorih. To je tudi čutiti pri boljšem razvoju Runkove čete, ki imajo najbolje usposobljene vod-nike za delo z otroki in mladino. Ob pomoči kTajevnih skupnosti v Spodnji Šiški tudi taborniki na tem ob-močju Šiške računajo, da bodo kmalu uredili svoje prostore, da zgradba ne bo v občini v posmeh.
A.S.