Kdo razdira? Iz ptujskega okraja se nam piše: Za nadaljevanje krvave vojske tako navdušeno nemškutarsko glasilo »Štajerc« vedno očita našim poslancem, ki delajo na to, da se slovenski in hrvatskosrbski narod združi v eno deželo, da hočejo razdreti Avstrijo. A ne raztrgati, ampak združiti je naš cilj. Raztrgane ude, dele našega naroda združiti v eno celoto, v eno telo, to telo pa združiti z Avstrijo, s habsburškim vladarjem kot glavo, to se vendar ne pravi raztrgati, slabiti, ampak zbirati. združevati, krepiti. To mora vendar že najpriprostejša pamet spoznati! Močno bo potem jugoslovansko ljudstvo, krepka, na trdnem temelju potem tudi Avstrija. »Štajerc« naj rajši svoje nauke pove svojim somišljenikom, svojim krušnim očetom — Vsenemcem. Ti pač hočejo razdirati in oslabiti Avstrijo. Njihova vedna zahteva je, da se mora Galicija na severu in Dalmacija na jugu loCiti od zveze drugih avstrijskih dežel. Ali ni to razdiranje? Ali ne bi potem Avstrja bila slabša in manjša? Njihova nadaljna zahteva je, da se češka dežela raztrga v nemško in češko samostojno deželo. Vsenemci, katerih zvesti pris!aši so naši nemškutarji in ki so v svoj voz vpregli vse naše uradništvo, da celo vlado, dobro vedo, da bi bila odcepitev Dalmacije in Galicije Avs!rij[ v škodo, toda oni to zahtevajo, da bi potem ložje druge nenemške narode tlačili in ponemčevali.*: Mi hcčemo enakopravnost, svobodo in združitev jugcslovanskega Ijudstva v habsburžki državi, hočemokot enako- vredni bratje živeti v miru z drugimi avstrijskimi narodi. Le na tej podlagi je mir v Avstriji in krepek razvoj naše države mogoč. Torej »Štajerc«, zapridgaj lepo svojim somišljenikom, naj spoštujejo pravice drugih narodov, naj ne razdirajo Avstrije z sovraštvenim tlačenjem nenemških sodr žavljanov, naj se ravnajo po besedah presvitlega cesarja, ki želi biti vsem narodom avstrijskim enako dober oče in vladar.