191. številka, Ljubljana, vtorek 24. avgusta. Vili. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD. **.«*)«» v»ak d*u, Azvx.eo.irt. ..onedeljke in dnnve po pravnikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ooerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. t* Mtrc leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za oetrt leta 3 gold. 30 kr., za en mosec i gold. 10 kr. Za pošiljanje na tom sa rakuna (0 krajo, za mesec, 30 kr za čotrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolat j* ax dijak« ••>::.» znižana unna in nicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ao plačuje od četiri* ntopne perit-vrato 6 kr., če se oznanilo snkrat tiska, 5 kr. c • se dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska. Dopis' nai ae takole rrankirati. — ižokopisi se no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Op v ništ'/<«. na fcat-»^ Tiaj se blvrovoNjo posipati ''»rozine, '-eklauiacije, oznanila^ .j. :-.dminiav.rativne reči, je v „Narodni tiakami" v Tavčarjevi hiši Vstanek v Hercegovini in Bosni. Iz Belgrada, 22. avg. [kv. telegram nSlov. Narodu".J Prva in dmga klasa srbske narodno vojeko je pi ipravljtna za marš. Na\dušcnont je velika! Vojna s Turkom je ne izbegljiva. Iz Spljeta, 22. avg. [lav. telegram „Siov. Narodua.J V petek je bil boj pred Trcbinjem. Turkov je 8 mrtvih, 30 ranjenih. Kristijanov je 7 ranjenih a 4 so mrtvi, mej temi dva Srba. Iz Novega (blizu Kotora) 22. avg. [Izv. telegram „Slov. Narodu".] Petek je bil boj pri Trebinji. 1500 Turkov je napalo 150 VBtašcv. Po Ijutem boji je palo dušmaninov 50, naših pak 5. Krstac je vzet. (Ta tele gram se sumo v številkah ne zlaga s prejšnjim, sicer poroča isto. Ur.) Iz Dubrovnika 23. &vg. [Izv. telegram nSlov. Narodu".J Denes je naval na Trebinje. Najvažnejše naših denaŠnjih telegrafič-uili poročil je tu spredaj stoječi naš telegram iz Belgrada. Drugi časniki jednacega poročila še uemajo, vendar smo mi skoro preverjeni, da se bode obistinil, kar nam dohaja od našega v jednacih rečeh hladnokrvnega poročevalca, ki nam je iz Srbije še vselej zanesljivo poročal. Tedaj Srbija s svojo dobro redno vojsko se vstašem pridruži, potem pak postane ves položaj drugi, potem se bližamo rešenju velicega, za nas Slovane najimenitnejšega vprašanja! Druga novost iz Dubrovnika je tndi važna. Dene«, v ponedeljek, ko to pišemo, pravi telegram, je naskok na tvrdnjavo Tre- Iz severne zgodovine. Litva za Oedimiua, Olgierda in Jagiella. (Spisal J. Steklaaa.) (Dalje.) V Gediuiinovem času so se hrabro tolkli Litvani z nemškimi vitezi. Za to samo en primer. L. 1330. je prišlo mnogo imenitnih nemških vitezov v Prusko, da se tukaj udeleže vojske proti poganom. Glavar reda ali veliki mojster se je spustil s svojo vojsko tudi v Litvanijo, ter je začel tukaj oblegati neznatno tvrdujavo Pune, v katero se je bilo zaprlo iz okolice nekoliko prebivalcev. Oblegalci so imeli pred soboj hrabre in smele branitelje. Ali v kratko so oblegalci zidovje podrli ; prebivalci male tvrd njave se nijso mogli nič več braniti. Zdajci pa sklenejo vsi, da hočejo rajše umreti, nego pa se predati sovražniku. Najpoprej binje. Ako hrrcegovicski vstajniki dobodo važno m .-.■»to Trebinje v svoje roke, potem so svojemu cilju bližje; potem ustanove gotovo tudi precej uaroduo svojo vlado, ki je za enotno daljše ravnanje silno potrebna. Kizutueje se, da jim bizo tudi vsi Črnogorci pridejo na pomoč, kadar izide v Bclgradu mauifest, kateri bode poklical vse brate Srbe pod jirapor oslobnjuu ja in zediujenjt! Ako pa ne zmagajo vstaši pri Trebinji m pride potem prej do nj h še • ona turška vojska, ki se je pri Kleku iz ladij izkrcala in se bode najbrž z D erviš-pašeni zediuila, ki iz Mostara prihaja, potem bode slabo, vstaši se bodo morali v gore umakniti. Na denašojem dnevu je torej muogo ležeče, ako vstaši res navalivajo na tvrdujavo Trebinje. Teško jo bodo vzeli, ker jim manjka ka-nonov. Hrvatskemu „Obzoru" od 21. avg. se piše iz Kostajnice 19. avg. da je na meji velik metež. Turki so ua avstrijsko mojo oboroženi prišli in streljali na ubeglo rajo in na c. kr. avstrijske stražarje, Avstrijski stra zarji bo začeli potem na Turke streljati, ubili jednega konja pod Turkom in jednega Turka ranili. Drugi Turki so pobegnili. To se je godilo v pričo Molinarijevega tajnika D urica. Lepa neutralnost! Turki oboroženi na avstrijsko zemljo prihajajo in odhajajo, ali ako jeden kristjan oborožen pride vzemo mu avstrijske straže orožje. „Obzor" se toži nad tako čudno neutralnostjo, ker naše oblasti bolj Turkom pomagajo nego kristi-janom. Iz Kostajnice se „Obzoru" telegrafuje, da je bil v bližini boj. Turki so izgubili 38 mrtvih. Turško Kostajnico so vstajniki za- so pomorili možje svoja žene iu otroke, je pometali na gromado, ter jo zažgali ; potem so se pomorili mej soboj ; zadnjemu pa je odsekala glavo svečenica, katera je potem sama v ogenj skočila. Zadnji je pal zapo-vednik tvrdnjave, Mager. Ko so namreč Nemci v tvrdnjavo pridrli, zbežal je on v podzemeljsko luknjo, kamor je bil svojo ženo skril, ter je tukaj njo in sebe ubil. Križarska vvjska se je te hrabrosti tako prestrašila, da se je precej vrnila. Gedeminn je sledil njegov sin Oigierd (1345. —1377.) Po tedasnjej navadi je razdelil Gediuiin državo mej sedem svojih sinov; najmlajši je dobil glavno mesto Viluo. Oigierd pa, najniodiejši izmtj vseh, se je zjedinil z najhrabrejšim Kejstutom, osvojil si Viluo, ter se polastil cele države. Kej-stutu je dal zapadno Litvanijo in Suiud, sam pa si je pridržal iztočni del. Oigierd je bil ratoboren in njegovo vladanje je bilo jako viharno. Od, v.-ch stianij so ga napa palili. Iz Podove v Bosni se. brzo javlja, da So Turki boseuskega popa Tadiča za konjski rep privezali in vlekli od Strižne do Novega, potem ga pa ubili. Ker so hrvatski grauiČarji izurjeni vojaki, pričakovati je, da bode vendar kaj častnikov in podčastu.kov iz Krajine črez mejo šlo b.ate v Bosni organizirat. Prestop črez mejo je sedaj sloboden. Tudi „Obzorfa je te misli, ker vpraša: „Zar u našoj krajini nema više juuaka ni boraca za krst i slobodu?" Sđ nekaj : Hrvatski „Obzor" je kar brez dvomljivosti ponatisnil vest iz „Deutsche Ztg"., da je tistih 56 Slovencev, ki so šli s i I ubin.ijerjein v Hercegovino, zapustilo ga boječ se topov užo črez eno uro. To je nemška laž. Tem manj je moglo kacih 56 Slovencev zbati se topov, ker jih nikjer bilo nij nego v izmišljiji nemških časnikov in jednga tukajŠnega slovenskega, ki jo je ponatisnil vedoč da resnična nij. Hubmajer ie šel tačas sam za se v Hercegovino, torej ga drugi Slovenci nijso mogli zapustiti. Srbija more postaviti v boj s Turki uajmeuj 156.000 vojakov, Crna gora najmenj 25.000, Rumunija 132.000 vojakov, Grška 120.000 mož. — Torej so te države dovolj močne, da smeljejo Turka in iz Evrope iz-pode, če le na noge stopijo. Dunajska „D. Ztg." ima dopisnika prav v taboru in ta piše, da imajo vstaši puške najnovejšega dela, turški vojaki ne dobivajo plače, Črnogorcev je 35.000 na bojišči, disciplina je izvrstna, vodja je srbski oberst Anton Oreškovič, bivši avstrijski stotnik in znan jngoslovausk agitator. 4. avg. je dali sovražniki, ali on je bil vedno zmagovalec. On si je podvrgel južno Rusko, to je, kneževino Csrnigovsko in Sjeversko; je pregnal tatarske Čete daleč nazaj v stepo, ter je začel že nadlegovati saveruo-iztoćuo Iv i -lijo; ali boji na zapadu s Poljaki in z nemškimi vitezi v Livlandiji iu Prusiji mu tega nijso dopuščali, da si osvaja Rusijo, nego da brani svojo državo pred sovražniki. Za Olgierda se je bila L;tavija še bolj porušila. On in njegovi bratje so bili vsi pravoslavne vere, ter so samo ruski govorili. Sploh je veljal na njihovem dv ru le ruski jezik. Tako so se vse litvanske Lae> ževiue porušile, ter seje bilo nadjati, da se hode zapadna in iztočna Rusija zložila v eno d'žavo. Mogoče je, da bi se bilo to zgodilo, da nijso takrat v iztočni Rusiji Tatari vladali in da sta se mogla litvanski in ruski knez zastopiti. Oigierd je bil prav zmeren v vseh re- Milenko Stazić s 80 prostovoljci napal neko knlo (stolp) blizu Metkovića, in neizmerno veliko streliva Turkom vzel. Grdo se obnaša „Neue Freie Presse." V lista od sobote prinaš« nvodni članek, v katerem zmerja one nemške časopise, kateri ne simpatizirajo s Turki, ampak so bolj objektivni in priznajo, da je boj vstaŠev pošten boj za svobodo. V tem članka „N. Fr. Pr." pokazuje strašno nemško sovraštvo do Slovanstva. Slovane imenuje na svetu najbolj zabite in za omiko nesposobne (das spriideste nnd unfnichtbarste nnter den Bildungselementen des Welttheils), boj v Turčiji, „Bltrgerkrieg" ; prizna naravnost, da so Nemci z volilno reformo Poljake in Slovence v oklep nem-Ške ustavnosti ukovali (in den Bann des dentncben Verfassungsgedankens zvvan-gen) in da sedaj, ko se npanslavistični strah, grozeč in s krvavim licem na jugu kaže," ne »me nemško novinstvo objektivno biti, — Slovani na Dravi so jej „Halb-Barbarenu (a vendar nij mej njimi nobeden tako neumen, kakor kak štajersko nemšk ali gornje-avstrijsk nemšk .... hribovec. Ur.) Judovska „N. Fr. Pr." meni, da Nemštvo v Avstriji pride v nevarnost, ako se hercegovin-ski in bosenski kristijani od Tnrka osvo-bodo, da je Avstrija v nevarnnsti, ako si vseslovanstvo tik nje kraljevsk prostor pri-reglja („ergattert") itd. jednacih surovosti več. „N. Fr. Pr." nij bila konfiscirana. Turški oficijalni telegram iz Carigrada pravi, da je 200 oboroženih Srbov z avstrijskimi trgovinskimi ladijami došlo, ki so v Bosni ntanek prouzročili. Kaj bo BN. Fr. Pr". rekla, ki vstanek v Bosni kar taji, če jo Turki njeni varvanci sami na laž stavijo s poročili, katerih mi iz bližnjih virov niti znali nijsmo, torej druga naša izvestja le potrjujejo. Grška narodna skupščina se snide 28. t. m. Verjetno če ne gotovo je, da bodi sklenila vojno s Turki, ako Srbija do tistih dob vojno začne, da si ravno je „N. Fr. Pr.tt dva grška časopisa iznašla, katera govorita za mir in nentraliteto, češ, da Grki nečejo za jugoslovansko stvar krvi prelivati. Jugo- čeb, posebno pa v pijači; on nij nikdar žganja in medice pil, tudi je bil jako molč-ljiv. Ako je šel v vojsko, nij nobenkrat poprej povedal, kam misli navaliti, ter je na ta način večkrat svoje sovražnike nenadoma napadel. Njegov sin Jagiello (1377.—1434.) je dobil izmej vseh drugih bratov največji del litvanske države. Ali on nij imel velikega razuma, niti zvedenosti in trdne volje svojega očeta. Precej, ko je šel na prestol, začeli so se prepiri v kneževskej rodovini. On je svojega starega strijca Kejstuta vlovil in zavratno umoril. Vsi drugi strijci in bratje so po tem grdem činu pobegnili v Bosednje zemlje. Potem je začel Jagiello vojsko z Nemci, kateri so se bili vzdignili za njegovega strijuiča Vitovta. Jagiellu pa se je na zadnje vendar posrečilo, da se je pomiril z Vitovtom in z Nemci. Po tem miru pa je pomislil on na delo, katero je imelo za bodočnost zapadne Rusije veliko važnost. V sosedstvu z litvansko drŽavo je ležalo slovani tega gotovo ne zahtevajo, nego hočejo, da se potegne vsak za svoje narodne pravice in Grki imajo na meji še precej rojakov, ki so pod Turkom in žele od Grške osvobodenja. Iz Zagreba 21. avg. [Izv. dop.] Ravnokar sem dobil od prijatelja iz Ko-Btajnice listnico sledečega zadržaja : ..Trošio noč od 19.—20. velika pucnjava (streljanje) u turskoj Kostajnici. Ustaše upališe (so zažgali) svoje dučane (štacune) i kuče. Nekoliko zrna (krogel) dohvatiše našu stranu zato ne biaše probitačno na obali (bregu) Une taj užasni (grozni) prizor gledati. Ustaša palo 5, Turaka 30. Danas 20. jutro opet pucnjava, nu redka. Na večer očekuje se poveči sukob (okršaj)." Tako mi piše moj prijatelj. Od druge strani pa čujem, da so Turki potolčeni, ter da se ustaja v Bosni širi kakor požar v gorečem gozda: naglo, nevstavljivo in na vse strani. Zadnie dni so ustajniški agenti v Sisku, Glini, Petrinji v Zagreba in po obližji večjih mest pokupili vse pnške in ves streljni prah, kolikor so ga dobiti mogli. Vse to je đenes preko meje v ustajniškem taboru. Iz Zagreba izmarširali so trije bataljoni polka nadvojvode Ernsta za stražo na bosniško mejo. — Bosniški Hrvati in Srbi sprijeli so se s svojimi sodeželani mohamedanske vere v krvavej borbi na življenje in smrt. Odločnost in navdušenost na kristijanskej strani je ogromno velika, greh bi pa bil, tajiti, da je odločnost in zđvojenost na turškej strani manjša. Tadi pri nas na Hrvatskem raste navdušenje za borečo se braco od dne do dne. Milodari množe se. Naš centralni nabirajoči odbor ne more več od seli mal nabrane prineske v Dalmacijo pošiljati, ker imamo v naj bliz jej bližini na tisoče potrebnih sirot. Kar je bila in je še Dalmacija za hercegovske sirote, to mora od seh mal biti Hrvatska za bosniške begunce in Slovenija jo bo, kakor se za gotovo zanašamo, v tem humanitarnem delovanji po naj več jej mogočnosti podpirala. Bodimo za solzne sirote naših bosniških bratov oče in majka, dajmo jim gladnim kaplico mleka in košček kruha. Slovenskemu narodu so še v živem spominu turški napadi: kako so ropali in požigali, kako so cerkve in gradove razde- poljsko kraljestvo. Poljaki bo uže zdavnaj poprej, nego Lil van i, sprejeli katoliško vero. Za vladanja Jagiella v Litvanskej pa je Ispari vladajoči knežev s ki rod Pij as to v v Poljskej in krona je prišla na ogerskega kralja Ljudevita I. iz auŽovinskega rodu. Po Ljudevitovej smrti (vladal 1340—1382) so Poljaki sklenili v državnem zboru v Ra-domskiju, da more samo ona od kraljevfh hčer (kralj Ljudevit je zapustil Ramo dve hčeri) poljsko kraljestvo pridržati, katera bode s svojim možem v Poljskej Živela. Ostala pa je bila še neomožena najmlajša hči Jcdviga. Imenitni poljski boljari so začeli za njo iskati ženina. Javila sta se precej dva Poljaka, ali pani (plemiči) iu nijso hoteli, ker nijso pričakovali od nju za Poljsko nobene koristi. Bil je pa namenjen za Jedvigo še tretji ženin avstrijski vojvoda Vilelm, s katerim je ona od mladosti skupaj živela. Jedviga je ljubila Vilelma iz vsega srca, ter se je hotela ž njim zaročiti, ali tudi njega nijso „pani" hoteli. Zadnjič vali, kako klali in morili, kako na tisoče ljudij v suženstvo gnali, kako žene sramo-in device okrunjevali! Kakoršen je bil Turek tačas, ravno takšen je tadi denes, denes ko kristijanska raja po njemu lupa, kakor se lupa kača po glavi. Bog blagoslovi kri-stijansko orožje in prelito za vero za narodnost in za samostalnost kristijansko krv. Kakšna je bila donedaj kristijanska služba božja v Bosni? V malih potezih takale: Cerkev lesena bajta, brez zvonika in brez križa, kajti, to dvoje Turek ne trpi. Znotraj nobenih kipov, na altarji (edinem), po ena bakrorezna slika kakega svetnika, žrtvenik iz prostih desek zbit, monstrance nobene, kelih prosta steklena kupica, dve borni svečici, mašnik v svojej vsakdan jej obleki, tako je v bosniških kristi janskih cerkvahy katera se pa tudi vsakih deset milj komaj ena najde. V teh cerkvicah je bosuiški narod četiri sto let boga prosil za odpuščanje svojih grehov in za oslobođenje izpod turškega jarma. Pokora, ki jo je bog bosniš-kemu narodu naložil, je bilo težko turško robstvo. Denes je prišel dan povračila, in joj in trikrat joj Turku, ki je merico svojih grehov do vrha napolnil. Iz Peterburga 18. avg. Izv. dop.] Naši veliki časniki se držo nekako malo zaupno in zato reservirano nasproti hercegovskemu vstanku. Vendar sedaj so se zopet prijeli tega predmeta, uvidevši, da je važnejši in morda osodnejši, nego je pri njegovem malem početku kdo mogel misliti. „Birževija Včdomnsti" od včerajšnjega dneva prinašajo dolg članek, kateri obuzemlje dva predmeta: „Hercegovinskoje voštan je i jubilej O' Konelja." Ta časnik največjo važnost poklada na to, ali bodo insnrgenti vzeli Trebinje, katero ho „obložili" ali ne. On meni, da je pač črnogorskih prebežnikov mnogo v Hercegovini, a avstrijskih nij veliko. Trebinje vzeti bode težko, ker vstaši nemajo artilerije. — „B. V." odločno ugovarjajo gospodujočim mnenjem v evropskoj politiki, da se v notranje zadeve Turčije nema nihče vmešavati. Kristijanje v Turčiji nemajo nobene prilike izobrazit se in napredovati, nego žive pod gnjetavanjem in zatiranjem turškim. Torej treba, da se diplomacija evropska meša v take nerednosti. Tedaj ta ruski list misli, da bi diplomatična He je pojavil četrti — Jagiello. L. 1385. je poslal on v Poljsko svoje poslance, prosit za roko Jedvigino. Pri tej priliki je obečal, da bode zjedinil Litvaaijo s Poljsko na večne čase. Obljubil je tudi, da se bode dal krstiti in da bode svoje poganske Litvane vse k pravi veri spreobrnil, kakor tudi pravoslavno Ruse pokatoličil. Poljskim pa-Dom se je ta ženin prav dopadel, kajti oni so se nadjali od njega pomoči. Poljska namreč je bila mnogo manja od litvanske države, ter je tudi mnogo več od sovražnih Nemcev trpela; složivši se pa z Litvanijo na večne čase, zbrala bi dost sil, ter se ne bi dala tlačiti od sovražnikov. Jagiello sam je ravno tako mislil o Litvaniji, kajti tudi ona nij bila nima nikdar varna pred Nemci. Za Olgierda so Nemci skoz 32 let zaporedoma se vojskovali z Litvani; prid Nemci nij bilo obBtati niti Poljskej, niti Litvaniji. Kako srečno so se tedaj strnile misli Jagiello ve s poljskimi. (Konec prihodnjič.) intervencija kaj pomagala! Lehko bi se od ruskih novin zahtevalo več znanja turškega značaja. Tndi „Ruski miru donaša dva Slanka o hercegovinskem v« tanka in o vzhodniem vprašanji i odnošenja k njemu od strani Rusije, pa se bolj energično izreka. List izraža svoje začudenje, da se v Avstriji o vzhodnem vprašanji tako piše. kakor da bi Rusija uže nobenega glasa več ne imela pri tem delu. Dunajsko časopisje popolnem ignorira npliv in interese ruske diplomacije. Avstrijski Nemci misle, da bliženje ruske k habsburskei dinastiji znači v sebi ntopljenje rnske politike v germanskei in da je „zveza treh cesarjev" iz Rusije naredila pasivno družico dunajskega in berlinskega kabineta. nNas konečno malo zanimajo izreki dunajskih publicistov, tem meni ker so nezreli plod nemškega samobval-stva, tujih ljudij, kateri sedaj stoje na čelu avstro-ogerske vlade. A mi ne moremo ravnodušno ostati nasproti vzgledom, katere se po tem potu širijo mej avstrijskim in turškim Slavjanstvom glede Rusije. Naša vlada mnr < dejansko dokazati, da naša solidarnost z Nemci proti sedanjim do-godbam v Turčiji, je samo vnanja, formalna, a ne notranja. Kar obečata dunajski in berlinski kabinet Slavjanom v Turčiji o reformah in olajšanji teškega njihovega stanja, ne more zadostiti Rusiji. Zanašati se na tnrške reforme bi to bilo, kar pričakovanje, da se mrtvi obudi. Silovitosti Turčije proti Slavjanom vzbujajo v Rusiji vsa druga čuvstva, nego v Avstriji. Tedaj smo prepričani, da bode naša diplomacija visokej Porti predložila silnejša le-karstva od teb, na katere se nemški patrijoti želo omejiti. Slavjanom balkanskega poluotoka nij treba turških reform, ampak popolne avtonomije." Pripis: Ko sem dopis nže končal, pridejo mi „Peterbu rgskija Vedomo-»ti". Te se pa tako odločno izražajo, da moram spredaj rečeno opovreči. One pravijo, da le vseslovanska ideja more vstauku dati ves vspeh in za to kliče vas avstrijske Slovane, tudi po imenu vas Slovence, da pomagajte vstašem in prihodnjost je vaša. Ta list obeta, da v sili stoji Rusija Slovanom za hrbtom. Dopisi. Iz \«H rttllJftltOffii 15. avg. [Izv. dop.] Naši klerikalci v enomer kritiku jejo sedanjo novo šolo ter pišejo, da sedanje šolstvo ne rodi kaj prida sadu. Ob enem pa ti vitezi narodnega zveličanja hvalijo prejšnjo ljudsko šolo, kateri, po njihovem menenju, sedanja šola niti senca nij. Sicer je nže v štev. 180 „Slov. Naroda" neki g. dopisnik iz Notranjskega tej vrste ljudem vrlo dobro posvetil, vendar upam, da bo tndi meni dopuščeno povedati eno v njih in slavo ljudske šole, kojo oni hvalijo.. V Štev. 183 „Slov. Naroda" od 13 t. m. beremo v kne-žaškej pravdi od besede do besede to le: „Kakor smo slišali iz ust 74 obtožencev, znajo le trije nekoliko brati in pisati, in še mej temi 70 letni starček, kar žalostno ilustrira stanje in razmere šolstva v našej deželi. Vprašamo vas vi širokoustni klerikalci: Kaj pravite so li ti možje učenci stare ali nove šole V — No kaj temu se pa tudi tudi nij čnditi, ako je vaša hvalisana stara šola rodila tak sad, kajti spominjamo se, da je neki dekanijski šolski ogleda rekel učitelju, ko je prišel v šolo pogledat: „Ro-ženkranc učite otroke pa bodo učeni". No sedaj smo pravo zvedeli. Pardon! Sedaj vam verujemo, da so bile vaše šole izvrstne, ter da ste imeli v njih le same izvrstne učence, kajti ni hudič, da bi se otrok v štirih letih ne naučil enako papagaju „roženkrauc" blebetati, še posebno, ker je nekaj enake učenosti od doma s soboj v šolo prinesel. Toraj še enkrat pardon, kajti sedaj vemo da so bile prejšnie šole res izvrstne, ter da smo vam z našem oporekanjam delati veliko krivdo. Mea cnlpa! Iz Idrijo 20. avg. [Izv. dop.] Predstava v rudarskem gledališči na večer pred cesarjevim rojstvenim dnevom ja bila dobra. Videli smo ta dan menda prvikrat v Idriji igro v verzih na odru i z veseljem zabilježimo, da nam je bila ta predstava jasen dokaz, koliko bi rudarsko gledališče lahko storilo na tem polju. Od začetka si je mar-sikedo na tihem mislil : g. vodji Hermanu zna spodleteti prvi pogumen poskus, na eden in isti večer dve klasični igri v verzih spraviti na svet predstavljajoče deske. Pri tej priložnosti nam bodi dovoljeno izreči željo, katere izvršitev bi bila neprecenljivega pomena. Videli smo namreč ta večer v spodnjih gledališČnih prostorih prilično veliko občinstva iz nižjih krogov, kar je veselo znamenje, da se naš ljud v resnici jako zanima za dramatiko. A zapazili smo ravno pri teh igrah, da bo ostali važni momenti občinstvu popolnem nerazumljivi. To prihaja enkrat od verza samega na sebi, v drugič pa, ker nemščina nikakor nij več ovi jezik v Idriji, kojega so govorili morda naši pradedje v nekdanjej „Deutsch-Idria." — Velike važnosti bi bilo toraj, ko bi si. vodstvo poprijelo se zopet prej snega hvalevrednega načela; „eno slovensko i eno nemško igro". Na ta način ustregel bi, slovenskega jezika povsem zmožen vodja g. Herman onim uradnikom, ki ne umejo našega milega domačega jezika, a poleg tega tudi glavnemu faktorju, slovenskemu mestnemu prebivalstvu, ki bode gotovo vedelo ceniti zasluge jegove. Kajti pomisliti se mora, da čitalnica v tem obziru ne more vsega storiti. Prostori njeni nijso za predstavljanje večjih iger, a tudi le malemu delu občinstva pride tam predstavljena igra na korist. Gledališče rudarsko pa je novejši čas obdarjeno z vsemi prednostmi, toraj bi se radoval v njem lahko tudi naj prostejši trpin. Pisatelj teh vrstic je čul marsikoga reči: Vsaj bi šel v gledišče, a kaj ker je nemško. In velika cesarica Marija Terezija hotela je gotovo tudi rudarjem napravljati prijetne večere s tem, da je blagovolila pustiti lep, prostoren Talijiu hram sezidati v Idriji. fromače stvari. — (Profesor Fr. S u kije) je prestavljen iz Novega mesta na ljubljansko gimnas|jo, — (Profesor Glaser,) Slovenec, je prestavljen iz Ttuja na gimnazijo v Kranj. — (Slapska šola in g. Dežman.) Pripoveduje se nam, da je deželni odbornik g. Dežman kot ud državne cenilne komisije za uredbo zemljiščuega davka bil te dni z grofom Coroninijem tndi v deželnej kmetijskej šoli na Slapu pri Vipavi. Da si ravno je on v deželnem zboru proti tacim šolam bil in glasoval, vendar se je prepričal, da je deželna kmetijska in vinogradska šola na Slapu prav dobra posebno da so učenci krepki in inteligentni kmetski fantje, ki bodo razširili kot kasnejši kmetovalci po deželi kar so se naučili. Stvar je gotovo dobra, ako jo njen bivši principijalni protivnik tudi pohvali, kakor je tn. — (Iz Črnomlja) smo prejeli letno poročilo četverorazredne šole. Iz njega posnamljemo, da je to šolo obiskovalo celo leto 225 dečkov in 180 deklic. Po narodnosti 403 Slovencev, 7 Hrvatov in 4 Nemci. Na Čelu poročila je prav dobra slovenska razpravi ..Staršem v preudarek" spisal učitelj Fr. Setina, ki govori, kako naj stariši s šolskimi otroci ravnajo. Naj nam gg. učitelji ali šolski prijatelji tudi iz druzih krajev jednake resultat* o končanji šolskega leta prav kratko poročajo. — (Velika nesreča.) Iz celjske okolice se nam piše: 19. t. m. ob 9 uri zvečer se je v Arnjej vasi ogenj vnel, pri katerem so štiri hiše in druga poslopja do tal zgorele. Pri hiši, kjer se je ogenj vnel, zgoreli sti 2 lepi kobili, 4 krave in svinje. Pri vsih nesrečnih je zgorela vsa živinska klaja, nekaj vozov in tudi letošnjega pridelanega živeža. Prihitelo je 9 brizgalnic in razen domačih je bila žavska najprva. — Zahvaliti se moramo vsem, ali največjo hvalo izrekamo gosp. knezu Salmn in njegovemu oskrbnika ki Be je tako vrlo obnašal, da je v sredi mej dvema gorelima hišana jedno hišo rešil. — Gospod knez Salm in njegov sin kneževič sta se tudi hrabro vedla in zraven druge opominjevala da naj hitro delajo, da se ogenj zaduši, — bila sta do dveh po polu noči pri ognji navzoča. Skoda znaša po občinski cenitvi nad 10.000 gld. — (Zemljevid jugoslovanskega bojišča) jo izdal ravnokar dr. Jordan na Dunaji. Zemljevid ta je 22 palcev visok in 27 širok, popolen, ima najvažniša mesta, kraje, gorovja, reke in jezera ter obsega Hercegovino, Bosno in sosednje pokrajine dalmatinske, hrvatske, srbske in črnogorske Velja na močnem papirji črn 20 kr; z ko-loriranimi mejami z elegantnim zavitkom 25 kr. Imena so nemška in slovanska. Dobiva se pri izdajatelju „dr. Jordan, Meidling bei Wien°. Razne vesti. * (Srbski knez) Milan je poslal profesorja velike Škole belgadske, filologa dr. DančiČa v Pariz, da tam njegovo nevesto Natalijo srbski jezik nauči. — * (Amerikansko.) Na klopi v Union-parkn, — piše novojorški list, — je sedel pretekli teden mlad parček, in iz obnašanja mladega ljubovnika se je videlo, da ga je zgrabil v duši vrtinec strasti, enak slapu Niagara, ter oduesel soboj. Plavajoči lahud v bazenu ga nij mikal, na orle v kletki nij pazil, da, še celo velikega snego-belega ledenega medveda nij videl. „Ah, bodite moja," — je dejal svojej družici, mej tem, ko si jo prizadel, približati se jej, kolikor mogoče. Ona ga ostro pogleda in molči. „Jaz bodem dober mož, opustil bom vse svoje slabe navade,utišl vanjo. Nobenega odgovora. „Nikoli več ne bom pil," ji prigovarja dalje, a ona se ne da prepro-siti. „Nikoli več ne bom č. .. 1!" Nič od- govora. „Ne kadil t" Ona ostane ko led. nStopil bodem v eno cerkveno občino." Ona od maje le z giavo. „In Vam podaril zaročni prstan z demanti," je pristavil v svojej ob-npnosti. Sedaj je vzdignilo dekle svoje po-bedene oči k njemu in s kodri se dotikaje njegove rume vzdihnilo : nO Edvard, Vi — Vi ste tako dober !b In tako sta sedela in sedela, dokler ju nij temna noč odtegnila očem drir/ih ljudij, sanjaje, načrte delaje in premišljevale — ona prstan z demanti, in on — kje in kako bi pač na svetu takovo reč dobil. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni RevalescierB h Barry 28 let nže jo nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščonih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsno, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, iumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, Bhujšanje, bledičico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojunee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vBake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dćdč, Dr. Ure, grofinje Castle-atuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih oaob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.0110 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. TVurzerja, Bonn, 10. jul. 1852. Revalescičre Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri driBti in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, h t. d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v acalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in pranih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (l. S.) Bud. W u r z e r, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev. W i n e 11 e s t e r , Angleško, 3. decembra 1842 Vaša izvrstna Revalescičre je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranooelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalescičre dn Barry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Augelstein, tajni sanit. svetovalec. Montona, Istra. Učinki Revalescičre du Barry bo izvrstni. FercLClauBberger, c kr. o k r. zdravnik. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprilu 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Revalescičre dn Barry po-polnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. Št. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v ,Berliner Kliniache "VVochenschrift- od S. aprila 187'.! to le: „Nikdar ne zabim, daje ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bica" (Revalescičre). Dete je v 4. mesecu vedno ve<" in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravil« .ijso bila v stanu odpraviti; toda Kevalescičre gaj« oadravila popolnoma v 6 tednih. St. 79.810. Gospo vdovo Kleinmovo, Dtisseldori na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. Št. 64.210. Markizo de Bruhan, bolehajo sedeo, let, na nespanji, treslici na vseh udih, ahuj&anji in hipohondriji. .št. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljeuji, nespanji in hujsanji. St. 75.970. Gospoda Gabriela TeSnerja, Bluša telja višje javne trgovinske akademije dunajske, na •koro breznadejni prsni bo'ečini in pretresu čutnic. St. 75.877. Flor. Kollerja, c kr. vojašk. oBkrb-uika, Veliki Varaždin, na pljučnem kadiji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih. Revalescičre je 4 krat tečnoj a, nego meso, ter •e pri odraščenih in otrocih prihrani 50krat več na ceni, gledč hrane. V plehaatui puaioah po pol fonta 1 gold. 50 kr , I ;nt 2 gold. 50 kr., 2 tnnta 4 gold. 60 kr., 5 ran tov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 iuntov 36 gold., - Revalonoiore-Biaouiten v puaioaii a 2 goid. 50 ki .j 4 gold. 60 kr. — Rovalesoioie-Cliocolatee v prahu g v ploščicah sa 12 taa 1 goid. !.-0 kr., 24: U>» 2 gobi 0 kr., 48 taa 4 gold. 50 kr., v prahn z u 120 ta. ■0 gold., ta 288 taa 20 gold., -~ xa 576 ta* 36 golil - Prodaje: Barry dn Barry v«i P. Uirn-oachur, v liOuel Lndvig Mtilior, y Ma« Ibortv A. M o r i S, v Meranu J. B. -t t o o k h a a a 4 n , v Zagreba v lekarnici usmiljenih aeater, v i 'vr novieah pri N. Snirhu, v Oseka pri J nI. Davidu, lekarju, v Uraden pri bratih Oberranz-mevr, v Teniesvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varut-dinu pri lekarju dr. A. 11 alt er j u, a ukor v viol cneatih pri dobrih loiarj.h ui apeacrijilkiU trgoveiL, udi razpošilja daaajdka hita na vse kruje po nohtni* nikuinioah ali povzetjih (205) Oglas. Obrtniško društvo za denarno pomoč v Novem mestu (vpisano tovarištvo z omejeno zavezo) daje p. t. občinstvu na znanje, da je 1. avgusta t. 1. svoje delovanje pričelo. Društvo sprejema vloge in plačajo vsako leto 5 od sto, proti 14 dnevnemu odpove-danju. Kredit zamorejo v smisla pravil zahtevati le društveniki. DruštveniStvo pa pridobi, kdor 1. se po pogodbah sploh pravno zavezati zamore; 2. za sprejetje v društvo piosi in obljubi izpolnovati po pravilih določene dolžnosti ; 3. vstopnino 2 gold. a. v. plača; 4. Opravilni delež 50 gold. avst. v. takoj pri vstopu popolnem vplača, ali se pa zaveže, ta znesek doplačati z doplačili, kateri pa morajo vsaj 1 gold. a. v. za mesec iznašati. Vse drugo se lazvidi iz društveno pogodbe t. j. društvenih pravil, katerih natisnem eksemplari ho po želji zastonj dobe pri podpisanem razn^teljstvn. (8*4—3) V Novem mestu dne 1. avgusta 1875. Ravnateljstvo društva. Piccolijeva lekarna „k angelju". Farmacijske specijalitete U u l»r i< i l»icc*»lijii, lekarja v Ljubljani, na dunajskej cesti. Anaterinova ustna voda in zobni prašek. Holjši, nego vsaka droga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zohobol in ustne bolezni, zoper gnjilobo in majanje zob, zoper difteritis ali vnetico grlu in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno moso, in jo sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje zob. Kedor ga enkrat poskusi, dal mu bode gotovo prednost, vzlic vsim enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr. Ribje olje, poifljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in no slabo-dišeće, 1 originalna steklenica 80 kr. Pravi sajdlicev pulver. Nareja se z čisto kemičnih tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj 6 gold. 60 kr. Pravo vinsko žganje z soljo, v pomoč bolchnemu človeštvu, pri vsili notranjih iu vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr. Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do Bedaj znani želodečni liker. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in udu z nova okrepi iu oživi. 1 steklenica 8U kr. Giycerin-Creme. jo posebno izborno sredstvo zoper raapokane ustnice iu kožo na rokah. 1 rlacon 30 kr. Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad. Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej daje prednost pred vsemi umivalninii vodami, lepotičjeni in lepotičuim sredstvom, katera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold. Rajževi pulver. izkijučljivo iz vegeta- biličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr. Sok iz Tamarinde. p0 mrzlih sredstvih izt lačen. Učinkuje znamenito k repi hm in o lajšajoče. 1 steklenica 40 kr. Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico. Učinek tega Ička je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je Ičk uze poskusil sam na sebi, se hode radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejše sredstvo du sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica bU kr. Naročila se izvršujejo vračajočoj se pošto proti podtneinu povzetju. (132—86) ho o hI pr Bm o a '■ ti o I pr c/2 S a 'r pr e • 1 Si r tu S S io g u 0 g) aq 'it P' I •o tn —i I B 3 v. _ s C I o s* ES • a. c- -i I I c" čo CP (9 c -> .L"-f..-iiftjfti.it Lena 23 avgusta. (Izvirno telegrafično poroeno.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 69 gld. 00 Enotni drž. dolg v srobru I Br>0 df £. pftflOJUo . . . Akcije narodno banke K/uditno akcija Loudon ...... Napo)........ C. k. cekini....., •iv««bro ... . . 73 n —. 112 9 — 919 m — 2 1 • — 111 ■ 80 8 ii 94V„ e $»% ,01 70 I ..o4 0 ., 200O „ , „ 13 50 B 1CHK) za brzovoznino s (irmo in železniškim kolekom 9 „ — „ -,|IIM> n n n 16 „ 50 „ 100O zavitkov (Couverts) v kvart s firmo . 4 „ — „ 100U „ v oktav n 3 „ 80 „ za c. kr. sodnije, oličinske urade, okrajne zaslope, šole, eerkve in eerkveue urude, advokate in notarje, pobotnice za mesečno plače i. t. d. I ladajatalj iu urvdnik Jo^p Jarćić. Lagunu* m siBk „Marudna askarnau.