$tev. 31. Letnik LXVII. (Šol. 1.1926/27.).
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
V Uubliani, 10. marca 1927.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko poiitiško glasilo UJU. - Poverjeništvo Ljubljana
PoStnina plačana v gotovini.
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1-50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2'50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Redukcija nadzornikov.
V ljubljanski oblasti jc danes s Kast* vom skupno 14 sreskih šolskih nadzorni* kov, v mariborski jih je dvanajst.
Na podlagi zadnjih odlokov ministr* stva naj bi se število nadzornikov skrčilo v obeh oblastih na petnajst. Vzrok reduk« ciji so budžetni oziri.
Stvarnih razlogov vlada za rcdukcijo ne more navajati, saj jih tudi ni, ampak in* teres šole zahteva celo, da bi se število nad* zornikov zvišalo. Tako imamo na primer v Krškem okraju ta unikum, da se mora nad* zornik peljati preko treh drugih okrajev in preko Ljubljane, ako hoče nadzorovati svoj okraj na spodnjem koncu. Stvarnih razio* gov tudi ne more nihče navajati, ker ob* stoja odlok, da morajo nadzorniki po dva* krat v letu nadzorovati učne osebe in se je število šol in učnega osobja znatno zvišalo napram predvojnemu stanju. Delo v pisar* nah je znatno narastlo, izpremembe učnega osobja so češče nego so bile prej. Tako je še polno stvarnih razlogov, ki govore od* ločno proti redukciji.
Zelo se je moral vsakdo začuditi, ko je izvedel za to namero, ker smo malo pred vestjo o nameravani redukciji nadzornikov čitali vest o imenovanju dveh novih nad* zornikov na izpraznjena mesta, teden dni na to pa vest o nameravani redukciji. Po* čemu potem nova imenovanja?
Bližamo se tudi novemu šolskemu za* konu. Po skoraj vseh načrtih bodo ostali oni nadzorniki, ki imajo najmanj tri leta nadzorniške prakse. Na podlagi določb šol* skega zakona se bo tudi moralo število nad* zornikov zvišati. Počemu torej sedaj reduk* cija?
To vse nam dokazuje, da je naša dr* žavna prosvetna politika brez vsakih stal* nih linij, brez programa in brez Istvarne poti, ki bi jo vodila.
Nadzorniški položaj že danes ni zavi* danja vreden in težko je dobiti dobre nad* zornike, ker se resno boji vsak vestnejši učitelj sprejeti tako mesto. Doklad nimajo nadzorniki nobenih, mnogi od njih so pri prejšnjem pavšalu morali celo svoj denar dodajati za izvrševanje svojih službenih nadzorniških dolžnosti. V zadnjem času so jim bili mesto pavšalov priznani potni stroški. Ne samo to, da ne morejo nadzor* niki izhajati s temi potninami, ker je nad*
zorovanje nekaterih šol zvezano z velikimi neprilikami, prenočevanjem itd., država jim niti ne izplača in ne vrne denarja, ki so ga iz svojega žepa založili za uradna nadzo* rovanja.
Avtoriteta nadzorniškega položaja se s tem ubija vedno bolj in bolj in od dne do dne huje. Vpliv in kompetenco se je sreskim šolskim nadzornikom odvzelo že v naravnost škodljivi meri za šolo in narodno prosveto.
In budžetni oziri, štedenje, ki naj se izvrši ravno pri nadzornikih?
Ali se pravi to štediti, če se bo še de* lazmožne nadzornike upokojilo in na nji* hova mesta imenovalo druge ter plačevalo potem dva namesto enega? Ali se pravi to štediti, če se skrči število nadzornikov, po* množiti se bo pa moralo za ravno toliko učnih oseb osobje v nadzorniških pisarnah, da bodo zmogli administrativne posle in ne bo trpela šola? Ali se pravi to štediti in prihraniti pri nadzorniških potninah, če se zmanjša število nadzornikov, zato se bo pa moralo plačevati ostalim nadzornikom toliko več potnin, ker bodo morali nadzo* rovati več šol in se bodo morale plačevati še daljše potnine, tako da se bodo stroški za nadzorovanje celo zvišali.
Vsa redukcija nadzornikov, je brez* glava!
Tako se ne rešuje nadzorniškega vpra* šanja, najmanj pa ni taka rešitev v korist šolstva in narodne prosvete. Nujno je res, da se reši že enkrat nadzorniško vprašanje, toda ta rešitev zahteva:
1.	Da se nadzornikom pridobi stalnost, da bodo strokovno neodvisni in ne bodo eksponenti političnih strank;
2.	da se jim zasigura primerna dokla* da, odgovarjajoča njihovemu položaju;
3.	da se jim zasigurajo odgovarjajoči potni stroški za nadzorovanja;
4.	da se njih število zviša in se jim omogoči uglabljanje v pedagoške in sodob* ne moderne šolske probleme ter se s tem dvigne njih avtoriteto;
5.	da se jim vrne kompetenco odloče* vanja in širšega delokroga, ki jim je bil v zadnjem času zelo okrnjen;
6.	da se jih osvobodi administrativnih poslov in se jim prideli v to svrho stalne nadzorniške pomočnike v pisarne.
Še par besed o kontraktualnih učiteljih
iz Primorja.
Vprašanje kontraktualnega učiteljstva, ki se je priselilo v poslednjem letu iz Pri* morja, o katerem je pisal zadnji »Učitelj* ski Tovariš« v posebnem članku, ni samo vprašanje kruha za prizadeto učiteljstvo samo, ki je v zadnjih 8 letih posvetilo svo* je najboljše moči delu med zasužnjenim primorskim ljudstvom, ampak je tudi za Jugoslavijo samo, za jugoslovenski narod in vlado v še večji meri, prava zadeva ča* sti, mimo katere ne more nihče, ki je res patriot, iti z zaprtimi očmi in gluhimi ušesi.
Gorostasna praksa v nameščanju in plačevanju tega učiteljstva, ki se je uvedla pri nas v zadnjem letu, ne vem po čigavi
državno*pravni in finančno*politiški mo* drosti, ni in ne more biti v čast ne narodu in niti državi, ker je krivična in socialna že sama na sebi, to je iz vidikov človečno* sti, ki vendar ne more biti le gola — fraza. Še krivičnejša in strašnejša se mi vidi ta praksa, če jo gledam iz nacionalno*vzgoj* nega stališča, ker me vodi do paradoksne* ga zaključka, ki slovi nekako tako*le: Ti para — učitelj, ki si iz samih idealnih na* gibov vztrajal v Primorju na svojem služ* benem mestu pod najtežjimi pogoji, ki si včasih delal celo v smrtni nevarnosti, živeč od dneva do dneva samo za en dan, ki si zapostavljal dosledno svoje in lastne dru* žine koristi koristim slovenskega naroda v
Primorju in s tem tudi koristim Jugoslavije same... ti si danes, ko živiš na svobodnih jugoslovenskih tleh, človek — nižje vrste! Delal si za rod in domovino, a si danes v resnici brezpraven brezdomec, ki te v Ita« liji niso marali in si tu pa — odveč!
Vsota teh razmišljanj in njih spremlja* jočih čustev, ki se mora prizadetemu izob* ličiti v jasni in žarki luči pred dušnimi očmi, je gotovo trdna zavest, da je za vse svoje delo in trpljenje prejšnjih let popla* čan tu, v svobodni domovini, ne samo z zapostavljanjem in vseobčim prezirom, am* pak celo prikrajšan na najnujnejših mate* rialnih sredstvih, ki so potrebna njemu in njegovi krvi za vsakdanje življenje. Kakšen življenjski »čredo« naj se rodi prizadetemu učiteljstvu iz tega spoznanja, ne bom na* dalje raziskoval?
In vendar vem iz lastnega osemletnega opazovanja, da se to učiteljstvo ni pehalo tam doli morda za kakimi materialnimi ko* ristmi in da tudi tu ne pričakuje v plačilo za svoje eminentno narodno delo nikakih pečenih pišk in posebnih materialnih do* brot. Kar pričakuje od domovine, za katero je vendar precej pretrpelo in storilo, je to, da se mu prizna in dodeli njegova pravica, ne morda v obliki miloščine, ki si jo more izprositi tudi berač na cesti, ampak čaka čiste in jasne pravice, ki mu gre kot člo* veku in kulturnemu delavcu. Živeti hoče na svobodnih tleh svobodno življenje, ne v izobilju in brezdelju, ampak v delu, ki naj bo plačano po vrednosti in vesti! Ži* veti hoče ob zmernem deležu vsakdanjega kruha, da se oddahne od trpljenja in duš* nih bolesti zadnjih življenskih let!
Da bo slika o postopanju z našim pri* morskim učiteljstvom v zadnjih časih tu pri nas še bolj jasna, nego more biti po iz* črpnem članku v zadnjem »Učit. Tovari* šu«, naj ugotovim kot eden iz vrst teh ne* srečnikov še sledeča dejstva:
I. Odpuščeni primorski učitelj mora pred zaprositvijo za kontraktualno name* ščenje v Sloveniji zaprositi za podelitev državljanstva SHS. Izločiti se mora tedaj iz Italijanske zveze državljanov, ker tako predpisujejo naša določila. Pogodba za kontraktualno mesto se sklene, in -sicer ne na osnovi prejšnjih njegovih službenih let, ampak država ga smatra kot začetnika v službi ter mu nakaže plačo 1200 Din me* sečno. Če ima ženo in otroke, se mu všteje še tozadevna draginjska doklada. Tako se zgodi, da mora učitelj z ženo in dvema otrokoma po resničnih 20 službenih letih živeti od plače 1700 Din. Pogodba je tako strogo obvezna za učitelja * kotraktualca, da se mu niti v slučaju rojstva novega dru* žinskega člana ne prizna tozadevni povišek na draginjski dokladi. Slučaj po potrebi na razpolago.
II. Kontraktualec, človek, ki živi ob tej plači pol meseca na dolg, se tolaži z bolj* šimi časi in z upom na pridobljeno držav* ljanstvo, ki ga sicer še nima v žepu, a ga bo že enkrat imel. Revež pa niti ne sluti, da je podelitev državljanstva v državi SHS taka gora, ki jo danes premagaš samo v slučaju, da si dobro podprt od vseh strani, nekak zračni vehikel, ki te nosijo s seboj usmiljena krila te ali druge, ali pa vseh po* litičnih strank. V nasprotnem slučaju se zadeva zavleče na 2 ali 3 leta. Tedaj, toli* ko je trpljenja moralnega in materialnega, ki ga moraš še prestati, da se ti odpre raj — urejenega službenega razmerja.
A tudi tu ni izključena možnost, da se znajdeš nekega dne spet na »beli cesti«, ker »če si bil slab državljan Italije (kot Slovenec namreč, ki si reševal jugosloven* sko misel tamo doli, tamo daleko!), ni iz* ključeno, da ne boš še tu! — (Citiram ar* gumente nekega bivšega italijanskega di* plomata, ki so vkljub svoji gorostasnosti vendarle našli na pristojnem mestu ugodna
Da se podelitev državljanstva SHS pri* morskemu učiteljstvu ovira pri nas z vse* mi sredstvi, nam potrdi tudi dejstvo, da leži še danes preko 30 tozadevnih prošenj v uradu nekega našega državnega zastopnika zunaj države, ker mu je bilo tako naročeno od višje oblasti. In vsi ti prosilci so že kon* traktualno nameščeni, služijo že v Jugo* slaviji in ni za njih, tudi v slučaju, da se jim državljanstvo iz tega ali onega vzroka odreče, več poti nazaj! To je politika: Pri* di le v hišo, da te o priliki vržem spet skozi okno.
Taka je tedaj resnica o položaju izgna* nega primorskega učiteljstva! Tako je pla* čilo, ki so ga deležni borci za ohranitev slo* venskega jezika na vročih primorskih tleh! In vse zato, ker so zadnji zapustili svojo zemljo in še takrat proti svoji volji, s tež* kim srcem in — z batino na hrbtu!
In zato sem tudi zapisal v začetku svo* jih besed, da trpi pri taki praksi ne samo prizadeti učitelj=trpin, ampak tudi nacio* nalna čast vsega jugoslovenskega naroda in države še posebej.
Treba je, da Beograd in vlada opustita to grešno prakso, ki ubija, v kolikor je ni že ubila, vso idealnost primorskega učitelj* stva in ponižuje človeka*borca, ki je mogel z odločno voljo in čistim značajem upirati se najljutejšim napadom italijanskega im* perializma, medtem ko je »zaslužna« poli* tika taistemu imperializmu odprla vrata na široko v — našo svobodno državo. Kajti poniževanje takih ljudi v berače in brez* pravno rajo je nemoralno in mora pome* niti, ne samo za vsakega nacionalista, am* pak celo za vsakega človeka, ki živi v naši državi, popolen kulturno državni — krah!
Janko Jankovič.
Usoda višje pedagoške šole.
Iz ministrstva prosvete je izšel odlok, s katerim se ukine višji jtečaj, to je tretji in četrti letnik na Višjih pedagoških šolah v Beogradu in Zagrebu.
Dokaz, da učiteljske želje niso ni naj* manje upoštevane, a tem manj svete onim, katerim bi morale biti nedotakljive. Nič čudnega, ker pri nas je vse mogoče.
Šele v tekočem šolskem letu se je otvo* ril na pedagoških šolah omenjeni višji te*
čaj, ki še ni doživel prvega leta svojega obstoja, pa je že obsojen na smrt. Ni pri* mernih besed, da bi obsodili to dejanje, kajti edini vzrok: štednja, ne drži, če se pomisli, da je dovolj denarja za česte vo* litve, za mnoge nepotrebne komisije, za premestitve uradnikov in temu slično. Za vse drugo mora biti denarja, samo za dve Višji pedagoški šoli, ki bi gotovo poka* zale viden napredek v narodni prosveti,
LISTEK.
A. NOVAK:
Malo odgovora k boju za moderno šolo pri nas.
z velikim zanimanjem spremljam veli» častni pokret, ki se zdaj že skoro zaključuje z zmago novodobne delavne šole v Avstriji in Nemčiji in obžalujem, da se de* jansko ne morem udeleževati enakega po* kreta tudi pri nas. Ko motrim ta boj v tu« jini, ki se je vnel že pred leti ter primer* jam tiho in mirno pot našega šolstva, ni* sem bogve kako vesel. Res nismo velik na* rod, a vseeno je tako zatišje kaj slabo, zna* menje naše naprednosti in skrbi za povzdi* go našega šolstva.
Prav prijetno sem bil presenečen, ko sem zvedel, da je tudi pri nas v Sloveniji učitelj, ki se je s pogumem vrgel v boj za delovno šolo. Z veseljem sem pohitel na predavanje, katero je imel tov. Bergant in sem mu prav iz srca hvaležen zanje. Ven* dar se mi zdi, da se je preostro izražal o
besccr°rnem pou^u zato se z£la®am k
Al i^.cnda ravno tečaju za ročno delo v da UCU se imamo zahvaliti, da smo ven* ar enkrat dobili bojevnika in propagatorja
za delovno šolo. Zdi se mi, da je ravno v tem tečaju tov. B. dobil v roke tisto neob* hodno potrebno orodje, s katerim mora biti opremljen vsak učitelj, ki se hoče udej* stvovati v delovni šoli, t. j. modeliranje (gnetenje), izrezovanje in nalepljanje, malo vaje v kartonaži, spoznanje lastnosti mate* rijala i. dr. Tov. B. bo brezdvomno pritrdil mojemu skromnemu mnenju, da mora znati te stvari, vsak učitelj, ki hoče delati z uspe* hom v delovni šoli. Kako naj pokaže učen* cu, kako se gnete razne oblike, reliefe i. dr., če še sam ni imel nikdar ilovice in peska v rokah? Kako naj izrezuje, sestavlja in naleplja črke, podobe, tlorise itd., če ne ve kako se skuha klej, kako se lepi, kako se drže škarje in nož?
Ročno delo je pripoznala tudi delovna šola in zato je v vseh dunajskih šolah, ki so delovne šole, v smislu definitivnega osnovnošolskega načrta za tekoče šolsko leto v učni načrt vnesla 3—4 tedenske ure risanja in ročnega dela za dečke in v izme* ni 2—4 ure v dekliške šole. (Zeichnen und Handarbeit)
Zelo značilen, važen in prav se mi zdi povdarek tov. B., naj nikar ne poderemo vseh mostov za seboj. Spomnim naj le na početke boja za novo strujo v risanju, pred kakimi 25—30 leti. Brez premisleka smo za* vrgli vse stare načine — a smo kmalu pri* šli do spoznanja, da je marsikaj starega dobro in porabljivo. Tudi v državah, ki so
uvedle delovno šolo ni šlo vse tako gladko. Krut boj je divjal zlasti med delovno in delavniško šolo (Arbeits* und Werkunter* richt) in zdi se mi, da si moramo tudi mi izbrati najprvo neko srednjo prehodno pot, tako kakor jo zastopa n. pr. Denzer.
Za naše razmere bi bil skok do popol* ne delovne šole prevelik in težko izvedljiv, to pa radi naših razmer in učiteljstva, ki ni pripravljeno nanj.
Ni mi znano, kako se je izvršil pro« gram v Aleksinskem slučaju, ponavljam pa tudi tu, kar vedno povdarjam v vseh teča« jih, ki sem jih priredil, da je čisto pogre« šeno naziranje, da je ročno delo v šoli ne« kak predtečaj za obrtne vajence ali pa da bi se celo v osnovni in meščanski šoli iz* obraževali obrtniki. Strogo sem proti vsa« kemu mašinelnemu obratu v šoli — po* vdarjam, da naj se uporablja v osnovni šoli najprimitivnejše orodje in ne izdeluje stva* ri, ki s poukom nimajo nikakega stika; jem* Ijejo šoli ugled in ustvarjajo sovraštvo med šolo in obrtniki.
Ves pouk v ročnem delu naj bo samo pripomoček za lažje ustvarjanje pojmov, temeljitejše poglabljanje in stalno kontrolo za učenčevo znanje. Zato sem tudi proti nesmiselni upeljavi posebnih učiteljev za ročna dela, ki nimajo nikakega stika z osta* lim poukom. Pouk v ročnem delu mora biti kakor risanje tesno spojen s poukom v drugih predmetih in v pomoč vselej tam
in takrat, kadar jo rabimo. Učenec si vež* ba pri takem pouku oko in roko— in če včasih po svoji volji in zamisleku ustvari kak malenkosten predmet — mu tega nikar ne zabranjujmo. Naši otroci in odrasli so vajeni pohajkovanja iz večine zato, ker nikdar niso spoznali, raznih malenkostnih del, ki človeku krajšajo čas in ga odvra* čajo od raznih slabih razvad.
Naš človek hodi v gostilno v začetku, ne toliko radi pijače, kakor radi razvedrila in preganjanja dolgega časa. In če mu ho* čemo odvzeti alkohol, mu moramo mesto njega podati kaj drugega, kar ga bo razve« seljevalo in mu krajšalo čas. Razen športa so pa tak nadomestek ona dela, ki so raz* širjena po vsej srednji in zapadni Evropi — posebno pa v Nemčiji pod imenom »Liebhaberskiinste«. Šola bi morala vzbu* diti zato v otroku ljubezen in veselje tudi do takega dela.
Vsakoletne razstave, ki so se polagoma začete otvarjati tudi pri nas, so za naše razmere prav na mestu, ker na ta načm pokažemo nasprotnikom šole ves ogromen trud in delo, ki smo ga imeli, in jih pola* goma sprijaznjujemo s šolo in učiteljstvom. Bati se je pa prav posebno tistih učiteljev, ki nimajo ničesar ne v izložbi, ne v zalogi.
Z učnim načrtom za ročno delo v no« vem učnem načrtu se pa tudi jaz ne stri* njam, ker je ves zastarel in površen. O gne* tenju, ki je najvažnejše za šolo nima niti
ni mogoče najti dovolj sredstev. In vzrok je štednja.
Ker se zahteva štednja! In ravno na čem? Na narodni prosveti in na učitelj« skih dobrinah. To je udarec, ki ga mogoče ne čutimo sedaj mnogo, pač pa ga bo ob= čutila naslednja učiteljska generacija. Kajti to je najekstremnejši obsojanja vreden čin nazadnjaštva, ki ga učiteljstvo ne mo« re in ne sme prezreti, ako noče biti obso« jeno od bodočnosti in naroda, ki mu dol« gujemo ljubezni in dela.
Poglejmo malo za kulise tega uso« depolnega dejanja. Že prejšnje ministr« stvo je bilo malo naklonjeno Višji pedago« ški šoli. Že tedaj se je govorilo, da name« rava ukiniti Višjo pedagoško šolo ter otvo« riti v nadomestilo na vseučilišču pedago« ško fakulteto, ker bi s tem baje bili vzdr« ževalni stroški ustanov učiteljske nadalj« nje izobrazbe mnogo manjši, kakor če bi ostala Višja pedagoška šola samostojno prosvetno telo. Odpadla bi seveda rektor« ja, kakor tudi postavka za najemnino na« jetih lokalov itd., itd.
Ker pa na univerzi ni nobenih sluša» teljev, ki bi imeli stalne fiksne državne plače, bi te tudi učiteljem odpadle ter v zameno bi se jim žrtvovale podpore v vi« šini do 800 Din.
Vprašali boste, zakaj ni tedanji pro« svetni minister iste ukinil, saj je bil v tem polnomočen. Lahek odgovor. Ker je nje« gov predhodnik vnesel v budžet postavko za razširjenje Višje pedagoške šole in ker je ostal taisti, oziroma njegova stranka še v vladi.
Če se premisli vse navedene govorice, ki jih nisem hotel obelodaniti lani, ker jim nisem mogel verjeti, potem smo si na jas« nem, kam namerava novi odlok z ukinje« njem višjega tečaja na Višji pedagoški šoli.
Odlok ne govori samo o ukinitvi orne« njenega tečaja. Odlok tudi izrecno po« vdarja, da učitelji, ki bodo na podlagi raz«
pisa odbrani za dveletno pohajanje preda« vanj na Višjo pedagoško šolo, dobe sicer študijski dopust, ali brez plače.
Sedaj pomislite, kdo naj gre študirat na pedagoško šolo? Slovenski učitelj je si« romašen, iz lastne iniciative si ne more dati sredstev za materijalni obstoj v pre« stolicah.
Slovenske meščanske šole bodo za« man čakale svojega izprašanega naraščaja. Kajti nihče izmed nas nima tako bogatih staršev, ki bi z lahkoto odrinili najmanj poldrugi tisočak, ne da bi pri tem pošteno stradali in trpeli. Učiteljstvo je masa ma= lih eksistenc, pa zato ne bo šla na Višjo pedagoško šolo, četudi bi bil sprejem brez konkurza, ako se mu ne da plačanega do« pusta.
Ali tu gredo posledice tega odloka še globlje. Prvo, kar se bo zgodilo, bo to, da ne bodo šteli več študijskega dopusta v službeno dobo, kajti tudi to spada med »štednjo«. Drugo, kar mora slediti današ« njemu prosvetnemu »status quo«, bo to, da bo na Višjih pedagoških šolah študiralo malo, da ne rečem uničujoče število učite« ljev. Pa se bo reklo: Za to peščico sluša« teljev se ne izplača vzdrževati te drage ustanove, in s stališča »štednje« bo izginila Višja pedagoška šola iz jugoslovenskega zemeljskega površja. Na ta način se bo rešil tkzv. »učiteljski problem«.
Tedaj bodo vsaj ^predhodno dane lc dve možnosti. Prva, da se otvori v zame« no pedagoško fakulteto ' na obeh univer« zah z vsemi posledicami, ki sem jih že na« vedel. Druga možnost je pa ta, da sploh ne bo ustanove, kjer bi se trudilo dati uči« telju nadaljnje izobrazbe.
In tedaj bo najbolje, da se v interesu štednje pozapro še vsa učiteljišča in od« pusti vse učiteljstvo ter izroči in poveri državno in narodno prosvetno misijo mor« da — žandarjem.
Se bomo li zgenili, tovariši?
Molislav Rudež.
Poslano.
Gospod urednik, blagovolite sprejeti v svoj list naslednje pojasnilo na članek »Člena 71. in 126. uradniškega zakona še vedno delujeta«, ki ga je priobčilo ..Edini stvo« z dne 25. februarja t. 1.
Najprej načelno opazko glede čl. 71.; zakaj o čl. 126., ki govori o razpoložljivo« sti, ni da bi pisal, ko se uporablja zelo red« ko ob izrednih prilikah.
Ob svojem nastopu sem dejal takrat« nemu poverjeništvu UJU, da ne moremo či« sto izločiti čl. 71. kot dopolnilo k razpisom. Nekateri starejši ali socialno potrebnejši ne morejo dobiti primerne službe po raz« pisu. Ali naj ostanejo vedno na slabšem, dočim so mlajši ali socialno ne tako po« trebni na ugodnejših krajih? Ne pripore čena, ampak na prošnjo je bila premeščena ta ali ona učna oseba, kolikor sem mogel utreči Naj mi na drugi strani dokaže »Edinstvo« ie en primer, da je šla kakšna učiteljica kot razpoložljiva, oziroma nad« številna, zato v ti.ibt, ker je bila »neljuba«!
Prehajam k posameznostim:
1.	D. je premestilo ministrstvo, ne na moj predlog, k D. M. v Polju. Ker je prišlo tja še par učiteljic po razpisu, sta odšli M. (3 leta službe) in S. (8 let), a St. (7 let) je ostala, ker so svojci prosili za njo, da pod« pira starše.
2.	V Št. Vid nad Ljubljano je prišla nazaj, kjer je že bila, B. (15 let) iz social« nih razlogov, da more imeti skupno gospo« dinjstvo s svojo sestro, od katere je bila s prejšnjo premestitvijo ločena, enako je bila na svojo prošnjo sem premeščena K. (7 let) iz rodbinskih razlogov, da sta skupaj z mo« žem invalidom, a namesto Ž. je prišla po Tazpisu P. (20 let). Po prihodu teh treh so odšle K. (7 let, ki si je pa sama želela v Hrastnik zaradi možitve), P. (3 leta) in M. (7 let).
3.	K Sv. Petru pri Lj. je prišla na pros« njo po čl. 71. in še po razpisu K. (14 let), ki je že tam bila, a poleg tega je zasedel upra«
viteljstvo S. Zato sta morali oditi dve učni osebi: S. (3 leta) in K. (11 let). Poznam so« cialne razmere K.; zato sem jo od Sv. Križa pri Litiji ob prvr priliki premestil v Litijo, da ima bliže doma, kjer je tudi njena se« stra.
4.	Ker je pri D. M. v Polju zbolela T., jo je suplirala S., ki ni šla potem na Kal. ampak v Blatno Brezovico. Istotako je suplirala K. na raznih krajih (Vrhnika, Rud-nik, Barje), dokler ni po ministrski odredbr morala iti v Telče, kjer pa ni nastopila za« radi obolelosti. Pripominjam, da sta vprav šoli na Kalu in v Telčah letos izredno trpeli, ker se učne osebe zlasti iz mest na vse načine branijo iti na kmete.
5.	O vseh teh premestitvah, ki so jih po prošnji bile deležne ali starejše ali so« cialno potrebne učne osebe, bi se bilo »Edinstvo« lahko informiralo pri meni in potem, ee bi mu pojasnila ne zadoščala, udarilo. Ugotavljam pri tej priliki, da sem šele iz »Edinstva« izvedel o »antideklara« štvu« učnih oseb, ki jih omenja citirani čla« nek, vendar teh obdolžitev ne smatram tragično.
Vsi do sedaj navedem primeri se tičejo učiteljstva brez stalnega učnega kraja.
Zavračam pa obdolžitev glede E i n« spielerja in Turka, oziroma Škufee, kot varanje učiteljske javnosti in pozivam šolska upravitelja Einspielerja in Turka, da se izjavita, ali sta dala »Edinstvu« legiti« macijo,* da piše o njiju na tak način. Ugo« tavljam: Š. je iz družinskih razlogov prosil v Lj. za službo po M., a M. upokojitev se je zavlekla in tako so res začasno nastale težkoče s Š., ki sem mu hotel storiti uslugo, za katero me sedaj »Edinstvo« graja. Ein« spieler in Turk pa sta postala na: svojih službenih krajih nemogoča in sta sama pro«
* Opomba: Glej dopis tov. Einspie« lerja na drugem mestu, ki ga je poslal ured* ništvu še preden je isto prejelo gornji do« pis. — Uredn.
besedice — samo v opombi omenja, kako naj se ilovica spravlja in kakšna mora biti. Mnenja sem, da bi moral biti ta čas )2 ted. uri) na razpolago učitelju v nižjih razredih, kadar ga pri drugih predmetih potrebuje in šele v višjih oddelkih bi tvoril z risanjem samostojen predmet. To pa zato, da bi se učenec ta čas bolj ročno izvežbal in bi se pri raznih delih, ki jih rabimo pri pouku polagala vsa pozornost na dotični ekspe« riment in se ne odvračala na. tehniko dela. Če n. pr. rabim pri fizikalnih poizkusih po« oblano desko, spiljeno železno konico, za« krivljeno cevko — pri reliefih izrezovanje višinskih plasti, zalivanje z mavcem itd., je gotovo, da mora ta dela otrok že znati ter ga ne bomo šele pri poizkusu učili vseh teh stvari. Na vsak način pa mora biti pripu« ščeno učitelju, kako in na kakih predmetih bo vsega tega učenca naučil.
Učitelj pa mora vsa ročna dela, ki pri« dejo pri pouku v poštev, znati, in kje naj se vsega tega nauči, ko ni prinesel iz uči« teljišča niti najmanjše praktične izvežba« nosti? Ali niso zato potrebni tečaji za ro= kotvorni pouk, ki dajo učitelju vsaj osnov« ne pojme o gnetenju, izrezovanju, naleplja« nju, kartonaži, ki mu pokažejo lastnosti ma« teriala, ga nauče oblanja, piljenja itd.? Naš učitelj se boji ročnega dela,danes zato, ker ga ne zna in dokler se ga ne bo naučil, bo jako slabo z našo delovno šolo.
To sem hotel povedati v obrambo te« čajev za ročno delo in v tolažbo tistim, ki so po referentu tov. B. postali malodušni
in se morebiti celo jeze, da so brez potre« be obiskovali kak tak tečaj. Želim, da bi se oni, ki so in bodo še prišli iz mojih ro« kotvornih tečajev, izneverili v isto smer, kakor tov. B., zakaj to bo meni v zadošče« nje, ker sem dosegel namen, naši šoli pa gotovo v korist.
Tečaj za rokotvorni pouk v Ormožu.
Uvedba deških ročnih del v naše šole je povzročala spočetka učiteljstvu precej preglavice. Malokdo si je vedel pomagati, kajti večina učiteljstva je bila docela neiz« vežbana v tej ročnosti. Iz tega razloga se je vršilo pri našem društvu več teoretičnih predavanj in praktičnih ekskurzij, kjer so se prijateljski izmenjale misli ter je dobilo učiteljstvo nekak pregled o osnovi in nači« nu, kako se naj ista podava v šoli. Omenim naj knjigoveški in pletarski tečaj, ki sta se vršila pod vodstvom agilnih tovarišev Srečka Vittorija in Miroslava Venigerholca.
Na vzpodbudo omenjenih tovarišev se jc vršil pod njunim vodstvom v dneh 3., 4. in 5. februarja t. 1. ponovno tečaj za roč« na dela v Ormožu, kjer se je praktično predelala pregledna snov, ki jo predpisuje novi učni načrt. — Da stremi učiteljstvo za pridobitvijo potrebnih spretnosti v tej pa« nogi šolskega pouka, je pokazala velika ude« ležba omenjenega tečaja. Z vnemo je sle«
sila stran, čeprav ne tja, kjer sta sedaj. Ako je »Edinstvo« legitimirano, ;da ju ščiti z neresnicami, potem bom v svojo obrambo primoran, ker sem bil izzvan, da povem, zakaj sta postala nemogoča. Odklanjam pa že vnaprej vsako odgovornost; zakaj uči« teljstvo mora samo skrbeti za svoj ugled.
6. Razmere v Mostah je uredilo mini« strstvo, da je zopet združilo obe šoli pod novim vodstvom in s tem napravilo red na šoli. Ako bo »Edinstvo« izzivalo, pojasnim, kdo in zakaj je bil sokriv prejšnjemu ne« soglasju, dasi sem dotičnika pustil pri mi« ru, ko je ministrstvo urejalo razmere.
In končno še besedo o deklaraciji!
Neodvisno od gibanja med učitelj« stvom, sem se ob svojem nastopu v okrož« niči z dne 9. januarja 1926. leta izrekel proti dvojni stanovski učiteljski organiza« ciji, kar je bilo takrat namerjeno proti »Slomškovi zvezi«. Zakaj vsi drugi intelek« tualci (zdravniki, časnikarji, pisatelji, pro«
fesorji, sodniki, umetniki, advokati in no« tarji, inženerji, različni uradniki itd.) se stanovsko združujejo; samo učitelji bi de« lali izjemo, ker se ne zavedajo, da je člo« vek kot socialno bitje kompliciran ter da se vse njegovo dejanje, mišljenje in ču« stvovanje ne da objeti s preprosto formulo. Organizira se isti človek kot producent in konsument, kot politik in športnik, kultur« no in stanovsko, versko in nravno.
Namesto »Slomškove zveze« je stopilo sedaj »Edinstvo«.
Ne »cedim se iskrenosti«, ampak sem iskren, česar ne morem reči o članku brez podpisa; zato pa, ker sem iskren, obsojam razbijanje stanovske sloge, ki ga vodijo nagibi osebne ali strankarske zaslepljenosti.
Sedaj pa prosim: kamne pobirajte in metajte!
V Ljubljani, dne 8. marca 1927.
Dr. Drag. Lončar.
Splošne vesti.
—	Prispevki šolske mladine za sporne« nik kralja Petra I. Prosvetni minister je z odlokom P. Br. 283. z dne 25. februarja 1927 dovolil Udruženju rez. oficirjev, kot izvršnemu odboru za postavitev spomenika Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani, da sme nabirati po vseh šolah v Sloveniji prispevke za ta spomenik. Ker je dolžnost nas vseh, da pokažemo svojo hva« ležnost Velikemu Kralju, upamo, da bo učiteljstvo tudi tokrat, kot vedno v takih slučajih, pokazalo, da se zaveda svoje na« cionalne dolžnosti. Ko se bo odbor obrnil na šole s tozadevno prošnjo, tovariši(ice), ne odklanjajte sodelovanja!
—	Redukcija šolskih nadzornikov bo izvršena že s 1. aprilom 1927, ker stopi s tem dnevom nov proračun v veljavo. Ve« liki župan že urgira tozadevna poročila in skice pri sreskih poglavarjih. Kjer je treba reducirati se naši upravi zelo mudi, zelo smo pa radovedni, kakšne bodo posledice te redukcije. Že itak slabi učni uspehi se gotovo ne bodo izboljšali, ko je za vso ljubljansko oblast predvidenih le 7 nadzor« nikov, a za mariborsko 8. Tako važnih mest se pač ne bi smelo reducirati.
—	Projekt novih pravil UJU. Izvršni odbor UJU je izdelal na podlagi predlo« gov poverjeništev UJU enoten osnutek pravil. O tem osnutku bo razpravljal Glavni odbor UJU na svoji seji 12. in 13. t. m., ki se vrši v Beogradu. Načrt novih pravil ima smoter in sredstva UJU mnogo podrobneje definirana, kakor dosedanja pravila. Cilj UJU se razteza na stanovske šolske in prosvetne zadevi širokih krogov naroda. Značaj UJU je strogo politično nadstrankarski, kar je pogosto v pravilih povdarjeno in je podana garancija za to. V pravilih je predvideno sodelovanje z učiteljskimi organizacijami vseh kategorij šolstva v tu in inozemstvu, ter skupno de« lovanje in nastop z organizacijo vsega dr« žavnega uradništva v kraljevini SHS. Včla« njenje v UJU se izvrši potom pristojnega sreskega društva UJU. Načrt novih pravil predvideva tudi stalna fonda, in sicr ti« skovni fond in borbeni fond za podporo in pomoč. Enako predvideva projekt usta« navijanje Učiteljskih domov na sedežih posameznih sekcij UJU in na sedežih ob« lasti. Učiteljski domi bi se zidali poste« peno s pomočjo prispevkov vsega učitelj« stva. Učiteljski domovi bi služili za učitelj« sko deco, za prenočišče učiteljem iz notra« njosti, za pisarne sekcij UJU in druge ustanove učiteljstva. Po pravilih je predvi« dena tudi ustanovitev Učiteljske Samopo« moči za poedine sekcije UJU. Glede pro« računov za sreska društva, sekcije in cen« tralno organizacijo UJU so predvidene določbe v posebnem poglavju. Organiza« cija obstoja iz sreskih društev UJU, sek« cij UJU in centralne uprave UJU. Upra« va se deli v sreske upravne odbore UJU, sekcije UJU, Izvršni odbor in Glavni od« bor. Predvidene so tudi poverjeniške kon« ference vsaka dva meseca. Projekt pred« videva tudi obvezno naročitev organizač«
nih listov. — Po dokončani redakciji Glav« nega odbora UJU priobčimo projekt v presojo sreskim društvom UJU.
—	Seja- Glavnega odbora UJU. Seja bo dne 12. in 13. t. m. v beograjskem Uči« teljskem domu. Na dnevnem redu so sle« deče zadeve: 1. Poročilo o delu Izvršnega odbora. 2. Izvolitev odbora za pregled na« črta pravil UJU. 3. Razgovor o temah, ki naj se obravnavajo na bodoči skupščini. 4. Vprašanje odnošajev UJU do drugih učiteljskih organizacij v državi. 5. Odno« šaji UJU do Saveza drž. čin. in služb. 6. Potrditev novih pravil UJU — poverjeni« štvo Beograd. 7. Izvolitev urednika »Na« rodne Prosvete«. 8. Vprašanja in predlogi. Seje prično ob 8. uri zjutraj.
—	Za ravnatelja gluhonemnice v Beo« gradu je imenovan tov. Vlada K. P e« t r o v i č , predsednik UJU.
—	Zasluženo odlikovanje. Z redom sv. Save IV. stopnje je odlikovan višji šol« ski nadzornik v pokoju g. Fran Gabr« š e k. Odlikovancu, ki je to odlikovanje v resnici tudi zaslužil, najiskrenejše česti« tamo!
—	Profesorski zbor Višje pedagoške šole v Beogradu je poslal prosvetnemu mi« nistru spomenico, v kateri navaja kako ve« like važnosti je uvedba meščanskih šol v vsej kraljevini. Za uvedbo teh pa je nuj« no potrebno, da ostane Višja pedagoška šola v sedanjem obsegu. Največja krivica narodu in narodni prosveti bi se zgodila z ukinitvijo višje pedagoške šole, za katero se je učiteljstvo tako borilo. Ker je mogo« če, da je finančni odbor izdal znano na« redbo o ukinitvi Višje pedagoške šole brez vednosti prosvetnega ministra, misleč le na finančni efekt te ukinitve, opozarja pro« fesorski zbor g. ministra na velike interese narodne prosvete in kulture, ki bi bili zelo udarjeni in oškodovani s takim odlokom.
—	Predsednik UJU je poslal prosvet« nemu ministru prošnjo, da naj se ustavijo vsa premeščanja v krajih, kjer ni zakon« ske podlage za premeščanja in naj se iz« vršijo korekture v korist učiteljstva.
—	f Pokojnemu ravnatelju M. Pircu v spomin. Silno nas je pretresla vest, ki smo bili njegovi učenci, da ga ni več med živimi. Pred mojimi oduševljenimi očmi vstaja slika blagega profesorja nekaj let pred svetovno vojno, ko je došel na mari« borski učiteljski zavod. Težko je menda bilo najti idealnejšega profesorja in skrb« nejšega učitelja. Z izredno vnemo se je trudil, da se njegovi gojenci temeljito po« primejo študija, posebno pa vzljubijo le« poto slovenskega jezika in njegovo litera« turo. Predaval je slovenščino v IV. letni« ku. Z izredno jasnostjo in z globokim raz« umevanjem je podaval snov iz slovenske literature. S posebno gorkoto je govoril o poŽetkih slovenske književnosti in njenih zastopnikov. Med sedanjimi pesniki mu je bil izredno priljubljen general Maister, o katerem je že tedaj govoril z zanosom in hvalil njegove odlične človeške, narod« ne in vojaške lastnosti. Kot mož logičnega
dilo izvajanjem prirediteljev 31 učiteljev in učiteljic. Zastopane so bile vse šole v okra« ju, ne izvzemši meščanske šole v Ormožu. Celo iz Mozirja je prihitel v našo sredino tov. Žehel Alfred, da ponese vzpodbudo med svoje tovariše. Dne 4. februarja je po« setil tečaj sreski šolski nadzornik g. Jože Gorup, ki se je pohvalno izrazil o uspehu tečaja.
Dne 3. februarja ob K9. uri je otvoril tečaj predsednik učiteljskega društva tov. R o s i n a s kratkim nagovorom. Pozdravil je navzoče, želeč vsem najboljši uspeh. Za« hvalil pa se je tudi tov. ravnatelju meščan« ske šole, ki je radevolje odstopil telovad« nico, oskrbel potrebno opremo in vse, da se je tečaj mogel vršiti. — Tov. Vittori je predaval uvodoma o načinu poučevanja od najstarejše dobe; iz tega se je moglo po« sneti, kako je tekom stoletij stopnjema na« predovala ljudska izobrazba, ki pa še ni dosegla viška, za katerim stremijo moder« na pedagoška prizadevanja. Z uvedbo deš« kih ročnih del smo zopet korak bližje te« mu cilju ter je to nov dokaz, da glede na« predka ljudske šole ne zaostajamo za dru« gimi kulturnimi evropskimi državami, ki so upeljale ta predmet še zdavnej v svoje šole.
Vsled pičlo odmerjenega časa bi ne bi« lo mogoče predelati snovi za posamezne razrede niti površno. Zato so se udeleženci delili v dve skupini. Učiteljice so izdelovale predmete, ki jih predpisuje učni načrt za nižjo stopnjo, učitelji pa so se lotili pletar« stva iz protja. Voditelja tečaja sta pripra«
vila ves potreben materijal, da je šlo delo gladko izpod rok. Pokazala sta s tem, da je mogoče z malimi sredstvi in malim trudom marsikaj doseči ter da nabava materijala ne bo delala težkoč učitelju, ako krajni šol« ski sveti prispevajo le malenkostne zneske v to svrho. — Lepo je bilo videti, kako urno so se gibale roke pri delu; udeleženci so uprav tekmovali med seboj, kdo si bo naredil največ vzorcev, zato je vsakdo iz« koristil sleherno minuto pičlo odmerjenega časa.
Dnevi so potekali v najlepši tovariški harmoniji, dobra volja se je do časa izra« žala v narodni pesmi, ki je zadonela vmes v veselem razpoloženju, ne da bi se preki« nilo z delom. Prireditelja sta imela ves čas obilo posla, da sta ustregla vsakemu s pri« mernim navodilom.
Tečaj se je vršil vsak dan od /49.—12. in Yn 14.—17. ure točno po že vnaprej dolo« čenem vzporedu. Pletarstvu iz protja je sle« dila kartonaža, knjigovezništvo z najpripro« stejšim načinom vezanja ročnih zvezkov, pletarstvo iz viter, pletenje kit iz ličja in njih uporaba pri pletenju. Mizarstvo je mo« ralo odpasti vsled nedostatka časa. S tem se je predelala tvarina, ki jo predpisuje novi učni načrt. Ob sklepu tečaja se je dru« štveni predsednik prirediteljema prisrčno zahvalil. Obema tovarišema pa je bil naj« lepše plačilo uspeh njunega truda in hva« ležnost vseh udeležencev.	—k.
-
mišljenja je zelo ljubil slovnico in zahtc« val od svojih učcncev, da se je temeljito poprimejo. Poučeval je seveda v drugih letnikih zemljepisje in zgodovino. Na sploh je podaval vsako snov jedrnato in jo zaokrožil ter skušal in ponavljal tako dolgo, da jo je — nolens volens — moral obvladati najmanj nadarjeni in marljivi dijak. Mi Slovenci smo bili vsak poedini njegov »Sorgenkind«. Za maturo se je vedno bal, da bi »ne kosila preveč sloven« skih glav«. Profesor Pire je bil prava »kranjska duša«: uiezil se ie silno, če je videl nedopustno lenobo ali brezbrižnost kogar izmed nas Slovencev do študija slo« venskega jezika. Toda vsak preobrat ga je izredno razveselil. — Ko se je bližala matura, nam ni bilo treba se za slovenšči« no več pripravljati, zakaj snov smo ob« vladali dodobra, saj smo jo tekom šolske« ga leta v konciznih stavkih ponavljali. Predvsem je predaval, kar je bilo potreb« no vedeti, izpuščal vselej nebistvenosti. zakaj predobro se je zavedal, da to tvori le spominski balast, ki deluje kvarno na . umsko jasnost in preglednost Da, da. kle« nost in ponazorovalna sposobnost sta v visoki meri dičili Pirca kot učitelja! Moj Bog, zakaj si se moral r>od ogromno težo nezaslužene boli zgruditi? Nikogar ni, ki bi nam zamogel izruvati tugn iz naših src, ker si ostavil to zemsko živlienje tako za« rano! — Blagi, raini ravnateli zlata slo« venska duša! Zapustil si v naših žalostnih dušah s svoiim učenjem in s svojim živ« lieriem naisilnejše spomine! Zato spavaj sladko v slovenski zemlii. ki si jo tako neizmerno litibil! ■— Albin Snreitz.
—	Službenega dopisovanja «e ne sme izrabljati za privatne svrhe. Dogajali so se slučaji, da so se med uradnimi dopisi pošiljali tudi privatni spisi, zato ie ministr« stvo prosvete izdalo no nalogu ministrstva za pošto in brzojav strog nalog, da se zlo« rabi! uradnega, poštnine prostega dopiso« vanja ne sme več vršiti.
—	III. književna tombola Jugosloven« ske Matice. Dne 4. t. m. sta bili izžrebani prvi dve številki, in sicer 24 in 7. Kdor je zadel obe številki v eni vrsti, t. j. ambo, naj pošlje dotično tablico na naslov Jugo« slovenska Matica, Ljubljana, Šeleburgova ul. 7/II. in naj javi obenem svoj naslov. S temi številkami bo predvidoma zadetih več amb nego je dobitkov. V tem primeru se bo vršilo dne 10. t. m. še podrobno žreba« nje za dobitke. Zato je poslati tablice naj« kasneje do 9. t. m.
—	Usposobljenostni izpiti za osnovne in njim sorodne šole v pomladanskem terminu se prično na državnem moškem učiteljišču v Mariboru dne 20. aprila 1927. Pravilno kolekovane (20 in 5 Din) prošnje naj se potom šolskega vodstva in sreske« ga nadzornika predlože predsedniku komi« sije do 10. aprila 1927. K prošnjam za do« polnilni izpit naj privije vsakdo tudi do« sedanje izpričevalo usposobljenosti za po« učevanje na osnovnih šolah. Podrobna na« vodila so nabita v vestibulu moškega učite« ljišča v Mariboru.
—	Članstvo logaškega okraja, ki se zborovanja ni udeležilo se obvešča, da je bilo na zadnjem zborovanju sklenjeno s primernimi prispevki vseh članov posta« viti pokojnemu tov. Z a 1 a r j u skromen nagrobni spomenik. Vsak član naj prispe« va v ta namen 10 Din, kar naj se že marca
•skupno s članarino ali pa na posebni po« ložnici nakaže društvenemu blagajniku. Članstvo naprošam, da se točno drži tega sklepa, da nam bode omogočeno zadevo urediti že pred koncem šolskega leta.
—	Mesečnik »Ferjalna kolonija« s pri« logo »Brda i more«, ki ga izdaja oblastni odbor Podmladka Rdečega križa, prinaša dobre informacije o ferjalnih kolonijah. Prosvetni oddelek priporoča ta list.
—	Usposobljenostne preizkušnje za osnovne šole se prično na državnem mo« škem učiteljišču v Ljubljani dne 29. aprila 1927 ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni pre« izkušnji naj se predlože po običajni uradni poti pravočasno pristojnemu sreskemu šol« skemu nadzorniku, da bodo najkasneje do dne 20. aprila v rokah izpraševalne komi« sije. Kdor bi ne bil pripuščen, se bo pravo« časno obvestil, posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala. — Izpraševalna komisija za osnovne in meščanske šole v Ljubljani.
—	Slabe volje ste, ker slabo spite. Če pijete pravo kavo, ne more biti drugače. Prava kava prinaša vedno slabo spanje. Edini izhod je: pijte ZIKO!
—	Nove tiskovine za šolske nadzornike, upravitelje(ice) in uči-teljstva in sicer: 1. spisek učileljstva ki ima napredovati v osnovni plači in 2. prošnja za bolezenski dopust v zmislu najnovejših predpisov, je izdala Učiteljska tiskarna.
POZIV UČ1TELJSTVU IZ PRIMORJA.
Učiteljstvo, došlo iz Primorja v ljubljansko in mariborsko oblast, ki nima doslej še urejenega službenega (pravnega in gmotnega) položaja, po; zivamo ponovno tem potom, da v last« nem interesu pošlje nemudoma, najkas; neje do 20. marca potrebne podatke na naslov poverjeništva.
Navesti je: 1. rojstni datum in kraj, 2. dosedanjo pristojnost, 3. prvi nastop službe (čas in kraj), 4. datum odpusta iz Italije (zadnje službeno mesto), 5. tu= kajšnjo nastavitev (čas, kraj, službeno razmerje), 6. datum in pot za dosego državljanstva (z navadno ali opcijsko prošnjo), 7. število službenih let, S. šte> vilo oseb, ki se upoštevajo pri odmeri draginjske doklade, 9. službene pre? jemke (mesečno), 10. prikrajšanje z ozU rom na vsa službena leta, 11. vse event. prikra jške v pravnem in gmotnem oziru.
Nekateri so podatke že poslali tov. Kodriču, Ribičiču in Pahorju, a niso še popolni. Navedeni podatki so nu jno po* trebni za vsak nadaljnji korak, česar naj se zavedajo v s i prizadeti.
POVERJENIŠTVO UJU LJUBLJANA.
Enotna fronta učiteljstva z ostalim drž. uradništvom.
—pz Obligacijsko posojilo, ki ga je razpisala mestna občina v Ljubljani, je na« menjeno za zidavo tako potrebnih stano« vanjskih hiš in se obrestuje po 6%. Zveza državnih nameščencev poziva svoje član« stvo na subskripcijo tega posojila, ker je od te akcije odvisno ali dobijo tudi mnogi državni nameščenci boljša stanovanja ali ne. Posojilo je povsem varno in se lahko odplačuje v obrokih.
—pz Ustanovitev odsekov. Na 2. seji Zveze državnih nameščencev so bili izvo« Ijeni: tiskovni, gospodarski in odsek za pravno varstvo.
—pz Za prvi temeljni kamen uradni« škega doma v Ljubljani je votiral g. Ivan Rostan ob priliki svoje 30«letnice 500 Din.
—pz Ponatis člankov iz »Našega gla« sa«. Na zadnji seji »Zveze« se je razprav« ljalo, ali ne bi kazalo ponatisniti člankov »N. G.« v političnih dnevnikih, a je pre« vladalo mnenje, da bi listi članke odkla« njali, pač pa se priporoča članom tiskov« nega odseka, da vsak piše v smislu skup« nih zahtev o stanovskih vprašanjih v liste tiste stranke, ki ji pripada.
—pz Enoten statut za vse krajevne or« ganizacije (okrožne skupine) je izdelala »Zveza državnih nameščencev«. Načrt je prikrojen točno v smislu novih pravil Zve« ze, ki želi, da bi ga okrožne skupine osvo« jile na občnih zborih.
—pz Zveza državnih nameščencev v Ljubljani je imela 5. t. m. po občnem zboru svojo 3. redno sejo. Seje sta se udeležila tudi zastopnika iz Celja in Maribora. Ve« liki župan je potrdil pravila, ki so bila sprejeta na občnem zboru. Organizacija enotne fronte vsega državnega uradništva lepo napreduje, pristopilo je društvo ka« znilniškega osobja, sklenili so pristopiti tudi poštni nižji uslužbenci (700 članov), nadalje so se vzpostavili stiki s policijskimi nameščenci, finančno kontrolo ter gledali« škimi igralci, v svrho pristopa. Tudi druge skupine so že storile na občnih zborih sklepe za pristop. Tiskovni odsek je podal poročilo o konstituiranju ter predlog za izvolitev urednika l»Našega Glasa«. So« glasno je bil izvoljen dosedanji urednik g. Anton Adamič. Več zadev je bilo oddanih pravno«varstvenemu odseku.
Boj za svobodo in neodvisnost učiteljskega stanu.
Uredništvu
»Učiteljskega Tovariša«
v Ljubljani.
V 7. številki lista »Edinstva« se v uvodnem članku »Centrala UJU in mi« zopet ponavljajo besede o mojem lanskem bivanju v Ljubljani, zopet se prepričava moj razgovor z drugom Jelencem in to zo« pet tako, kakor ni bilo. O tem sem podal izjavo že lani v »Učiteljskem Tovarišu«; in danes mi ni treba o tem več govoriti. Udruženje mi je vedno dražje, kakor vsak poedinec; sloga dražja od cepanja.
Žal mi je, da drugovi pri »Edinstvu« o tem niso izpremenili svojega mnenja, a reči moram, kakor sem mislil tudi poprej.;,
da mi je oseba tovariša Jelenca ipak dra« ga in simpatična, brez ozira na to, kako on misli o meni.
Prosim, da to v svojem listu natisnite, za kar se Vam zahvaljujem
Vlada K. Petrovič, predsednik UJU.
Beograd, 1. marca 1927.
—e Izjava. Z ozirom na notico tov. Egidija Schiffrerja z Breznice v štev. 8. »Edinstva« izjavljamo ¡podpisani delegati učiteljskega društva za srez Kranj, da je bil tov. Lapajne od nas soglasno nomini« ran na sestanku v Podnartu za kandidata v ožji sosvet in ga tovariši radovljiškega okraja niso postavili, ker jih ni bilo na se« stanek, na katerega so bili vabljeni. Ob isti priliki smo sestavili tostvarni zapisnik v svrho poznejšega vsestranskega kritja. Pri« stavljamo, da se je tov. Lapajne do skraj« nosti branil kandidature. Sicer pa je v Če« lju do zadnjega vztrajal, naj namesto nje« ga vstopi g. ref. Rus. Na ostala izvajanja tov. Schiffrerja naj odgovori tov. Lapajne sam. — Slapar, Roje, Lovše.
—e Krivična premeščanja po čl. 71. »Edinstvu« z dne 25. februarja 1927 se za njegovo pozornost, da našteva med drugi« mi tudi moj slučaj premeščanja, prav iskre« no zahvaljujem, samo ob nepravem času je prišlo z zadevo na dan, da bi prizade« tim moglo s tem kaj pomagati. Prosim pa, da se v bodoče v takih ali podobnih sluča« jih moje ime ne nosi po časopisih, ker ne vidim in ne iščem zadoščenja za krivice v časopisu, nego si bom že sam vedel poma« gati in obrniti se na merodajnejša mesta, kot pa so časopisne vrstice »Edinstva«. Čemu po nepotrebnem vzbujati neprijetne spomine na prestane krivice, .nasprotno pa pri gotovih »tovarišicah« in njih pomaga« čih veselje na posrečeno »kolegijalno« in« trigantstvo?! Te naj bi »Edinstvo« ožigo« salo kot krivce, za kar je še čas, ne pa na« še slučaje izrabljati za strankarski boj. — Niko Einspieler, šolski upVavitelj v Dolu pri Ljubljani.
Učiteljstvo v drugih državah.
—td Konferenca za mirovno vzgojo v Pragi. Mednarodni urad za vzgojo s sede« žem v Ženevi sklicuje svojo mednarodno konferenco za Veliko noč (18. in 19. aprila 1927) v Prago, kjer se bo razpravljalo o temi: »Kaj more storiti šola za svetovni mir?« O tej izredno aktualni temi bo go« vorilo več odličnih govornikov iz raznih držav. Program konference je ta«le: 1. Psi« hološka osnova mirovne vzgoje. (Prof. Bo« vet). 2. Zgodovinske učne knjige. 3. Pouk o Zvezi narodov. 4. Zemljepis; medseboj« no dopisovanje učencev in njih izmenjeva« nje; otroške kolonije. Konferenca nima nobene vnaprej fiksirane tendence ter bo« do lahko zastopana vsa svetovna nazira« nja. Mednarodni urad za vzgojo je povabil na to konferenco zastopnike učiteljstva iz mnogih držav, posebno pa želi sodelova« nja vzgojiteljev iz Srednje Evrope, kjer je ta problem jako aktualen. Upajmo, da bo« do tudi naše vzgojiteljske organizacije za« stopane. Kdor želi natančnejših podatkov o tej konferenci, naj se obrne na omenjeni urad (Geneve, 4, rue Charles Bonnet). Po« sebno priporočamo obisk konference učite« ljem=Esperantistom, ker bo zborovalni je« zik — espe-rantski, poleg drugih svetovnih jezikov.
Učiteljski pravnik.
—§ Doznali smo, da je odtegnilo raču« novodstvo nekaterim tovarišem — brez vsakega obvestila — od plače za mesec marec t. 1. po 200 Din kot preužitek na po« ložajni plači. Kakor smo poučeni, so bili ti tovariši postavljeni v višjo skupino z ukaznim dekreto m~* v katerem je izrecno naveden dan napredo« vanja in zato ne pride v tem slučaju v upoštev dan podpisa. — Prizadeti tovariši naj takoj uradnim potom zaprosijo (naka« zujočo oblast) velikega župana, da ukrene potrebno, da se jim bodo izplačevali ne« okrnjeni zvišani prejemki in da se jim po« vrne odtegnjeni znesek. Vlogi naj prilože overovljen prepis ukaznega dekreta, v ka« terem je izrecno določen dan napredova« nja in prepis odloka velikega župana. — Če dobe uradno obvestilo, da se jim naka« zuje višja skupina položajne plače z dru« gim dnem, kakor ga določa izrecno ukazni dekret, naj se pritožijo na državni svet in se pri tem sklicujejo na razsodbo držav« nega sveta Br. 26.993 od 12. novembra 1925. — K poglavju priznavanja višjih skupin se še povrnemo in napravimo potrebne korake.
—§ Pripadnost polne stanarine povo« dom poroke državnega uslužbenca. Odre« juje se z ozirom na dejstvo, da Mestna kontrola, sklicujoč se na razpis Glavne
kontrole z dne 23. februarja 1926 št. 14.334 (D. m. f. št. 1221/pr. A«27), zahteva naka« žilo polne stanarine od dneva poroke da« lje, sledeče: V formelnem pogledu odloč« no stojimo na principijelnem stališču, d.i ima Mestna kontrola v smislu 1. odst. čl. 59. zakona o Glavni kontroli edino le pra« vico in dolžnost inhibirati izplačila, ki po njenem mnenju proti zakonu ali budžetu kršijo državne interese. Ne pripada pa ji nobena ingerenca v primeri, da je na« redbodavec po mnenju Mestne kontrole kakega uslužbenca prikrajšal. Isto velja tu« di za razpise in postopanja Glavne kon« trole same. To izhaja ne samo iz obče zna« nega namena teh institucij, marveč tudi iz činjenice, da je uslužbencu odprta pravna pot, ako se čuti prikrajšanega, in naša za« konodaja ne pozna poleg tega še oficijel« nega varstva privatnih interesov uslužben« cev. Cit. razpis more imeti le ta pomen, da Mestna kontrola sme vidirati plačilne naloge, ki temelje na tej ugodnejši inter« pretaciji zakona. V meritornem oziru opo« zarjam, da navedeni razpis Glavne kon« trole nikjer ne ureja dneva zapadlosti pol« ne stanarine ob priliki poroke, temveč le ugotavlja, da pripadajo automatične povi« šice osnovne plače (čl. 31. in 47. urad. zak.) in stanarine po dovršetku gotovih službe« nih let (čl. 35. cit. zak.) po sili zakona na« tanko od dneva, s katerim je bil izpolnjen pogoj za višjo plačo. Glede nakazila pol« n e stanarine za primer poroke državnega uslužbenca pa se je še naprej ravnati po okrožnici delegacije z dne 29. decembra 1925 št. 5726/pr. 25, ki še ni razveljavljena in ki tudi ni v nasprotju z cit. razpisom Glavne kontrole.
Naša gospodarska organizacija.
VABILO
na VIL redni občni zbor »Učiteljskega zdraviliškega doma v Rogaški Slatini«, re«
gistrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v petek, dne 25. marca 1927 ob poldeseti uri v okoliški šoli v Celju, Raz« lagova ulica štev. 5.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva o zadružnem po« slovanju leta 1926.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje letnega računa za 1. 1926.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti in predlogi.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor. ki je sklepčen brez ozira na število navzo« čih zadružnikov.
Dol pri Hrastniku, dne 5. marca 1927.
Načelnik: Anton Gnus.
—g Gg. člani načelstva in nadzorstva Učiteljskega zdraviliškega doma v Rogaški Slatini, r. z. z o. z., se vabijo vljudno k skupni seji, ki se vrši na praznik dne 25. marca t. 1. ob 8. uri v okoliški deški osnov« ni šoli. — Ant. Gnus, načelnik.
Razpisi služb.
—r Razpis službe za učiteljico na šest« razredni dekliški osnovni šoli v Konjicah in službe >i(l uičteljico na šestrazredni osnovni šoli z eno začasno vzporednico pri Sv. Križu pri Ljutomeru se je r a z v e 1 j a « v i 1. Glej tudi »Uradni list«. — Prosvetni inšpektor: Poljanec.
Društvena zborovanja UJU.
Vabila
= Ljubljansko učiteljsko društvo zbo« ruje celodnevno v petek, dne 18. marca t. 1. ob %9. uri v telovadnici II. deške osn. šole na Cojzovi cesti s sledečim dnevnim redom: 1. Predsedstvena naznanila. 2. Re« ferat o telesni vzgoji. (Referent tov. Jeras).
3.	Učitelj in zakoni o socialnem zavarova« nju delavstva. (Referent tov. Ambrožič). 5. Slučajnosti. — Odbor.
= Kranjsko učiteljsko društvo zbo« ruje dne 18. marca 1927 ob 9. uri v Šmart« nem z naslednjim dnevnim redom: 1. Po« ročilo predsednika. 2. Zapisnik zadnjega zborovanja. 3. Potopis tov. Oraničeve.
4.	Pestalozzi, osnovatelj delovne šole, re« ferira tov. Ferjančičeva. 5. Slučajnosti. Na mnogobrojno udeležbo vljudno vabi odbor.
= Učiteljsko društvo UJU za kočevski okraj zboruje 18. marca 1927 v Kočevju takoj po prihodu dopoldanskega vlaka po sledečem dnevnem redu: 1. Otvoritev. 2. Moderni razvoj šolstva, delovna šola in drugi šolski tipi. Predava učitelj L e o P i« b r o v e c. 3. Šolski vrt in njega umna upo« raba. Predava nadzornik za šolske vrtove A. S k u 1 j. 4. Seja širjega sosveta UJU —
Šolske zvezke po Mini mi iz ¡¡ioln papirja s pivnikom
izdeluje W Učiteljska tiskarna v LJubljani, Frančiškanska ul. 6.
—	m—m- w	IMnailia W b|HWliUlll| I I«im*nuii#n«i Ml* v-	«
Učiteljstvo opozarjamo, da nai uvede te zvezke v šole in nai zahteva v trgovinah
- zvezke Učiteljske tiskarne. =====
Zvezki se prodajajo v korist „UČITELJSKEGA KONVIKTA" v Ljubljani in „UČITELJSKEGA DOMA" v Mariboru.
pov. Ljubljana v Celju dne 2. svečana 1927 s posebnim ozirom na poročilo revizijskega odseka. Poroča podpredsednik. 5. Slučaj» nosti. Opomba: Zaradi skupnega obeda naj se javijo društveniki z dopisnico do 16. t. m. upravitelju deške osnovne šole v Rib» niči. Udeležba za vse strogo obvezna. Ne» utemeljena opravičila bomo zavrnili. Iz» ostali plačajo vsled sklepa odborove seje 20 Din globe. — Odbor.
= Učiteljsko društvo za marenberški okraj ima svoj občni zbor dne 12. marca 1927 ob 9. uri v Vuhredu na osnovni šoli. Vzpored: 1. Čitanje zapisnikov. 2. Dopisi. 3. Misijonarji pacifizma, referira tov. A. Kopriva. 4. Stanovske in društvene zadeve. 5. O dosedanjem zbiranju domoslovnega materijala. Poroča redakcijski odbor. 6. Po» ročila funkcionarjev. 7. Volitve. 8. Slučaj» nosti. Tovariše se opozarja, da prinesejo kamenine za mineraloško zbirko okraja in krajevne razglednice v zameno. Udeležba obvezna! Odsotnost opravičite! — Pred» sednik: Jurančič.
= Okrajno učiteljsko društvo UJU — Radovljica zboruje dne 18. marca 1927 (pe» tek) v Bohinjski Bistrici ob 11. uri. Vrši se ponovno ustanovni občni zbor na zahtevo okrajnega glavarstva. Dnevni red: 1. Na» govor sklicatelja. 2. Volitev odbora. 3. Go» spodarsko poročilo seje širjega sosveta UJU Celje. 4. Predavanje tov. Mrovljeta: »Po Češkoslovaški in o krožkih«. 5. Delov» ni program poverj. UJU Ljubljana. 6. Slu» čajnosti. 7. Sklepi. Pridite vsi — udeležba obvezna! Pobirala se bo obenem članarina.
Poročila:
+ Ljubljansko učiteljsko društvo je
imelo svoj redni občni zbor v soboto, dne 5. februarja t. 1. ob 8"30 v telovadnici II. deške osnovne šole na Cojzovi cesti.
Udeležilo se ga je 36 tovarišev in 61 tovarišic, skupno torej 97 članov in članic.
Predsednikovo poročilo. Predsednik to» variš F r. S k u 1 j je po otvoritvenem po» zdravu, ki je veljal v prvi vrsti novim čla» nom, ki so po sprejetju deklaracije pristo» pili v našo enotno skupno organizacijo.
Prešel je nato k našim gospodarskim ustanovam, ki morajo postati last vsega učiteljstva, ako hočejo nositi njegovo ime. Omenjal je tudi delo, ki nas čaka na polju pedagoško»didaktične vede, šolskih ter so» cialnih in gospodarskih vprašanj, poleg ve» likega števila drugih problemov, ki se tičejo našega stanu.	' lasttči
Končno je poročal še o seji širjega so» sveta, ki se je vršila na Svečnico 2. febru» arja t. 1. v Celju.
Tajnikovo poročilo. Tov. tajnik je očr» tal potek boja v našem društvu. Iz številk, ki jih je v ta namen navedel, se jasno vidi trdna in krepka fronta naših bojevnikov. Iz statistike je razvidno, da je štelo društvo ob začetku 1926. leta 144 članov(ic). Med letom je umrli 1 članica, izstopilo odnos» no črtani pa so bili 24 člani(ice); nanovo pa je pristopilo 88 članov(ic), tako, da šteje društvo danes 208 pripadnikov.
Zborovanja so bila 4, od katerih pa so prva tri veljala samo boju za novo smer; odbor pa je imel 10 rednih in eno izredno sejo.
Blagajniško poročilo, ki ga je podal marljivi blagajnik tov. Škrinjar, izkazuje koncem poslovnega leta 1926. 8224'42 Din čistega premoženja.
Na predlog pregledovalcev računov je bila sprejeta soglasno razrešilnica tov. bla» gajniku in celemu odboru.
Volitve. Predsednik poroča o poizkusu tajnega glasovanja, ki ga je izvršilo dru» štvo v svrho sestave kandidatne liste za novi odbor. Odposlanih je bilo članstvu 207 glasovnic. Odboru, ki je izvršil skrutinij, je bilo vrnjenih 158 glasovnic, to je dobrih 76%, kar je lep uspeh. Od teh je bilo 12 glasovnic praznih, 1 pa je bila neveljavna. Posamezni glasovi so bili zelo razcepljeni, ""Saj ni bilo napisanih nič manj kot 98 raz» ličnih imen, vendar pa so nekateri posa» mezniki dobili toliko glasov, da so mogli biti predlagani občnemu zboru v izvolitev
Z vzklikom so bili soglasno izvoljeni sledeči člani(ice): predsednik tov. Vilko Mazi; odborniki(ice): Mira EngeT» manova, Lojze Škrinjar, Janko Po lak, Albin Smole, Marija Sod» nikova, Marija Sadar»Klein« meier, Rado Grum in Milka Um» bergerjeva; za namestnike: Franc Skulj, Amalija Keceljeva, Loj» ze Marok; za pregledovalce računov pa: Josip Kobal, Karel Puhar in Tit G r č a r.
V pedagoškosdidaktični odsek so bili izvoljeni: Marija Grošljeva, Ivanka Kali» nova, Ciril Petrovec in Josip Wagner; v prireditveni odsek: Mirko Dermelj, Helena Franketova, Ivo Erbežnik in Vekoslav Mle» kuž: v odsek za učiteljski naraščaj pa: Jan» ko Polak, Josip Ambrožič, Marija Marok» Sedejeva in Angela Vodetova.
Referat. Ker je predavatelj tov. Jeras obolel, je mesto njega referiral tov. Mir» ko Drmelj o zgodovini, pomenu in de» lovanju učiteljskega pevskega zbora UJU.
Sprejeti so bili soglasno sledeči njegovi predlogi:
1.	Ljubljansko učiteljsko društvo pri» stopi k učiteljskemu pevskemu zboru UJU kot podporni član z enkratnim zneskom po 500 Din.
2.	Člani in članice ljubljanskega učitelj» skega društva pristopijo kot podporniki z mesečnim prispevkom po 1 Din.
3. Člani(ice) pevci in pevke vstopijo v ta zbor.
Sprejet je bil tudi soglasno predlog tov. Repovža, da si ljubljansko učiteljsko društvo ustanovi svoj pevski zbor, ki bi sodeloval ob raznih veselih in žalostnih pri» likah, a bi sicer ne nastopal javno.
Ko se je pri slučajnostih sprejelo še poročilo tov. Horvata in njegov pred» log, da se naprosi predsednika abstinenc» nega društva »Treznost«, da oskrbi vse po» trebno za protialkoholni pouk in za preda» vanja na ukazani protialkoholni dan, je bil dnevni red izčrpan.
Dodatek. Novoizvoljeni odbor se je na svoji prvi seji dne 9. februarja konstituiral sledeče: predsednik Vilko Mazi; podpred» sednica tov. Mira Engelmanova; tajnik Al» bin Smole; blagajnik Lojze Škrinjar.
Prvo zborovanje v tekočem letu bo dne 18. marca, in ob ugodnem vremenu skupni članski izlet. Podrobnosti se obja» vijo pozneje.	Tajnik.
H- Občni zbor učiteljskega društva za mesto Maribor in bližnjo okolico se je vr» šil dne 16. februarja 1927 na III. deški osn. šoli v Mariboru po določenem dnevnem redu.
Predsednik otvori zborovanje, pozdra» vi novo članico tov. Marico Čeh in prisot» nega člana ožjega sosveta tov. Cirila Ho» čevarja in preide na dnevni red.
Pred dnevnim redom občnega zbora prečita dopis pov. UJU v Ljubljani. Dopis vsebuje poročilo gospodarskega stanja pod prejšnjim poverjeništvom. O dopisu se je vnela jako ostra debata. Sprejet je bil predlog — naj se sklep širjega sosveta v Celju tudi dobesedno izvede.
Nato otvori tov. predsednik občni zbor s poročilom predsednika. V svojem poro» čilu oriše glavne momente o delovanju društva v preteklem poslovnem letu. Kot predsednik ni dopustil, da bi društvo ku» lukovalo katerisibodi politični stranki. Ku» lukovalo je in bo le svojemu stanu. V tem smislu so bili izdelani vsi društveni pred» logi. Sestavila se je revizija pravil. On sam je o tej poročal v Beogradu in dosegel uspeh. Njegovo stremljenje je bilo to, da dvignemo stan. Imenuje njegov osnutek za spremembo pravil. Govori o boju za deklaracijo ter povdarja važnost razlike med bojem za stan in bojem za šolo. Na» še članstvo ne soglaša z deklaracijo radi kulturnega programa. Treba bo zato mi» sliti na ustanovitev kulturne organizacije kakor imajo nekateri tovariši drugega na» zora svojo Slomškovo družbo. V poročilu omenja tudi, da je naše društvo sodelovalo v vseh vprašanjih.
Ker je tovariš predsednik tudi načel» nik odseka za učiteljski naraščaj, je podal tudi poročilo o gibanju učiteljskega nara» ščaja. Iz poročila izhaja, da je bilo to gl» banje zelo uspešno in učiteljskemu nara» ščajo zelo koristno.
Poročilu sledi tajniško poročilo. Iz nje» ga se posname, da je imelo društvo tekom leta 9 zborovanj in isto toliko sej. Članov je štelo 117. Delovanje pa je obstojalo v sledečem: Vršila so se predavanja, sesta» vilo se je več resolucij in protestov, ob» ravnavala so se vprašanja stanovskega in. šolskega značaja, podajala so se izčrpna po» ročila o novem učnem načrtu, o osnutku novega šolskega zakona itd., vršile so se intervencije in drugo.
Tajnikovemu poročilu sledi poročilo blagajničarke.
Pregledovalca računov izjavita, da je blagajna v najlepšem redu in predlagata absolutorij.
Tovariš predsednik da predlog z za» hvalo blagajničarki na glasovanje in je isti sprejet enoglasno.
Za tem prečita predsednik pravila gle» de volitev in nato seznam članov in odredi volitev novega odbora.
Izvolita se soglasno z vzklikom tov. Skala za predsednika in tov. Alt za podpredsednika.
Odbor se voli z listki in so izvoljeni sledeči tov.: Burnikova, M. B.rači» čeva, Rode, Lukman, Malenšek, Tušak in Laknar. Pregledovalca ra» čunov sta tov.: Cvetko in Klemenčič.
Kot delegat v uradniško organizacijo je izvoljen tov. A 11, v nabavljalno zadru» go pa tov. Tuša k.
Delegati za pokrajinsko skupščino so: tov. M. Tomažičeva, Robnik in Luknar. Njihovi namestniki pa: J. Ku» tin.Faganeli in Smrdujeva. Po volitvah poda tov. Skala poročilo o prora» čunu in določi se članarino za poslovno leto 1927./28. Redni člani mesečno 15 Din, vrtnarice 10 Din, z učitelji poročene 8 Din.
Tov. predsednik se zahvali staremu odboru za sodelovanje v preteklem letu in zaključi občni zbor.
4- Učiteljsko društvo za srez Logatec je zborovalo v soboto, dne 12. svečana na Rakeku.
Ob napovedani uri otvori predsednik zborovanje s pozdravom na vse novovsto» pivše člane. Nato očrta uspešno delovanje novega poverjeništva, ki vodi organizacijo v smislu načel sprejetih na skupščini v Celju. Omenja tudi abnormalen pojav, da nekateri člani izstopajo iz organizacije zbog edinstva, ki že obstoja.
Tajniško poročilo omenja, da šteje društvo 89 članov, t. j. 94% v okraju na» meščenega učiteljstva. Odbor je 1 člana črtal, ker ni hotel podpisati pristopne iz» jave, 1 član je pa sam izstopil brez naved» be vzroka. V odbor sta bila kooptirana to» variš D o 1 j a k in tovarišica Dolenc.
Tov. Štravs je poročal o seji širjega so» sveta. V zadevi revizijskega poročila se članstvo strinja s predlogom širjega so» sveta.
Predavanju tov. Dolgana o delovni šoli
je sledilo vse učiteljstvo z izrednim zani» manjem. Predavatelj nam je jasno podal bistvene razlike posameznih smeri v mo» derni pedagogiki. Pri debati, ki se je po predavanju razvila, je bilo razvidno, da čuti učiteljstvo potrebo, da se seznani s smernicami moderne pedagogike in se šola temu primerno prilagodi današnjim raz» meram.
Sklep. Odboru se naroča, da razdeli učiteljstvo v srezu na posamezne krožke, ki naj samostojno študirajo probleme mo» derne šole. Na skupnih zborovanjih pa naj se pomanjkljivo spopolni in tako skri» stalizira mnenje času primernih in šolskih vprašanj.
Pri slučajnostih so se obravnavala še razna organizacijska vprašanja. Sprejete resolucije se pošljejo na pristojno mesto.
Tajnik.
, + Občni zbor učiteljskega društva za politični okraj Ljutomer, ki se je vršil dne 12. februarja. 19 >7 v Gornji Radgoni.
Tov. predsednik otvarja redni občni zbor s pozdravnim govorom. V prvi vrsti pozdravlja novo tovarišico Ano Simonči» čevo, Lokavec. Nato omenja, da je bilo preteklo leto najbolj burno in viharno leto naše organizacije.
Obsoja izstop pristašev opozicije in povdarja stanovsko edinost. Apelira na nasprotnike deklaracije in tudi vse druge, da ostanejo pri društvu in kliče vsem pri» srčen: Dobrodošli!
Po odobrenju zadnjega zapisnika so se obravnavali došli dopisi.
a)	K dopisu o akciji za učiteljski kon» vikt v Ljubljani pripomni tov. nadzornik, naj ne pozabimo tudi Učiteljskega doma v Mariboru.
b)	Na dopis Poverjeništva UJU, zade» vajoč nedostatke pri nastavljanju učnih oseb, pripomni tov. predsednik, naj se vsak slučaj krivice naznani njemu ali udruženju, in sicer objektivno — ne v lep» ši luči.
c)	K dopisu pov. UJU, zadevajoč pev--ski zbor slov. učiteljstva predlaga tovariš Zacherl, da bi naše društvo pristopilo kot
ustanovnik s prispevkom 500 Din, ker ka» že društvena blagajna lep prebitek. Posa» meznim članom pa je na prosto dano, če pristopijo še kot člani s prispevkom 1 Din. Predlog tov. Zacherla se sprejme.
č) List »Narodna Prosveta« se naroči za leto 1927. na naslov tov. nadzornika, istotako list »Učitelj« na naslov tov. Žer» java, ki bosta poročala pri društvenih zbo» rovanjih o najvažnejših člankih.
Tajniško poročilo: Društvo je zboro» valo v preteklem letu šestkrat, odborovi seji sta bili dve. Predavanj je bilo 5. Iz» redna dogodka sta bila podelitev diplome častnega članstva tov. Zacherlu in odliko» vanje tov. nadzornika z redom Sv. Save.
Blagajniško poročilo: Pregledovalca ra» čunov sta našla vse račune v redu, zato
se blagajničarki podeli absolutorij in se ji izreče iskrena zahvala, kakor tudi ostalim funkcionarjem.
Volitve so se vršile z vzklikom, ker so se člani protivili predlogu tov. pred» sednika, da bi se glasovalo z listki.
Pri nato se vršečih volitvah je bil iz» voljen sledeči odbor: Predsednik Mavric Karol; podpredsednik Ivanjšič Ludvik; tajnik Burja Žarko; blagajničarka Brumen Marija; knjižničarka Sever Minka; pevo» vodja Pertl Kvirin; namestniki: Prelog Janko, Žerjav Albert, Zacherl Franc; pre» gledovalci računov: Čeh Ivan in Miki Ciril.
Društvena članarina ^naša celoletno 140 Din, za učiteljice poročene z učitelji 55 Din. Članarina za prvo polletje mora biti plačana do 1. junija, za drugo polletje do 1. decembra. O plačevanju članarine za Učiteljski dom v Mariboru bo na prihod» njem zborovanju poročal tov. nadzornik, ki se bo meseca marca udeležil občnega zbora tega društva.
Predlogi in nasveti društvenikov. Tov. blagajničarka poroča, da je tov. Zacherl daroval društvu 100 Din, za kar se mu predsednik iskreno zahvali. Tov. predsed» nik se pritoži v imenu šolskih upravite» ljev, da nimajo počitnic in zaradi odteg» ljaja zneskov za naturalna stanovanja. Predlaga, naj bi tov. nadzornik poročal o željah upraviteljev višji šolski oblasti. — Prijave za društvena predavanja naj se pošljejo predsedniku.
Prihodnje zborovanje se določi za 2. aprila pri Kapeli,
Nato poroča tov. predsednik o seji širs jega sosveta v Celju; poročilo se vzame na znanje. Sledi poročilo tov. Cujnika o na» črtu novega šolskega zakona, ki se istotako vzame na znanje. Sprejeti predlogi se poš» ljejo pov. UJU v Ljubljano.
Književnost in umetnost.
—k Slovenske narodne pesmi za moški in mešani zbor, zbral in uredil Marko Ba» juk. Izšel je peti zvezek pesmi pod gornjim naslovom v založbi Jugoslovanske tiskarne. Cena 18 Din.
Zbirka vsebuje 29 narodnih pesmic na» novo harmoniziranih, in sicer 22 za moški zbor, 6 za mešani zbor in 1 za ženski zbor. Z gornjim zvezkom se je zopet pomnožila zbirka naših narodnih pesmi. Mnogo je pesmi med narodom, a le majhen del je zbranih in harmoniziranih, zato je delo na tem polju toliko bolj pozdravljati.
Rokotvorni pouk.
Vse potrebščine za KNJIGOVEŠTVO IN KARTONAŽO dobite najceneje v trgovini
99
ŠAGRIN" dr. z o. z.
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 6. (nasproti Hotela Union.)
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in soeialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par, — Najmanjši znesek Din 5'—.
NOVA ŠOLSKA TABLA
dvojna, na škripcih, se ugodno proda. Ponudbe na upravo U. T.
ZGODOVINSKO UČNO SNOV,
ki jo predpisuje novi učni načrt, dobite v J. Nerat: „Zgodovinski čitanki", ki jo je založila Učit tiskarna ▼ Ljubljani. Cena je 15 Din.
UPRAVA POPOTNIKA^
ima več nevezanih letnikov Popotnika na prodaj
do leta 25/26 a 20 Din od leta 25/26 š 50 Din. Dalje ima posamezne številke vseh letnikov a 5 Din kom na razpolago.
UPRAVA ZVONČKA
Ima več vezanih in nevezanih letnikov na prodaj in sicer boljše vezane a 60.— Din, navadno vezane k 45.— Din in nevezane ii 30.— Din. Dalje ima nešteto posameznih številk vseh let-
nikov ž 3.— Din komad kotlina s Spodnjim slov. na razpolago. I Posavjem, — V. Ljub-
--------Ijanska in Mariborska
Z LAHKOTO DOSEZA- oblast (Slovenija). Cene TE DOBRE USPEHE	znižane.
PRI POUKU.
ako imate uvedene ročne zemljevide kulturnih skupin, katere le Izdal Učit. dom v Mariboru. Izšli so sledeči: I. Pohorje s Kozjakom, — II. Slov. gorice s ptujskim in dravskim poljem, — III. Prekmurje z Medji-murjem, — VI. Celjska
PASTELINA ZA MODELIRANJE
j trajno rabljiva, sestavljena iz sterilnih snovi; neškod-• ljiva tudi za ranjene aH razpokane roke.
Izdeluje in razpošilja: Magister Fr. Minarik na Bledu.
)
) Pravkar Izšlo!
) ) ) i )
NOVO!
(
Pravkar izšlo! (
(
(
A. Novak: RISANJE
s podrobnim uinim načrtom in navodilom za prvih osem šolskih let.
Delo obsega v posebnih ovitkih predloge za I.—II., posebej za III., za IV., V., za VI.—VIII., posebej perspektivo za VI.—VIII. in naposled geometrijsko risanje za VI.—VIII. šolsko leto. Na čelu predlogam je drobna 52 strani broječa knjižica s potrebnimi navodili in podrobnim učnim načrtom za vsa leta osnovne šole. — Cena v močni lepenki opremljeni zbirki z okusnim zunanjim napisom znaša Din 500'—
Novakovo .Risanje" je odobreno od prosv. odd. za Slovenijo ter je neobhodno potrebno učilo za vsako osnovno in meščansko šolo. Da se omogoči nakup znamenitega dela, je založništvo pripravljeno dovoliti učiteljstvu plačevanje v 2—4 zaporednih mešalnih obrokih.
) Naročila sprejema UJIHUI UČITELJSKE THE V MU, Frančiškanska ul. 6. <