PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 35 lir i Leto XVIII. - St. 111 (5195) TRST, petek 11. maja 1962 POTEK OBREDA BODO ODDAJALI PO RADIU IN TELEVIZIJI IIt Danes ob 17 slovesno ustoličenje nskfV ;8v% rt i ,1* Predsednika republike - Segnija žl I H Segni je včeraj predal Fanfaniju posle zunanjega ministra Vodstvo PSDI potrdilo svoje zaupanje v politiko levega centra in v dosledno uresničenje vladnega programa Seern JMtn ob 17- uri bo novoizvoljeni predsednik 1 zhorr.1 slovesno ustoličen na skupnem zasedanju 1 * t) ki bo in? ln senata. Predsednik poslanske zbornice (Od našega dopisnika) itjj^tisedni^^n^voj^esnici M 'i „ . Segnija, na svoji levici se »wenata Merzagoro, bo prečital formulo zapri-lojain® asi: «Prisegam, da bom zvest republiki in da - ravnal po usta-.------------------ vzel tudi posle zunanjega ministra. Ob tej priliki je imel Fan-fani krajši nagovor, Segni pa se mu je zahvalil z nekai besedami in dejal med drugim, da bo tudi na novem položaju spremljal z zanimanjem delo zunanjega ministrstva, kjer je preživel dve le- ir hr, c vual P° ustali,, 0 ®e8ni odgovoril: Kv^tai sn'kfu republike, ki na°J°uPoslanico ita- m J Segni odšel . -oiu„ se bo izvršila in «Ied • .Gronch.ijem, po^akVarSitaliTa’nske dr°- fes"®1*boa° p? Se je na Sin^^aja 2an®nje zadeve iz- fife, S-afi"'MS-"« \ £resk | i sef' SNii10,, _ ji *0t da alžirsko ljudstvo obsoja te nove poizku- 11 tir« 2ar1n DsodiI° prejšnje, na kateri koli strani. Se po- nr\ Dottornncf 1*1 rrvnni A rr ntniviplri , Alžirska vlada je protestirala proti franco-.(O-1’ i2iB,!tfb'oz^i v Sahari. Alžirski minister za infor- C"da al: ''•(V,,'xcenr, dodaja, da 4 S\S8, utei”a » * |*.j«Sobračun fašistič- ‘ jj|| N ' V'!! v Alžiru £ Ora- en P.riVzi!Lmem Alžiru 23 ie5ui' . „ -j]ud' G3 Alžircev, iP''E ttV Vs„-Ve.. ženski in eno rnncoski fašisti so začeli ubijati alžirske ženske, da bi izzvali 'epresalije Alžircev ■ Tudi včeraj veliko število alžirskih žrtev kratkem se bo sestal narodni svet alžirske revolucije na nevarnost, ki grozi Afričanom z atomski-v alžirski Sahari. «La Presse* °o 16.15 so fa- >d? so ubili 17 med katerimi a Francoza) ^ ki te- fi :%*Sf .... —j. so danes aihrskih žensk v ženskami je ca. Razen tega v Alžiru pet S\ Alžircfev1Sti ubili do Pol‘ 1 It,.* ttluii.“CV. m Pri Ir o 4 o v i m i 50,1 %?Mnanrfpk med katerimi Alži® 80 jib 7. Več. :W.s.,.v f»._'vlžircev je 0ski del mesta rtič**, ■ i \*$j! C§j-na skušala Pomočjo vodite-Preprečiia. Po 11. Več krajih mesta s *ss Altir-Alžircev). tri eksplo- o*s°oS^^inina‘ 4 i danes V poslanica 7« 11,5 republike ne »Vb ‘5'ko radoved-\ SkfeU ‘žvoljen z 'Sr MfžrSSSjs^TC ‘»iVfeiassftrjSSiR Pajma to- .Jcdnik^ ,.ustoličenJe fj / središču raz- 4 v Va*a atentatov avtoTy,aila Prepovedala t0m°bilistom krože- ulicah blizu alžirskih če- nje po trti. V Tunisu poročajo, da se bo narodni svet alžirske revolucije sestal še pred referendumom v Alžiriji. Računajo, da se bo sestal pred koncem junija v Tripolisu. Na zasedanju bodo razpravljali o programu, ki ga je določila alžirska vlada. V Parizu pa današnji tisk poudarja odločen toda zmeren govor Ben He-de, ki je poudaril, da bo alžirska vlada spoštovala evianski sporazum. V političnih krogih so ta govor sprejeli z zadovoljstvom in poudarjajo, da gre za govor politika, ki se zaveda stvarnosti in težav ter je obrnjen v prihodnost. PARIZ, 10. — Maroški kralj Hasan II. je sinoči nenadno prispel z letalom v Pariz, danes dopoldne pa se je v gradu Champs-sur-Marne sestal z de Gaullom. Predmet razgovorov obsega: razvoj sodelovanja med Francijo in Marokom v Severni Afriki; gospodarsko pomoč, da bi Maroko odpravil deficit trgovinske bilance, ki znaša okrog 30 milijard francov; rešitev vprašanja Mavretanije, ki jo Maroko smatra za sestavni del maroškega ozemlja. Nota bonske vlade glede Berlina BONN, 10. — Zahodnonemška vlada je obrazložila danes svoje stališče do sovjetsko-ameriških raz« govorov glede Berlina v notah, ki jih je izročila poslanikom Francije, Velike Britanije in ZDA v Bonnu. Zatrjuje se, da bonnska vlada zagotavlja, da je naklonjena na- i ». sk„Se ,iteJo sio- «*•> I sj« n,Da v tih 5nosti v Ita* i V Sh? Vreme včeraj: naJviSJa temperatura 23,8, najnižja 17,1, ob 19. url 21, zračni Mak 1000.9 nepravilen, veter 4 km severo-vzhodillk, vlage 50 odst., nebo 4/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, »• ®a)‘ Zlga .c(1( t Sonce vzide ob 4.40 l'fl2, g/t 19.23. Dolžina dneva ).» Pankracij ^ VELESEJEM ALPE ADRIA DANES ODPRT Močno tržaško zastopstvo na svečani otvoritvi v Ljubljani Navodila za izkoriščanje posebnega veiesejemskega kontingenta dveh milijard lir Danes ob 11. uri bodo v Ljubljani svečano otvorili sejem Alpe-Adria, na katerem sodelujejo podjetja iz Slovenije ter obmejnih avstrijskih in italijanskih področij. Iz Trsta bo na sejmu sodelovalo okoli trideset podjetij, Gorica in Videm pa bosta nastopila skupno s kolektivno razstavo, na kateri bodo predstavili slovenskemu občinstvu izdelke 22 obrtniških podjetij in nekaterih tovarn. Na otvoritveno svečanost bo-. do iz Trsta odpotovali jutri zjutraj: predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, generalni ravnatelj trgovinske zbornice dr. Addobbati, predsednik in podpredsednik tržaške delegacije italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice dr. Vatta in Košuta, predsednik tržaškega mednarodnega velesejma Sutto-ra in druge osebnosti. V soboto pa si bodo ogledali velesejem in uradno obiskali Trgovinsko zbornico Slovenije funkcionarji in uradniki tržaške trgovinske zbornice, ki bodo odpotovali v Ljubljano z dvema avtobusoma. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino je izdalo navodila za izkor sca-nje posebnega veiesejemskega kontingenta v višini dveh milijard lir in za predložitev ustreznih prošenj. Ta navodila predvidevajo predvsem naslednje: 1. Pri teh operacijah lahko sodelujejo samo podjetja, ki imajo legalni sedež na tržaškem področju goriški in videmski pokrajini. 2 Prošnje je treba poslati na ravnateljstvo za zunanjo trgovino vladnega generalnega komisariata Ul. Genova 9 do 31. maja. Veljaven bo datum, ki ga bo s posebnim pečatom potrdilo omenjeno ravnateljstvo. 3. Prošnjam je treba priložiti, a) Potrdilo trgovinske zbornice o značilnostih podjetja in «mekano-grafsko« številko; b) Pritperno do- kumentacijo, da je bila kupčija — sklenjena na sejmu Alpe- res Adria. , . Ravnateljstvo za zunanjo trgovino je poleg tega sporočilo, da bo-do imele prednost prošnje za u-vozne kontingente, ki bodo odgovarjale ciljem italijanske udeležbe. Tako bodo imele prednost kupčije, ki bodo ze kompenzirane glede uvoza in izvoza. Vse ostale informacije in podrobnosti pa lahko interesenti prejmejo na uradu za zunanjo trgovino trgovinske zbornice v sobi št. 15. Tržaška trgovinska zbornica opozarja operaterje, da bo sejem 21. maja rezerviran izključno za poslovne ljudi In da je ravnateljstvo sejma pozval« predstavnike jugoslovanskih podjetij, naj pridejo 21. maja na, sejem v čim večjem številu. Zato zbornica tudi paziva tržaške poslovne ljudi, da se oglase v svojem interesu dne na sejmu. omenjenega Avtobusi za Vipolže Za izlet v Vipolže v Brdih bodo vozili avtobusi po naslednjem voznem redu: Avtobus št. 1 ob 6. uri s Trga Oberdan (za nogometaše in navijače) št. 2 ob 6.30 za ostale iz mesta (taborniki, srednješolci) št. 3 ob 6.30 iz Doline ob 6.35 iz Boljunca ob 6.45 iz Boršta ob 7 iz Bazovice št. 4 ob 6.30 iz Milj št. 5 ob 6.30 iz Lonjerja št. 6 ob 6.30 s Trga Garibaldi (za Rocol in Sv. Jakob) št. 7 ob 7 s Pončane št. 8 ob 6.30 iz Trebč št. 9 ob 6.30 iz Trebč ob 7 z Opčin št. 10 ob 6.30 iz Sv. Križa št. 11 ob 6.30 s Proseka ob 6.45 iz Saleža ob 6.55 iz Prečnika ob 7 iz Nabrežine Prosimo za točnost. Komisar dr. Mazza v Rim na zaprisego predsednika republike OBISKI V TRŽAŠKI OKOLICI SE NADALJUJEJO Vladni generalni komisar dr. Mazza je bil povabljen na ceremonijo umestitve novega predsednika republike Segnija, ki bo danes v Rimu. Odpotoval je danes ob 7. uri z letališča v Ronkah ter se bo vrnil še nocoj v Trst. Iz Trsta so poslali novemu predsedniku nadaljnje brzojavke s čestitkami. Pokrajinski odbor je na izredni seji naslovil poslanico na Segnija, v kateri izraža svoje zadovoljstvo, da so ga izbrali za predsednika republike. Odbor je poslal brzojavko tudi dosedanjemu predsedniku Gron-ehiju. Ivan Regent obiskal včeraj repentaborsko občino in Opčine Obisk Izvršnega odbora NSZ in uredništva Primorskega dnevnika Urnik poštnih uradov Danes, Ul. t. m., na dan zaprisege novega predsednika republike, bodo poštni uradi poslovali samo v dopoldanskih urah. V mestnih podružnicah bo denarno poslovanje odprto do 11.30, v glavnem uradu In na podeželju pa do 12. ure. Dostavljanje pošte in paketov bo samo dopoldne. Na glavni pošti bo delovala telegrafska služba. Tov. Regent na županstu v Dolini »im............................................................................................................ Ivan Regent je sinoči obiskal 24 UR PO GROZNEM PROMETNEM ZLOČINU V UL. C0STALUNGA Aretacija cestnega kriminalca ki je povozil nesrečnega Sodomaca Gre za 17-letnega mladeniča, ki je takoj po zločinu na sodišču nustopil kot pričo in ki je bil tudi člon tutinske trojke avtomobilov Sergio Gioghi, star 17 let, me- hanik iz Ul. Monteverdi 4 je včeraj zjutraj zelo zgodaj odšel iz svojega stanovanja. Bilo je o-koli 6.30 ali 7. ure zjutraj. Mladenič je šel brezskrbno po stopnicah in nič ni kazalo, da bi se nastopajoči dan kaj razlikoval od prejšnjih. Pred hišnimi vrati pa ga je čakalo razočaranje. Policijski agenti prometnega oddelka so mu zastavili pot ter ga aretirali. Obtožbe, ki dolžijo še nedoraslega mladeniča, so zelo hude: pred dvema dnevoma je povozil skoraj do smrti 63-letnega Pietra Sodomaca v Ul. Costalunga v bližini mestnega pokopališča. Ponesrečenec se sedaj še vedno bori s smrtjo v splošni bolnišnici. Gioghija so aretirali včeraj zjutraj po več ko Štiriindvajseturni preiskavi. Kako je pravzaprav prišlo do aretacije? Deloma je potek dogodkov, ki so privedli do odkritja, opisal načelnik letečega ocfdelka kvesture dr. Cappa, ki je sinoči priredil tiskovno .konferenco. Po strahotni prometni nesreči v Ul. Costalunga, ki bi lahko povzročila smrt nesrečnega Sodomaca, so se policijski organi, ki so uvedli preiskavo, znašli pTed .................................... S SINOČNJE SEJE MILJSKEGA OBČINSKEGA SVETA Sprejet sklep o zvišanju plač občinskim uslužbencem Resolucija o deželni avtonomiji - Gradnja novega športnega igrišča - Nadzorstvo nad cenami in kakovostjo živil Sinočnja seja miljskega občinskega sveta se je začela z vprašanji svetovalcev. Komunistični svetovalec Marassin je predlagal odboru popravilo nekaterih manjših občinskih cest, ureditev pokopališča v Starih Miljah in ureditev nevarnega cestnega ovinka na pokrajinski cesti pri Zindisu. Zupan Pacco mu je zagotovil, da se bo zanimal za popravilo omenjenih cest, da je občinska uprava že nakazala 1 milijon lir za ureditev pokopališča v Starih Miljah in da je že posredoval pri pokrajinski upravi, naj 'končno zaključi dela za ureditev ovinka pri Ziindlsu. Svetovalka De Nicolai (KPI) je vprašala župana, kaikšne ukrepe namerava sprejeti občinski odbor proti stalnemu višanju cen prehrambenim predmetom in zlasti proti višanju cene kruha ter pro-t, ponarejevanju živil. Zupan ji je odgovoril, da je občinska uprava doslej storila vse kar je bilo v njeni moči. Demokristjan Domenegetti je vprašal župana, zakaj odbor še ni poslal v imenu miljskega prebivalstva čestitke novemu predsedniku republike prof. Segniju. O-krog tega vprašanja se je razvila zanimiva politična diskusija, kate-so se udeležili predstavniki vseh skupin. Najprej je župan izjavil, da on osebno ne bo poslal nobene pozdravne brzojavke novemu predsedniku republike, in to ne zaradi osebe prof. Segnija, kateremu je župan izrazil vse svoje spoštovanje, ampak zaradi načina izvolitve novega predsednika. Poudaril je, da je bil predsednik izvoljen z glasovi fašistov, liberalcev in drugih protirepublikan-skih sil, da so bile volitve predsednika očitno naperjene proti vladi levega centra. Nekaj podobnega je poudaril tudi socialdemokratski svetovavec Vascotto, ki pa je kljub temu predlagal, naj bi poslali novemu predsedniku re. solucijo. Po kratkem posvetu so se vrnili z resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta in ki obsoja vse jedrske poizkuse, pa naj jih delajo na Vzihodu ali Zahodu. Po vprašanjih in resolucijah so prišli na vrsto sklepi, med katerimi so bili tudi nekateri zelo važni. Tako je miljski občinski svet soglasno sprejel sklep, da se zviša vsota osnovnega odbitka pri sestavi izjave o dohodkih za plačevanje družinskega davka od dosedanjih 240.000 na 350.000 lir, kot je to sprejel tudi tržaški občinski svet. Zatem je bil sprejet sklep, z glasovi komunistične večine, da se miljska občina včlani v vsedržavno zvezo italijanskih občin. Nato je odbornik Robba obrazložil občinskim svetovavcem sklep o gradnji novega športnega igrišča v Miljah. Končno je občinski svet sprejel še sklep o zvišanju plač občinskim uslužbencem, na osnovi zvišanja plač nekaterim državnim uslužbencem. S tem zvišanjem bo. -- — ---* r* popolnoma neznanimi okoliščinami. Kako priti do krivca, ki je zagrešil dejanje, ki ga vse ob-činstvo brezpogojno obsoja? Edina sled, ki se je nudila policistom, je bila sprva in tudi potem dejstvo, da je avto, ki je povozil nesrečnega Sodomaca, imel prižgane luči. Vse druge okoliščine, ki so jih izpričale razne priče, kot na primer, da je bil vozač star približno 40 let, da je nosil ali ni nosil brk, da je bil oblečen v sivo ali temno obleko, so se izkazale kot nezanesljive. Sinoči je načelnik letečega oddelka dr. Cappa zatrdil, da so organi prometnega oddelka kvesture kap. Vivante, marešal Furlan in drugi prišli na sled mlademu zločincu na podlagi dejstva. da je imel avto, ki je povozil Sodomaca, prižgane majhne luči. Kot je znano, se je nesreča zgodila nekaj pred 8,30 predvčerajšnjim zjutraj. Policisti, ki so prišli na kraj nesreče, so takoj ugotovili, da je bil avto, ki je povozil Sodomaca, ukraden. Ob skoraj isti uri je namreč lastnik vozila, 50-letni trgovec Mario Cur-ci prijavil tatvino avtomobila. Spočetka preiskovalni organi ni. so niti vedeli za to okoliščino. Glavni kažipot jim je bila okoliščina, da je imel avto, ki je povozil Sodomaca, prižgane majhne luči. Zakaj so bile sploh te luči prižgane? Policistom se je zdelo zelo verjetno, da gre za vozača, ki ni preveč izvežban v šofiranju, ker bi sicer ugasil luči pri belem dnevu Na vsak način so ie podali na pot v nasprotni smeri, po kateri je privozil neznani zločinec. Povsod so zaustavljali mimoidoče ter jih izpraševali, če so opazili avto, ki je imel prižgane luči. Skupno so zaslišali okoli 500 ljudi. Med zaslišanimi je bil tudi Sergio Gioghi. Ustavili so ga na ulici ter ga vprašali, če je opazil tak in tak avto. Mladenič je dejal, da ga ni videl. Vprašali so ga še, kje je bil predvčerajšnjim v trenutku, ko je prišlo do tragedije v Ul. Costalunga. Sergio Gioghi je izjavil, da je predvčerajšnjim zjutraj odšel na sodišče, kjer je bila neka razprava proti njegovemu očetu (ki ni poročen z njegovo materjo in ki je bil obtožen raznih nasilnih dejanj proti vsem članom družine). Na procesu je Gioghi pričal v zvezi s tem družinskim sporom. Njegova izpoved je popolnoma prepričala policiste ter je držala do včeraj zjutraj do 11. ure. Znano je, da se začnejo razprave na kazenskem sodišču ob 9, uri na bližnjo filobusno postajo ter se odpeljal v središče mesta. Odšel je na sodišče, kjer je hladnokrvno nastopil kot priča v sporu med materjo in očetom. sklopki. Gioghi pa je izkoristil ____: t „ J „ W: A „ Kako pa so policisti prišli do prepričanja, da je prav Gioghi zagrešil zločin v Ul. Costalunga? Podrobnosti v tem pogledu policijski organi niso pojasnili. Zelo verjetno je, da so se policisti, vsaj pozneje, začeli zanimati za razne osebe, ki so bile v omenjenem okolju že obtožene ali obrnjene zaradi kraje avtomobilov. Na podlagi teh podatkov so aretirali predvčerajšnjim ob 20. uri 20-letnega Claudia Leno jz Carbole 462 in 19-letnega Ales-sandra Gaggio iz Ul. Spontini. Policijski organi so ugotovili, da je avto ukradel Lena s ključem, ki so ga tatovi avtomobilov nalašč pripravili za vlamljanje v avtomobile. Takoj potem so omenjeni trije mladeniči odšli v razne lokale, kjer so se zadržali do polnoči. Ukradeni avto pa je odpeljal v bližino svojega doma Sergio Gioghi, ker mu je Lena naročil, naj ga naslednji dan popravi zaradi nekega defekta na vozilo, da bi se odpeljal do sodišča, toda zaradi prevelike hitrosti je povozil Sodomaca. Ni še znano, kakšnih prekrškov bodo obtožili Giogt»ija. Poleg tatvin avtomobilov (skupno so trije pajdaši priznali kakih deset tatvin) bo Gioghija najhuje težila obtožba, da je povozil Sodomaca ter da mu ni nudil pomoči. Sovjetski strokovnjaki v timavski papirnici Včeraj dopoldne je obiskala sovjetska gospodarska delegacija papirnico ob Timavu.. V delegaciji so bili voditelji podjetij, ki se ukvarjajo z izdelovanjem celuloze in papirja in ki si sedaj ogledujejo tovrstna podjetja v Jtaliji. Vladni generalni komisar dr. Mazza si je včeraj dopoldne ogledal naprave čistilnice Aquila. Med obiskom sta ga spremljala ravnatelja podjetja inž. Polveriginiani in inž. De Faveto. repentaborsko občino. Pred županstvom na Colu so ga pričakali župan Jože Bizjak s člani ožjega odbora, nekateri občinski svetovalci in občani, ki so priljubljenega delavskega voditelja prisrčno pozdravili. Najprej so se vsi skupaj slikali na stopnišču pred županstvom, potem pa je župan vse povabil v svojo sobo, kjer je bila zakuska. Jože Bizjak je Ivanu Regentu izrekel dobrodošlico in mu nazdravil s kupico domačega terana, Regent pa se je zahvalil za prijazen sprejem in se potem spustil v pogovor, med katerim je tudi odgovarjal na razna vprašanja. Repentaborci so gostu, ki so ga spremljali Marija Uerne tič, dr. Jože Dekleva, Bortolo Petronio in Nino Gregorič, prikazali nekatere značilnosti repentaborske občine. Tu so omenili tudi vprašanje zemljiških knjig, ki so v Sežani, kar povzroča repentaborskim zemljiškim posestnikom nemalo težav, ko je treba dobiti izvlečke iz teh knjig. Ivan Regent je obljubil, da se bo s svoje strani osebno zavzel, da bi bilo to vprašanje, ki sicer spada v pristojnost zunanjih ministrstev obeh držav, bilo čim-prej in ugodno rešeno. Cas je hitro potekal in tovariš Regent se je moral s svojim spremstvom posloviti, saj so ga čakali na Opčinah, kjer je bil sprejem v dvorani Prosvetnega doma. Tu ga je pozdravil v imenu openske sekcije tržaške federacije KPI Adolf Wilhelm, za njim pa še dr, Anton Daneu. Ivan Regent je v odgovoru poudaril vezi, ki jih je imel z openskimi komunisti, zlasti s pok. Rikom Malalanom in obudil spomine na čase pred štiridesetimi leti. Zahvalil se je za topel sprejem, potem pa je še odgovarjal na nekatera zjutraj. Tragedija v Ul. Costalunga pa se je zgodila ob 8,30 ali nekaj minut prej, Gioghi je, po- do občinski ’ uslužbenci dobili od I tem ko je povozil Sodomaca, mir-12.000 do 16.000 lir mesečno več. no izstopil iz avta ter se podal iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SKLEP O DODELITVI POSEBNE DOKLADE Občini primanjkuje inženirjev ker Jim dajejo prenizke plače Gre za splošen pojav po vsej državi, ker se strokovno sposobnim ljudem bolj splača iti v zasebno kot v javno službo Na zadnji seji tržaškega občin- saj sedanja začetna plača mladega inženirja pri občinskem tehničnem uradu doseže komaj 67 skega sveta ie bil soglasno sprejet važen sklep, ki bo morda o- jet vuacu anicp, JVl ui/ '“di uo w mogočil, če ga bo potrdil pokrajinski upravni odbor, rešitev vprašanja pomanjkanja tehničnega o-saoja v občinskem tehničnem u-ra lu. Ze dlje časa primanjkujejo temu važnemu občinskemu oddelku inženirji. Za dopolnitev inženirskih mest v občinskem tehničnem uradu je občina lansko leto razpisala natečaj za tri mesta. Tern i natečaju sta se odzvala samo dva inženirja, tako da je ostalo eno mesto prazno. Sedaj pa tehnični urad potrebuje štiri nove inženirje. Prvemu letošnjemu natečaju za štiri inženirska mesta se ni nihče odzvat in je zato to vprašanje še vedno odprto. Odbornik za osebje dr. Venler je pojasnil, da se tako mladi kot tudi starejši inženirji nočejo udeležiti natečajev za občinsko službo zaradi nizkih plač. Zato si inženirji raja poiščejo službo pri zasebnih podjetjih, ki jim bolje plačajo in imajo večje finančnt ugodnosti. To je tudi razumljivo, tisoč lir mesečno. Tudi plače in. ženirjev, ki imajo po več let službe, so sorazmerno s plačami pri zasebnih podjetjih zelo nizke. Poleg tega pa izdelujejo inženirji občinskega tehničnega urada razne načrte, vodijo razna dela, s katerimi občina prihrani mnogo denarja. Zato je odbor sklenil, da je treba to vprašanje rešiti z dodelitvijo inženirjem posebne doklade za načrte in za vodenje raznih javnih del. Sklep, ki ga je občinski svet soglasno sprejel, določa sledeče stalne mesečne doklade: ravnatelju javnih del 165.000 lir; ravnatelju oddelka 110.000 lir; načelnikom sekcij 80.000 lir; inženirjem I. in II. razreda pa 60.000 lir. Občina pričakuje, da bo pokrajinski upravni odbor odobril ta sklep in da bodo inženirska mesta v občinskem tehničnem uradu lahko v doglednem času, in sicer z novim natečajem, zasedena. Poleg tega pa bodo s tem pre- ZAOSTRITEV SPORA V PODJETJU MERVICH publike pozdravno brzojavko z željo, da bi na svojem najvišjem odgovornem mestu vložil ves svoj trud za uresničitev politike levega centra. Njegove misli je povzel tudi župan, ki je sestavil ustrezen predlog, za katerega so glasovali vsi svetovavci. Nato je svetovavec Santalesa (KPI) predložil resolucijo o deželni avtonomiji. V obrazložitvi je poudaril, da je treba storiti vse, da bo avtonomna dežela čimprej ustanovljena. Po kratki diskusiji je bila resolucija odobrena. Komunistična svetovavka De Nicolai pa je predložila resolucijo proti obnovitvi jedrskih poizkusov v ZDA. Po daljši razpravi, na kateri so sodelovali tudi socialdemokratski in demokristjanski svetovavci, so sklenili, naj se načelniki skupin takoj sestanejo in naj se dogovorijo za enotno re- Delavci so napovedali enotno 24-urno stavko Delodajalec je ponudil le neznatne poviške V podjetju Mervich, ki se ukvarja z demomtiranjem starih ladij, se je položaj zopet zaostril. Najprej so delavci napovedali 48-urno stavko, ki pa so jo tri četrt ure po njenem začetku prekinili, ker /je lastnik sporočil, da je pripravljen, pogajati se. Popoldne se je lastnik sestal s sindikalnimi predstavniki, vendar so bile njegove ponudbe tako neznatne, da jih niso mogli sprejeti. Zato so po razgovoru z njim sklicali skupščino delavcev in jim sporočili lastnikove pogoje. Na skupščini so delavci sklenili, da bodo danes ves dan stavkali in se vrnejo na delo jutri zjutraj. Kot je znano, so delavci zahtevali 20 odstotkov zvišanja plač, delodajalec pa je pristal le na 5 lir poviška specializiranim delavcem in 8 lir težakom, kar je smešno nizek povišek. Tudi ni hotel nič slišati o kaki dokladi za zdravju škodljivo delo. Pristal je le na zahtevo po delovnih oblekah in to je poleg omenjenega neznatnega poviška tudi vse. Tudi glede delavca, ki prihaja na delo iz precej oddaljenega kraja in ki je že dve leti lahko začel delati ob osmi uri namesto ob sedmi, je delodajalec ponovno zaostril svoje stališče, češ sedaj je treba stvar spremeniti. Glavni vzrok pa je v tem, da je ta de-kandidat za bodoč lavec kandidat za bodočo notranjo komisijo, o kateri noče delodajalec tudi nič slišati. Toda glede tega so vsi delavci enotni in lastnik se moti, če misli, da bodo popustili. Delavci so tudi sklenili, da od- slej ne bodo več prekinili stavke niti za časa pogajanj, če pride do njih. Prav tako so zahtevali, da se poleg sindikatov udeležita pogajanj tudi dva delavca, kakor da bi bila v podjetju notranja komisija in bi bila delavca njena člana. Prišel bo namreč čas, ko se bo moral gospodar sprijazniti tudi z izvolitvijo notranje komisije, ker njegovo podjetje pač ne more biti izjema v tem pogledu. Ce bo odpuščal kandidate za notranjo komisijo, namreč ne bo prestrašil delavcev, ki so že vsi siti sedanjih delovnih razmer v podjetju. BOJ PROTI VIŠANJU CEN IN PONAREJEVANJU Sestanek na prefekturi za nadzorstvo nad živili Še posebno bodo pazili na ceno in kakovost kruha Včeraj je bil na prefekturi pod predsedstvom jjodprefekta dr. Pa-sina napovedani sestanek organov, ki skrbijo za nadzorstvo nad cenami, nad peko kruha in nad živili. Namen sestanka je bil, da se koordinira akcija teh organov. Sestanka so se udeležili predstavnik kvestorja, pokrajinski zdravnik in živinozdravnik, voditelj pokrajinskega inšpektorata za prehrano, načelnik komisariata za higieno tržaške občine, ki je za-stopil odbornika za higieno in zdravstvo, ter poveljnik mestnih redarjev. Po poglobljeni proučitvi položaja so pripravili program stalne in sistematične akcije ki jo bodo izvajali razni nadzorni organi, tako da se bo zagotovilo točno izvajanje ustreznih zakonov. Kar se tiče kruha, pa bodo zlasti poskrbeli za izvajanje predpisov, ki jih vsebuje prefekturni odlok od 2. t. m. Zato bodo še posebno pazili na to. da bodo trgovci vedno nazna-čili cene potrošmh predmetov ter da bo lahko potrošnik dobil kruh najboljše vrste po normalni ceni, še ne bo imel prodajalec na razpolago za kupca kruha po tej ceni. Nadalje so sklenili, da bodo razni nadzorni organi periodično poročali inšpektoratu za' prehrano in vladnim oblastem o izidu akcije na raznih področjih, ki se tičejo prehrane prebivalstva. prečili odhod iz občinske službe ze zaposlenih inženirjev, kar se je doslej često dogajalo. Doklade veljajo tudi za tehnično osebje podjetja za mestno čistočo. Razgovor dr. Vignerija z novinarji vprašanja, ki so jih zastavili prisotni. Ivan Regent, ki ga je spremljala njegova soproga Malica, se je na Opčinah zadržal do poznega večera. Za danes ni predviden noben obisk, jutri pa bo obiskal Prosek in Kontovel. Dopoldne, je tovariš Regent obiskal izvršni odbor Neodvisne socialistične zveze nato pa uredništvo našega dnevnika, kjer so ga urednik i sprejeli kot najuglednejšega sotrudnika Primorskega dnevnika. p VfcHDl • hO M■ mi koncert orkestra A jtJ|l harmonije ki ga i>° vin Pnmhissa ob udel« j). V ponedeljek_ objjL gio Cambissa ob udei'‘"' iBJ Bočna. Na sporedu • Beethovna, Cambisse i, f> Da"!f M!fkf biaik nic pri gledališki TEATRO NUOV0 j [gra^Paoia Borb°^, ,! ^ -■ svojim recitalom^ fl. v uri za abonma B >!.l Odgovor poslancu Vidaliju Vprašanje ESSO Standard Poslanec Vidali je prejel odgovor ministra za industrijo in trgovino na vprašanje v zvezi z nameravanim skrčenjem poslovanja rafinerije ESSO Standard v Trstu. V svojem odgovoru pravi minister Colombo da družba ESSO Standard proučuje vprašanje reorganizacije svojega industrijskega kompleksa v Trstu, ki je namenjen predelovanju mineralnih olj, da bi zagotovila boljšo tehnično in gospodarsko storilnost naprav. Družba je sporočila, da v letošnjem letu ne bo mogoče noben sprejeminjevaliij ukrep in da bo zaradi tega sedanji proizvodnji program izpolnjen. Na miljskem trgu snemanje radijske oddaje V petek 22. junija bo na Trgu Marconi v Miljah radijsko snemanje oddaje «Vaš juke-boks», ki je doslej vzbudilo toliko zanimanja v vseh italijanskih mestih, v katerih je tako snemanje že bilo. Točna ura oddaje bo sporočena kaoneje, ko bo izpopolnjen sporazum med RAI in miljsko občino o vseh podrobnostih snemanja in oddaje. SPDT priredi » nedeljo 20. t.m. Izlet na Vremščico (ko bodo cvetele JurJe'' Excelsior 16.00 «Nuna 16.00 «[N'Uiia monaca dl Monza). erffC li, Gabriele Ferzett^ mladini izpod 18. I«1?' Grattacielo 16.00 *VoAXt-2 ^ uiime sporche). Capucine. Prepovedan« ^ Arcobaleno 16.00 «RJoVw3n(rtJI' ni ruggenti). Nmo Cervi. Drlieto4® ( Supercinema 15.30 «pr a S*'j družbe« (11 placere « pet>M pagniia). Fred Astaire, oolds, Ulil Palmer. (k, uihira. in no »Nora z od*™ lOUdllia 1U.UV -----. DTillll j,lia rnatta). Catherine Tognazzi. Prepovedano p Aurora 16.30 «300 iz , , j (I 300 di Fort Cristailo 16.30 «Fannyai Leslle Oaron. K)*',; Garibaldi 16.30, «Tar":. žee» (Li dove 11 50 žge» (Li dove “ - „e. *, j Technicolor. Pat ^a>kar O ht\\ Tecnnicoior. r Capitoi 15.30 «NekaJ. teden' U»LŽCJ1. Cjd UI1JC K n« ||V impero 16.00 »Razpote* nJ) , sko» (Divorzlo ali' ut sko» (Divorzlo aii‘ gvj», j Halla 16.00 «Adam 1" tej, color. Christiane Boena. Massimo 16.00 «Neizpr°5nmi(t‘ i sorabllii). Technicolor' ster. Audrey HcpburO'in p . Moderno 16.30 «Ron1 i/jl1 Technicolor. Steve Scott, Virna Lij!* Astoria 17.30 «Te?:ko za} 0tj, H „G«i Sc N 1»« -N So S Hi H s Nt0 S« ,1% Si s s % Hi & s v t ji >s s« ti s« S <0. Slike, SK rSiVar Frančiška 20. J i« t: KINO ROSANORt' 'bi predvaja danes R’ čel kom ob l9, NEKOMU ugaJK TOPi c/'m v" (A qualcuno PisC* 0tl c« jfOn K Pl JACK L® Sestanek odbora Krščanske demokracije Včeraj se je sestal pokrajinski izvršni odbor Krščanske demokracije, ki je skupno z demokrist-janskimi parlamentarci proučil vprašanje ustanovitve avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina. O tem vprašanju je najprej poročal pokrajinski tajnik Belci. Izvršni odbor je tudi sklenil, da bo posredoval na ministrstvih glede uveljavljenja zokona o ureditvi staleža uslužbencev bivše ZVU. Na sestanku so končno proučili zahteve tržaških državnih nameščencev. Novi šolski proveditor odv. Bruno Vigneri, ki je zamenjal dosedanjega proveditoria dr. Puglia-rella, kateri je prevzel novo mesto v ministrstvu za javno vzgojo, se je včeraj dopoldne v svojem uradu sestal z nekaterimi tržaškimi novinarji. 2al naš list o tem sestanku oz. o proveditor-jevi tiskovni konferenci ni bil obveščen in niti nanjo povabljen. Dr. Vigneri se je z novinarji razgovarjal o vprašanjih, ki zadevajo italijansko šolo v našem mestu in s katerimi sta ga v glavnih obrisih seznanila že njegova najtesnejša sodelavca pod-proveditor dr. Fidenzi in dr. Mar-chini. Ni nam znano, če se je dr. Vigneri dotaknil v svojem razgovoru tudi problemov slovenskega šolstva na njegovem novem delovnem področju. Ob zaključku tiskovne konference je proveditor sporočil, da se bo 16. t. m, sestal s šolskimi nadzorniki za določitev datuma zaključka pouka na osnovnih šolah. Kot znano, je ministrstvo za javno vzgojo dalo proveditorjem posameznih mest možnost, da sami določijo datum zaključka pou-ka v razdobju med 23. in 30. junijem. S kolesom v avto Sinoči ob 21,15 so nudili v splošni bolnišnici prvo pomoč 15-letnemu dijaku Guglielmu Volpi-)u z Rocolske ceste 30. Mladenič se je ponesrečil v Ul. Revoltella na vogalu z Ul. Sinico. Ko je hotel zaviti s kolesom je trčil v avto Fiat 600 TS 38980, ki ga je upravljal 36-letni Angelo Cino iz Ul. Mosco 3. Pri trčenju je Vol-pi dobil razne poškodbe na rokah. Ozdravel bo v 8 dneh. Avto v pešca Včerai ob 13,30 so prepeljali na stomatološki oddelek splošne bolnišnice 14-letnega vajenca Silve-rija Ceruta, ki se je pri neki prometni nesreči v Ul. Carducci pobil po obrazu. Mladenič bo ozdra- vel v sedmih dneh. Do nesreče je prišlo na križišču Portici di Chiozza, kjer je Cerutija podri na tl* neki avtomobilist. 'ČINELI Danes v SVPERCI: ASTAIRE RETOOLDS PflLMERjUU hi' b m !> K- * * T **- h. V vaši # prijetni družbi § / i»' ^SLEPICE NESPORAZUMA MOSKVA-PEKING Po sestanku plenuma Indlie Izvolitev predsednika in ( , * generalnega sekretarja f kompromis med levo in desno strujo - Niše * aHšČa v odnosu na sklepe 22. kongresa KPS Z arf®lni svet KPI Indije je 1 Vno *ega *ton^a* svoje šest-_,y V) asedanje, na katerem je 'ji, Vjeja ® Predsednika partije %. ,in za generalnega se-kilo ^smbudiripada. Tako je i^f V!fH»:,novo ustvarjeno mesto ¥ V, i/ 'A $ A DNEVNIK 11. maja 1962 il/Nniki a’ tako se je tudi na- ViSnamrti.Adžoja Goša, kom-'l° ^ner»,reŠitev za Prazno me-V raf, nega sekretarja, ki sta kril« na'a tak° desno kot le- Cipanije- Hio b>la izkazana čast s . :»o, ^•JtlUcijo, v kateri je Vib,' u.a °n «v duhu spre-! Vsi Jlb Prinaša čas, znal , t združevati čvrsto načel-> VbolW*nostj°». Dasiravno « V ji, 3asna, ta definicija bi N v !'la f‘ksirati konstruk. kjftiti n0j^0aa’ se ie 2na‘ 1 dve ad levico in desnico. Vtljo-, a Pač, kot običajno, Va j. aa osnovi stališč Pe-„Sih Moskve, in to v vseh IJVe., p°sameznih vprašanj, JV ]e do desnega krila in V tentfg8’ ort°doksnega in le- Vi :^vo, da so indijsko-ki-Via , meini spor in pa oba kil Vrt?*1683 KP sz služili Si Okusni kamen vgaj v t0. iVija V, kot sama notranja ^ V1 nani° H ž. pllvaj0 Vij« . Jaradi v dokajšnji zunanja dogaja-samega položaja . v svetu. Znano ,Ji. a*t° imenovani desni- ob °priltUdi P°k0jni G°u’ Sa priukr omenjenega ob- u*S» „!ga nekakšno »nacio-naPad, g,avnem o tem ne iz- > zaTCe ter obsodili KT J,,rii v _,apad, vtem ko se le- , N|„ k * avet^i 22- kongresu KP SZ t.% iPr.®drla nasprotujoča si Ij? Sonu1J3kih komunistov o »,!* bf(l,inV. toda diskusija je W:?' svet kena, dokler bi nacio-H,' £»WPa.r“3e zadeve ne pro-k(»' *Vnem Je bilo to vprašanje ^ aacin redu sledečega zase-Da^°. Pjern na,nega sveta, toda sj' bilo n‘ razPravljalo, am-v( Ck slrlenjeno, da sekre- S^Vravi0 !g. °stalega grartl' 0gip,,0Ve ocene, marveč ~ j VjSari ,,, stališč glede bo-j, , naSD,„deIu Partije same. Vla.-^Ho tl Kongresni stran- Vol’' ‘emwni razlog teh ne' Si Vv ker sta se pred V , dvp svetom naenkrat VVtu rt izi volitev. Dšoši k' So t*spe struje ponovil n-., lgtes'u J i° ie bil iznesel 11 si^rlamp.. algatu Pred dru- iXj tezoTimd VOiitV)a“i' i S ,, o "demokratični liVa k,r i»r0t' reakcionarnim ietiost razumeti tudi kot \S\ 8tranko.SOdelOVanje S &P11 * levice, Gupta, strani* sodelovanju z |Si>»enatlkQ' ki je, po nje-IKi VoJdTkriva za krepitev ll.it » * v Gn el- komunistične J S .Javze] ;,.rnjem domu se je 1'JlVVib ‘n°sti levice „ t, m 6 levice v S3 ‘bdi ŽeIe*. To hi tezo ‘C a vra” dru- 'entra ■“'"•ere vidne o-r_p*n desnega krila med in Nair. s;v0 st SlVS? bl“ ... v , „ ‘ezi desnice in »Je 's druge objav- IS *°Vota ,LPor°čilu. V njem laeionai- Potrebi ustano-i> 'C katt? . demokratične >1.% 1 demo, bl bile vklju- i Siu0r[*r*s* v lne’ napred' U>j0 a stran)r' ^°da hkrati se J, fe«]?olitiko an °btQŽu.ie, da je i«S IfSarnih”1080^1® krepi' Lit ov ' pai-*-,ln komunali-Iji? 'K^deni orii13^3 organizaciji Npani^^ila, da bo za- svetovne sindikalne federacije, Dange, spočetka ni pripadal desnici, ki se je postopno izoblikovala šele po 1. 1956, oziroma po kongresu v Palgatu, temveč je pripadal skupini centra. In ker sta se center in desna struja vse bolj približevala, je Dange postal nekako njihov najvidnejši predstavnik, pri čemer je v dokajšnji meri sledil zamislim in kompromisnim stališčem Adžoja Goša. Levica, ki je še pred zasedanjem nacionalnega sveta sprožila »akcijo kompromisa*, ker Kot manjšina ni mogla upati na uspeh svojega kandidata, je kot kompromisno rešitev, predlagala kandidaturo Nambudiripada, enega najvidnejših partijskih teoretikov. Kot predsednik komunistične vlade v državi Kerali je veljal za desničarja, toda, ko je ta padla, se je postopno začel pomikati bolj na levo, pri čemer pa ni nikoli šel dlje od levega centra, da bi se nato na zadnjem partijskem kongresu distanciral od obeh struj in pokazal s tem svoje razumevanje za napore pokoj- nega Goša, ki se je vedno trudil, da bi v partiji odpravil frakcijske razlike. Končno je bilo vprašanje obeh tekmecev, Dangeja in Nambudiripada, rešeno tako, da je bil prvi izvoljen za predsednika, drugi pa za generalnega sekretarja partije. To je bil rezultat kompromisa, s katerim sta poleg tega bila razširjena še sekretariat CK in izvršilni komite. Z izvolitvijo novih članov je leva struja dobila večino v sekretariatu, desna pa v izvršilnem komiteju. Sicer pa se ta rešitev tolmači kot uspeh levice. Kako bo to vplivalo na notranje in zunanjepolitično orientacijo partije, je težko reči. Tembolj, ker so levici popustile močnejše sile v partiji, in to, verjetno, da bi ne prišlo do še večjih trenj. Vsekakor pa bo situacija jasnejša kdaj konec avgusta, ko se bo CK, kot določeno, izrazil glede sklepov moskovskega kongresa in bo izdelal nov akcijski program, ob upoštevanju pogojev, ki so nastali po parlamentarnih volitvah. ŠTIRJE PREDSEDNIKI JBL., Segni, De Nlcoia, Gronchi in Luigi Einaudi skupaj na neki uradni svečanosti leta 1955 HČERKA NAPISALA ZANIMIV ŽIVLJENJEPIS OČETA Resnica o Modiglianiju človeku in umetniku Veliki umetnik ni bil «prekleti» slikar, kot ga je prikazovala legenda lllll«ltll»llllllll«lll«llll||||IIII||l|||||||III|lllIIUI||||li|ll|||lIIll,|I1||S*|||,|l,,l,(,i,||||,||||||||I|||||||1I||mllWlt|||,||JItf|I|||1|||||II|i|||||1(||||||M|11|I|||liSstl>l|||||||||||II1(||(|||||I(|||1«|||f|g||(|1||||||1I|f|l|W1|mwB|||I||1#!lliillIllllfl||ii|il|||||lllllitBlllllB«lltllJU|MiiBllllllllllfilli»«IiBffilliBg|BBi|i| V VEČNO LEPI NARAVI JE ŠE MNOGO ZANIMIVIH SKRIVNOSTI Kako se drobne gozdne mravlje pogovarjajo med sabo Entomolog P. I. Marikovski je razvozlal že vrsto znakov, ki se z njimi mravlje sporazumevajo - Najlažje odkriti signale, ki se nanašajo na hrano Doslej je prevladovalo mnenje, da se mravlje med seboj sporazumevajo s pomočjo svojih tipalk, ki bi bile nekakšne antene. In učenjaki so to tudi eksperimentalno dokazali. Odtr-žite mravlji tipalke, pa se gotovo ne bo več znašla, niti lastne sestre-mravlje ne bo več prepoznala. 'Toda, daširavno 'ne bo tako pohabljena mravlja ničesar več mogla »povedati*, pd razpolagajo one druge, zdrave — poleg svoje antene — še z drugimi sredstvi za sporazumevanje. Tako vsaj trdi entomolog P. I. Marikovski. Pri svojem opazovanju črnih gozdnih mravelj, je prišel do zaključka, da se člani mravlje-ga občestva v medsebojnih odnosih sporazumevajo tudi s pomočjo določenih gibov, nekakšnih znakov. Teh, namreč, ni mogoče drugače razumeti, kot da predstavljajo svojevrstne signale, ki se z njimi dajejo določene informacije, a te je moč v polnosti prevesti v človeški je- zik. Za sedaj se mu je posrečilo, da je razvozlal samo nekaj teh znakov. Vendar je povsem gotovo, da bo potrpežljivim in marljivim raziskovalcem življe-•nja mravelj prej ali slej uspelo razvozlati še mnoge druge. Izkazalo se je, da je najlažje odkriti pomen ,^stih zpakov, ki se nanašajo na hrano. Oni so dejansko tako očitni in enostavni, kot je očitna in povsem ne-komplicirana samo potreba po hrani. Dolžnost sleherne mravlje-bo-jevnika je ta, da oskrbuje mravljišče s hrano. Ko je ta odkril in premagal, se pravi obvladal svoj plen, plane takoj nanj in se v prvi vrsti sam nasiti. Zaradi tega pridejo v mravljišče ' običajno samo ostanki, v kolikor jih, seve, sploh ostane. Toda teh se pri vhodu v mravljišče požrešno lotijo ostale mravlje, ki tu v brezdelju pohajkujejo in lenarijo. Tisti, ki ni prišla do svojega koščka, ne preostane drugega kot da ga izprosi od drugih, ki so se že najedle. Kato to stori? Prosilka najprej dvigne glavo za 90 stopinj, odpre čeljusti in jih primakne h glavi site sestre, ki jo obenem dobrikajoč se boža s tipalkami. V resnici ji na ta način pravi: »Daj mi jesti.* V kolikor pa -r kar je znana stvar — sit lačnemu ne Verjame, se zgodi, da se sita mravlja noče odreči svojemu koščku. Ona druga, lakotna, pa se prav tako noče odreči svoji zahtevi. Nalahno 3e zvije s celim telesom, obrne glavo za 180 stopinj in znova pritisne svojo čeljust h glavi site. Gre že za podkrepljeno prošnjo: »Prosim, da mi daš jesti.* Ce tudi to pot ne zaleže, oo-tem prosilka s široko odprtimi čeljustmi krepko udarja po čeljustih brezsrčne sestre, kot bi se pripravljala, da jih zabije v njen goltanec. Prošnja se je spremenila v ukaz: »Takoj mi lllllllll■lllllllllllllllllmllllllllllllllllllll|||||||rl||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||^|||||||||||U|tmllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||mlll|||||||||||f| ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Problem spolnih bolezni »Jlo (3vk0v Proti vladni po |!sjr ^iodc;n*- ['V'C'retarja V°lltev gene' |U V* in c. ’ so predstav- Cndidata Pa določili za is.*8* Kan°viteti Dangeia’ ene- MtLVolft°!itiehegaV •Partije ter KNt=ia n* ln sindikal- V CVsainfeŽnji ge"«aI- ... flgr«sa j« Skega sindikal- ......... p°dpredsednik . Spolne, ali venerične bolezni so predstavljale in še predstavljajo poleg tuberkuloze in alkoholizma izredno veliko zlo za družbo in jih zaradi tega po vsej pravici prištevamo med težke socialne bolezni, ki povzročajo velike težave tako poedincu kot skupnosti. Pri širjenju spolnih bolezni sta bila poleg drugih činiteljev krivi neprosvetljenost ter napačno pojmovanje veneričnih bolezni. Predolgo so se smatrale te bolezni kot nekaj sramotnega, o čemer se ne sme govoriti. Ne samo preprosti ljudje ampak tudi izobraženci so padali zaradi neznanja in napačnega sramu kot žrtve teh bolezni. Okuženci so bolezen skrivali zaradi sramu in se niso zdravili, ampak so obolenje prenašali na druge. Zaradi ne dovolj učinkovitih starejših načinov zdravljenja je trajalo zdravljenje veneričnih bolezni zelo dolgo in tudi ni bilo izredno temeljito. Razen dolgotrajnih telesnih in duševnih bolečin so te bolezni povzročale začasno ali trajno de-lanezmožnost, v družbi pa po-množevale število dedno obremenjenih ter telesno in duševno manjvrednih. Največje število slepih, gluhih ter umsko defektnih je bila v prejšnjih časih posledica spolnih bolezni. V družini so spolne bolezni velika nesreča, ki uničuje zakonsko srečo, so vzrok nesloge ter često vodijo do ločitve zakon- ske zveze. Glavni vzrok za neplodnost je treba iskati v spolnih boleznih. Tudi splavi in zgodnja umrljivost otrok je često posledica veneričnih bolezni. Z odkritjem penicilina ter njegovo uporabo pri zdravljenju spolnih bolezni je bil storjen ogromen korak pri zatiranju veneričnih okužb. To ni samo zmanjšalo števila obolenj, ampak se je s tem ublažila bolezen sama. Prvi veliki uspehi v zdravljenju s penicilinom so izzvali po vsem svetu optimizem in na-do, da se bo število veneričnih obolenj v najkrajšem času zmanjšalo na minimum in da bodo spolne bolezni povsem izginile. Takšno mišljenje je bilo osnovano na celi vrsti dejstev. Od gonoreje (kapavice) oboleli je ozdravljen z eno samo injekcijo penicilina in po štiriin dvajsetih urah ni več okužljiv. Že nekaj ur po injekciji so z mikroskopskega preparata izginili vsi gonokoki (kužne klice kapavice) V dobi pred penicilinom pa je bilo zdravljenje gonoreje mučno in dolgotrajno. Podobno je tudi s sifilisom. Prej je trajalo zdravljenje po več let, recidivi so bili pogosti in v organizmu so nastajale lažje in težje okvare. Danes je pa bolnik že v kratkem času neokužljiv, poleg tega je pa zdravljenje občutno krajše in zanesljivejše. Vendar se pa te nade niso popolnoma uresničile. Padec vene- 5 Ne L (04 „ '"""mlinum,,.. I Vj>«'dL2L20- 4'> Prejeli ' raznMbe' staiin° me- f^enja utegne osebo. 1 5 ) MiinJU Nk-Oseu natrti, , ,Dreplagi, siedi-A ' kl va8Uf?Stevajte na-Zdravje dobri21: 5' do 22. 6.)) JSsjsaSsa.1 !W«Xtr0'' ■ j « Ia, v* dobr NoJa prijatelj-V (on K ‘ Nepričakovan bo- o- rve- do 8.) Zahva- ljujoč obljubam v teku jutra, boste postavili trdne osnove za vaše bodoče delovanje. Bodite uvidevni z drago osebo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Glede poslovnih zadev boste dobili važne ponudbe, kl bodo zbudile vaše zanimanje. Ugodne razmere v srčnih zadevah. TEHTNICA (Od 23. 9. do 23. 10.) V poslovnih zadevah vam bo pomagal dober prijatelj. Nepričakovani obisk, k| vas bo zelo razveselil. Potovanje. ŠKORPIJON (Od 24. 10. do 22. 11.) Poslovne zadeve se ne bodo razvija- le po vaši želji, vendar se ne bo zgodilo nič hudega. Pazite na svoje zdravje. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Clmprej morate rešiti neko poslovno zadevo. V srčnih zadevah bodite bolj iskreni. Prijeten obisk. Pismo. KOZOROG (od 21. 12. 20. 1.) V poklicnem delu boste dosegli uspeh, le z dobro organizacijo. Pazite, da ne pokvarite nove simpatije. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V poklicnem delu boste naleteli na malenkostne ovire. Glede srčnih zadev ne smete graditi gradov v oblakih Pismo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Lepe perspektive za poklicno delo. Ugodna priložnost za sestanek z drago osebo, s katero se boste prav dobro počutili. ričnih bolezni po vojni ni bil tako frapanten, kot se je pričakovalo, in tudi ni dolgo trajal. Sicer je število svežih sifilitičnih obolenj v prvem povojnem desetletju padlo od deset na eno, če pa vzamemo v poštev, da spada leto 1946 v dobo največje razširjenosti spolnih bolezni in če to število vzporejamo s stanjem leta 1938, znaša le tri proti ena. V zadnjih letih opažamo, da število svežih sifilitičnih infekcij polagoma narašča, kar nas opozarja, da to obolenje ne izginja in da moramo biti zelo o-prezni. Tudi kar se tiče gonoreje so v začetku zdravljenja s penicilinom opažali naglo padanje števila obolelih, po kratkotrajni stagnaciji pa število obolelih za gonorejo po vsem svetu spet narašča. Porast veneričnih bolezni je posledica promiskuitete, ki jo o-pažamo v nekaterih deželah. Med ljudmi je razširjeno mnenje, da spolne bolezni niso več tako strašne in nevarne kot so bile nekoč. Povsod se opaža neka brezskrbnost. Vse to pa dela občutek lažne varnosti. S takimi in podobnimi vprašanji se je ukvarjala nedavna konferenca Mednarodne unije proti spolnim boleznim. Konferenca je u-gotovila, da število spolnih bolezni v mnogih državah počasi in konstantno raste, kar se posebno velja za tako imenovane nerazvite dežele. Zdravljenje s penicilinom postavlja pred nas celo vrsto problemov. Vse bolj pogosta uporaba — pa tudi zloraba — penicilina ima za posledico, da stalno narašča število ljudi, ki so preobčutljivi na penicilin in reagirajo nanj alergično. Tudi se množijo soji gonokokov, ki so nasproti dosedanjim dozam penicilina odporni. V takih primerih je treba doze povečati ali pa penicilin zamenjati s kakim drugim antibiotikom. Kot torej vidimo, predstavlja zatiranje spolnih bolezni zelo zamotan problem. Za to ne zadostuje le dobro zdravilo, kot je penicilin, ampak je treba vzeti v obzir kot važna faktorja socialno in spolno moralo. Dr. S. B. daj jesti!«, ki se po navadi tudi izpolni. Z lovom in nabavljanjem hrane sta povezana še dva druga zanimiva signala. Brž ko je mrav-Ija-borec, postavimo, ugotovila, da plen ni primeren za jedačo, skoči najprej nanj, zatem pa takoj z njega, Jcar pomeni: »Za hrano je zanič!* Večkrat zadostuje en sam takšen signal, da bi se vrsta napadalcev takoj razredčila in bi se za plen povsem prenehala zanimati. Ce je za obvladanje plena, odkritega daleč od mravljišča, potrebna pomoč, potem se nekaj mravelj običajno povrne vanj, da bi tu to pomoč poiskale. V tem primeru njihovi signali spominjajo na znani ples čebel. Mravlje, ki so prišle po pomoč se vrte okrog onih, ki so jih izbrale, da gredo z njimi, v obliki krogov in pentelj, pač odvisno od položaja in razdalje teh, pri čemer vsako udarjajo z glavo po trupu. Smer udarca pa le-tem kaže pot proti kraju, kjer se plen nahaja: »Tja, na pomoč!* One črne mravlje, ki po navadi ostajajo doma, pa večkrat 0-puste svoje običajno delo, da bi pregledale mravljišče, ko pa se pokaže potreba, se znajo lotiti tudi kakršnega si bodi drugega dela. Mravlja, ki je poglobljena v svoje delo, ni lahko odtrgati od tega Tisti, ki bi jo pri tem skušal motiti, bo takoj prejel krepak udarec z njeno čeljustjo: »Pusti me pri miru,* pomeni to, kar zadostuje, da se motilec obrne in gre po svoji poti. Ce mravlja sreča nekega nasprotnika, s katerim pa bi se iz raznih razlogov ne hotela spopasti, pa vendar smatra za svojo prvo dolžnost, cia mu zapreti. To, seve, za vsak primer. Pri tem se dvigne na zadnje noge, izboči vnaprej svoj trebušček, kot bi hotela proti njemu brizgniti kislino, a to pomeni: »Pazi se!» Kot že povedano, gre tokrat samo za grožnjo. Črna gozdna mravlja ne more brizgniti kisline na razdaljo, ki jo n.pr. zmore rdeča gozdna mravlja, od katere je tudi povzela že omenjeno pretečo pozo. Kot znano, se v mravljišču vsakdo ukvarja s svojim delom: majhne delovne mravlje se ubadajo z domačimi posli, večje, ki so bojevniki, se ukvarjajo z lovom, obrambo ter sodelovanjem v spopadih. V dneh, ko vlada mir, so bojevniki domala brez moči in povsem negibni, kar pa ima svoj pomen. Njihova ravnodušnost do vsega, se namreč izraža tudi v odnosu do hrane. To pa ima svoje izredno pozitivne posledice v ekonomiji mravljišča. Celo stražarji ob vhodu v mravljišče so topi in brezbrižni. Samo od časa do časa, ko se srečajo, udarjajo z glavo ob glavo. Ti udarci, ki si jih dajajo zdaj od spredaj, zdaj od strani, zdaj spet od zadaj, se zdi, kot da bi pomenili: »Bodi oprezen!* Ob najmanjši nevarnosti je bojevnikova dolžnost, da takoj opozori nanjo. To stori tako, da dvigne glavo navzgor, široko razpre vilice ln z njimi krepko udarja po lesu. Ko bi z njim udarjala po tanki leseni plošči, bi udarec moglo zaznati celo človeško uho, tako je močan. Nedvomno, da se odlično čuje tudi v mravljišču, kjer so vse stene izredno dobri prevodniki zvoka. Ko postane nevarnost povsem stvarna, poskrbe mravlje najprej za to, da pripravijo vojsko bojevnikov za spopad. Le-te zbu-de iz njihove toposti in dremavice delovne mravlje, in sicer tako,, da povesijo svoje glave in z njimi udarjajo po glavah bojevnikov. Ti se postopno prebude in začno vse močneje tresti z glavo: »Preplah!*, bi pomenilo to. Tudi med samo bitko se mravlje-bojevniki sporazumevajo z ustreznimi signali. Ko je, denimo, neki bojevnik premagal svojega nasprotnika, se pogumno navdihuje za naslednji spopad z bliskovitimi udarci trebuščka ob drevo: »V boj!* Po končani bitki mravlje še dolgo ne morejo priti k sebi. Povsod se jim dozdeva, da vidijo sovražnike. In ko se tako v mravljišču srečujejo, se — namesto običajnega otipavanja s tipalkami — omeje na to, da nalahno poskakujejo naprej in nazaj, ob udarjanju z vilicami: • Kdo si?», vprašujejo oprezno ena drugo. To je samo nekaj iz doslej nam nerazumljivega jezika mravelj. Verjetno bodo učenjaki še izpopolnili svoja odkritja, pa nam bo tako še marsikaj odkritega iz življenja teh majhnih živalic. Hič slavnega slikarja Modt-glianija Jeanne je pred kratkim izdala knjigo «Modigliani sans legende«, ki je izšla obenem v Florenci in v Parizu ter je zbudila veliko zanimanje, ker zavrača legendo, ki so jo nekateri pisatelji takoj po slikarjevi smrti u-stvarili, češ da je bil Modigliani «prekleti slikar«. Jeanne, ki ima zdaj 43 let, ni poznala svojega 0-četa, ki je umrl 24. januarja 1920, ko je bila stara le eno leto. Prav tako ni poznala svoje matere, ki je sledila umetniku dva dni po njegovi smrti. Po smrti svojih staršev je sirota živela pri starših svojega o-četa, ki so skrbeli za njeno vzgojo, da je lahko študirala filozofijo in zgodovino umetnosti na u-niverzi v Florenci. Pred začetkom zadnje vojne se je vrnila v Francijo, kjer je marsikaj doživela. Aktivno je sodelovola v uporniškem gibanju, zaradi česar so ,i° zaprli, a ji je uspelo zbežati. Trdo je bilo takrat življenje in Jeanne si je pomagala na razne načine. Bila je manekenka, strojepiska, telefonistka, nato novinarka in prevajalka, končno pa je prešla k poučevanju. Tudi takrat, ko je bila prisiljena, da si je z raznimi poklici služila vsakdanji kruh, ni zanemarjala študija in umetnostne kritike. Jeanne se ni lotila študije Mo-diglianija sentimentalno kot njegova hčerka, pač pa kot kritik in življenjepisec, ki mu je pri srcu resnica. Tega dela se je lotila s tako intelektualno ostrino in kritičnostjo, kot bi obravnavala vsak drug problem iz umetniške zgodovine. Ni goli slučaj, da se je lotila tega dela ko je zbirala gradivo za študij o Vincentu van Goghu. Zaradi tega ima knjiga veliko zgodovinsko vrednost, in nam prikazuje Modiglianija v popolnoma novi luči. Modigliani je zdaj po zaslugi svoje hčerke prikazan tak, kakršen je pač bil v resnici, ne pa fantastična oseba, kakor so nam ga prikazovali do sedaj, Jeanne govori o svojem o-četu brez sentimentalne popustljivosti, ki bi vzela vso vrednost takemu delu. Čeprav ni osebno poznala svojega očeta, in morda prav zaradi tega, se je z veliko vnemo lotila raziskovanja in zbiranja gradiva ter informacij pri svojih sorodnikih in številnih očetovih prijateljih ter znancih. Razen tega je zbrala mnogo pisem in važnih dokumentov, ki niso bili do sedaj znani. S svojim delom je Jeanne pobila legendo, češ da je bil Modigliani neubogljivi sin bogate družine židovskih bankirjev, tako u-porniški, da je zapustil svoj dom v Livornu in odšel v Pariz, kjer je trpel glad in nizko padel ter utonil v razvratnem življenju. Po tej legendi naj bi Modigliani u-stvaril svoja genialna dela pod vplivom alkohola in mamil. Tipična podoba prekletega umetnika, ki ga je ustvarila fantazija nekaterih pisateljev, kot sta An-dre Salmon in Francis Carco, katerim so leno sledili drugi živ-ljenjepisci Modiglianija. Resnica je povsem drugačna: Mo.diglianijevi iz Livorna niso nikdar bili bankirji. Ko se je rodil Amedeo, ne samo da niso bili bogati, ampak so živeli v revščini. Bili so kolikor toliko bogati nekaj let prej, ko je bil oče lesni trgovec, toda trgovina je šla slabo in je prišlo do stečaja, zaradi česar so vse izgubili, tako da so jim celo zarubili pohištvo. V družini niso nikdar ovirali umetniški razvoj in željo Amedea, da bi se posvetil slikarstvu. Njegova mati Eugenia, ki je bila zelo bistra in inteligentna ženska, mu je pomagala in ga spodbujala. Ko je imel osemnajst let so ga poslali v Florenco na slikarsko šolo, ki jo je vodil Giovanni Fat-tori, nato mu je stric pomagal, da je odšel na študije na umetnostno akademijo v Benetkah. Ko je prišel v Pariz leta 1906, je bil star 21 let in je skraja stanoval v ne- Radio Trst A 7.30 Jutranja glasba iri koledar; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Vrtiljak, pisani odmevi naših dni; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za prijeten uvod igra na marimibo Gianni Safired; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Skladbe Jugoslovanskih sodobnih avtorjev; 19.00 Sola in vzgoja; 19.15 Glasbeni kaleidoskcp: orkes er Paul Bonneau; 20.00 Šport; 20.30 Gospodarstvo In delo; 20.45 Orkester Nelson Riddle; 21.00 Koncert operne glasbe, ki ga vodi Nino Bonavolonti; 22.00 Novele 19. stoletja; 22.25 Friedrech Chopin: 12 etud cp 25; 22.50 Big band Teda Heatha. 12.25 Tretja stran; 14.20 Zanimivi procesi v preteklosti v Trstu; 15 40 Znani motiv . Koper 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Turistične informacije; 12.45 Glasba po željah; 13.40 Poje zbor RTV Beograd; 14.00 Vedro ir, popularno; 14.30 Iz dunajskih operet; 15 15 Zabavna glasba; 15.30 Domače aktualnosti; 15.40 Glasbena medigra; 15.55 Lahka glasba; 16.00 Zbor in orkester; 16.40 Jules Mas-senet; 17.40 Filmska glasba; 19.00 Veseli ritmi; 19.30 Prenos RL; 22.15 Ansambel Jackson igra za vas; 22.35 Komorna glasba; 2300 Prenos RL. Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih. 830 Omnibus; 10.30 Šolska oddaja, nato nadaljevanje Omnibusa; 12.00 Najnovejše popevke; 12.20 Glasbeni album; 13.30 Moderne maske; 15.15 Poje Betty Curtls; 15.30 Tečaj angleškega jezika; 15.55 Vreme na ital. morjih; Petek. II. mu|a 16.00 Prenos z nogometne tekme Italija-Madlžarska; 18 00 Nunzto Ho-tondo ln njegov orkester; 18.30 Enotni razred; 19 00 Oddaja za delavce; 19.30 Filmske novosti; 20.00 Glasbeni album; 21.000 Simfonični koncert p. v. Massma Frecce. II. program 9 00 Jutr.nje ve.ti; 10.00 Potovanje po Padski nižini; 11.00 Glasba za vas, ki delate; 13.00 Gospod ob 13. predstavlja; 14.00 Mali orkester; 14.40 Plošče; 15.00 Album popevk; 15.45 Glasbeni carnet; 16.00 program ob štirih; 17 30 Glasbeni variete; (8.30 Športne novice; 20.30 Varietejski pregled; 22.15 Večerna giasba. ///. program 17.00 Igor Stravv uskj; 18.30 Zbirka plošč; 19.05 Trdeset let italijanske zgodovine- 20.00 Vsakovečerm konrert; 21 30 Radij ka igra: 22.15 Pogovor o angleški kulturi; 22.45 Kvartet p. v. Giovannlja Pattlste Viottija; 23.15 Neoafr Ski pripovedniki; 23.45 Na programu ,udvik van Beethoven. Slovenija 5.00 do 8.00 Dobro jutro!; 8 05 Učiteljski pevski zbor «Emil Adamič« poje pesmi in priredbe jugoslovanskih avtorjev; 8.25 Eno v drugo, minuto za minuto (popevke in vedri zvoki); 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Konček za mlade ljuDtte.je glasbe; 10.15 Dve skladbi Georga Friedricha Haendla; 10.35 Sestanek z orkestrom Ray Martin ln pevcem Deanom Martinom; 1100 Zoltan Kodaiy; Plesi iz Galante; 11.15 Naš podlistek — Claude Roy: Nesreča v ljubezni — 11 ; 11.35 Do dvanajstih oa nekaj melodij za dober tek; 12.05 Ljubljanski oktet poje slovenske narodne pesmi: 12.15 Kmetijski nasvet.; i2 25 Melodije ob 12.25; ,3.15 rib,Ulila In zabavna glasba 13.30 Poje baritonis. Tito Gobbi; 14 05 Kadilska šola za kem hotelu blizu Madelaine, v strogem centru mesta, nato pa si je moral poiskati bolj sVromno stanovanje. Denarja ni zaoravljal in ni zahajal v slabo družbo, ker je bil precej sramežljiv in se je zanimal samo za umetnost. Vpisal se je na umetniško akademijo Cn-larossi in nekaj časa ni imel finančnih težav, ker mu je za skromne zahteve zadostovala podpora. ki jo je vsak mesec dobival od doma. Alkohol in mamila se pojavita v njegovem življenju mnogo pozneje, vsekakor pa ne v taki meri, kot se je govorilo (lo sedaj in ne v večji meri kot je bila takrat navada med umetn-,u v Montmartru in Montparnassu. Modigliani je imel spremenljiv značaj. Hitro se je raziezil in hitro pomiril. Bil je zelo vljuden in prijazen, ko pa je spil nekaj vina je začel razsajati. Mesece in mesece je mirno živel in naiče ga ni zapazil, če pa si ga je privoščil malo preveč, so ga takoj zapazili in se je o tem širil glas, ker mu je vino škodovalo in ga preveč 'razburilo. Nihče pa ni nikdar videl Modiglianija, da D: risal, ali slikal pod vplivom alkohola ali mamil, ker v njih ni iskal inspiracije. Ko je delal, je bil popolnoma trezen in se je resno lotil' dela, ker je imel pred seboj ja- Jeanne Modighanijeva hčerka sen cilj in je bil prepričan, da se bo prej ali slej uveljavil kot umetnik. Legenda o Modiglianiju je seveda privlačna in zapeljiva, toda kvarila je njegov lik in zmanjševala vrednost umetnika, ki se naj ne bi zavedal tega, kar je ustvarjal. K ustvaritvi te legende so vsekakor pripomogle nekatere dramatične okolnosti njegovega življenja, kakor dejstvo, da se m poročil z Jeanne Hebuterne. Do poroke ni prišlo zaradi odpora njenega očeta, ki se je kot strogi katoličan upiral poroki svoje hčerke z Židom. Modigliani bi se bil prav verjetno poročil, saj je pričakoval potrebne dokumente iz Italije, pa je prehitro umrl. Tudi tragični konec mladega dekleta, ki ga je imela zelo rada in je dva dm po njegovi smrti skoči a skozi okno iz petega nadstropja, je prispeval k širjenju legende o «prekletem» umetniku. Razen tega se je legenda utrdila spričo njegove smrti v cvetu mladosti. IJ-mrl je namreč ko mu je bilo 35 let, toda ne zaradi razvratnega življenja, pač pa zaradi tuberkuloze, ki je bila posledica bolezni, ki ga je prijela še v Livornu ko mu je bilo petnajst let. Zaman se je trudil celo življenje, da bi se popolnoma ozdravil. Njegova hčerka je torej napravila koristno in hvale vredno delo, da je ovrgla legendo in prikazala svojega očeta kot človeka in umetnika v pravi luči. Vf//S/SS% nižjo stopnjo — Modri mož .ud Mrzlim klancem; 14.35 Pri skladatelju Janku Ravniku; 15.20 Goda'a in zabavni zbori: 15.45 Jezikozni pogovori; 16.00 Vsak dan za vas; 1705 Iz del Jugoslovanskih avtorjev; 13.10 Za vsakogar nekaj ‘z arhiva slovenskih narodnih pesmi ln domačih vl-žarjev; 1845 Iz naših kolektivov; 19.05 Panorama pop-vu in lepih melodij; 20 00 Dva prizora iz hrvaških oper (Sunčanica, Ekvinokcij)' 20.15 Tedenski zunanje-ojhtič-ii pregled; 20 30 Glasbena medigra; 20.35 Spoznavajmo svet in jn iiovino' 21 35 Ob zvokih zabavne glasbe, 2'! 15 Prvi festival slovenskih :one v* tUed 1962 (Posnetki s testivala); 23.05 Sodobni koncerti. Ital. televizija 8.30, 1400 15.20, Snia 17 30 Program za najmlajše' ib 30 Dnevnik 1845 Razgovor s posiušnri, 14 10 Atomska lekarna; 19.25 Glasbeni rar-nei; 20.20 Športni dnevnik' 2t.3<) Dnevnik: 21.05 Enodejanka M.chseia Bretta; 23 50 Dnevnik, DRUGI KANAL 21.10 Komunistična Kitajska; 22.2 Dnevnik; 22 40 S'mfomč I koncert. Jug. televizija RTV Zagreb iB.oo ve er — serijski film (posreduje s mo ou-Jarnik Sljeme); HTV Beogia-d 18.30 1'ajni dnevnik dr. Hudsui a — serijski film; 19.00 Magaz n vsakdanjih skrbi; HTV Ljubljana 1930 Doma in na tujem — informativna oddaja; RTV Beogiad; 19.30 Slike in kulpture; JRT 20.00 TV Jnev.ik: RTV Ljubljana 2U.20 S TV pa svetu: Liliputanske države. Evrope; 20 35 Spoznavajmo svet in domovino — ravna mladinska oddaja. 22.00 M Ni'kol č: Kupe ši. 9-10 — TV dram: — uprizoritev za Sterijmo pozor n JRT 23 00 TV dnevnik — 11 Gortško-bcneški dnevnik DANES V LJUBLJANI OTVORITEV SEJMA «ALPE-ADRIA» Iz goriške pokrajine razstavlja svoje izdelke 23 operaterjev Objavljena seznama z vrednostjo blaga, ki bo uvoženo ali izvoženo v okviru sejemskih kupčij Danes zjutraj se bo na povabilo vodstva sejma nAlpe-Adria* v Ljubljani udeležila otvoritve te pomembne mednarodne trgovske manifestacije tudi delegacija goriške občinske uprave. Delegacijo •estavljajo župan dr. Luigj Poter-sio ter odbornika Moise in Can-dussl- Clani delegacije bodo v zgodnjih urah odšli v Ljubljano čez mednarodni prehod v Hožni dolini. Trgovinska zbornica je sporočila, da so zastopniki ministrstva za inozemsko trgovino sklenili sporazum o izmenjavi jugoslovanskih in italijanskih izdelkov na mednarodnem sejmu »Alpe-Adria« ,ki bo v Ljubljani od danes dalje do 21. maja. Na podlagi tega sporazuma bodo jugoslovanska podjetja izvozila v Italijo za dve milijardi lir Izdelkov, za prav toliko pa jih bodo italijanski operaterji izvozili v Jugoslavijo. Pri tej operaciji lahko sodelujejo samo tista podjetja, ki imajo svoj legalni sedež na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. Predložena je obsežna lista s seznamom blaga, ki pride v poštev za zamenjalnl postopek. Iz tega seznama, naj navedemo samo najvažnejše vrste blaga in pa njegovo vrednost. Iz Jugoslavije bomo lahko uvozili za 150 milijonov lir mesnih konzerv, 100 milijonov konzerviranih rib, 150 milijonov prašičjega mesa, 400 milijonov goveje živine za zakol. 200 milijonov raznega blaga s posebnim dovoljenjem, 180 milijonov lesa, 50 milijonov jajc, 6 milijonov hmelja, 40 milijonov premoga, 20 milijonov izdelkov keramične industrije ter marmor, parkete, konopljo, kristalne izdelke, razne pijače, izdelke elektrotehnične industrije itd. V Jugoslavijo pa bomo izvozili za 50 milijonov lir južnega sadja, 50 milijonov farmacevtskih izdelkov, 50 milijonov barv, 250 milijonov tekstilnih izdelkov, 120 milijonov pločevinastih izdelkov, 200 milijonov raznega električnega materiala, 150 milijonov gum za razna vozila, 200 milijonov galanterijskih izdelkov, 200 milijonov električnih aparatov ter 280 milijonov raznega blaga. Ureditev plačevanja izmenjanih izdelkov bo izvršena v okviru posebnega računa, imenovanega «A1-pe-Adria», ki ga bodo odprli pri Banca d’Italia v Trstu. Ta brezobrestni račun v italijanskih lirah bo naslovljen na jugoslovansko Izvozno in kreditno banko v Beogradu. Plačila v korist jugoslovanske banke se bodo lahko izkoristila izključno samo za finansiranje izvoza italijanskih iz- delkov v protivrednosti. Trgovinska zbornica nadalje navaja vse podrobnosti za izdajo izvoznih in uvoznih obrtnic. Da bi se operaterji seznanili med seboj, so v teku pogajanja s Trgovinsko zbornico Slovenije in vodstvom sejma, da bi določili en dan, po možnosti ponedeljek 21. maja, ki naj bi bil posvečen samo stikom operaterjev in sklepanju kupčij. Izbira tega dne bo pravočasno objavljena, ko se bodo pogajanja zaključila. Na ljubljanskem sejmu razstavlja 23 trgovcev iz goriške pokrajine. Štirinajst jih je iz Tržiča, štirje iz Gorice, dva iz Gradiške, eden iz Zagraja, dva pa iz Be-gliana. Iz Gorice razstavljajo: IL MU (kovinska zapirala), Dogani (kovinsko pohištvo), Adani (ogrevalne naprave) in Fogar (reklam- SEJfl OBČINSKEGA ODBORA V GORICI Ustanovili so komisijo za razvoj Andrejevega sejma Prihodnja občinska seja bo v ponedeljek 14. maja Ker je odšel župan v Bim, je zadnji seji občinskega odbora predsedoval njegov namestnik dr. Gallaroitti. Pod njegovim vodstvom je odbor sklical sejo občinskega sveta za ponedeljek 14. maja ob 18. uri, da bi nadaljevali s proučevanjem pravilnika Doma onemoglih in ostalih točk dnevnega reda, katerim so pristavili še priznanje plačnih poviškov občinskim uslužbencem, priznanje posebne doklade uslužbencem troša-rinskega urada za leto 1962 ter imenovanje preglednikov računov za poslovno dobo leta 1961. O teh vprašanjih sta poročala odbornika Candussi in dr. Gallarotti. Ce do 20.30 ne bodo izčrpali vseh vprašanj. se bodo morali svetovavci ponovno sestati eno uro kasneje. Odbornik za javna dela Lupieri je na seji poročal o svojem rimskem obisku, kjer je s predstavniki tehničnega urada prisostvoval zasedanju, ki mu je predsedoval minister za javna dela, Sul-lo. Na tem shodu so proučili zakonski osnutek, ki naj bi ga vnesli v regulacijski načrt, da bi določena zemljišča uporabili za gradnjo ljudskih hiš. O tem vprašanju se je razvila živahna raz- prava glede pogojev za določitev takšnih površin ter odplačilnih stroškov. Odbornik Lupieri se je v Rimu razgovarjal tudi z arhitektom prof. Piccinatom, ki je izdelal rimski urbanistični načrt. Odborniku za javna dela je odbor izdal pooblastilo za izvedbo nekaterih popravil v cerkvi v Podgori. Občinskemu svetu pa bodo predložili v odobritev nadaljnje popravilo Ul. Bolivija. Delo bo stalo 3,2 milijona. Odbornik za splošne zadeve in za mladino Lodi je prevzel nalo- go, da bo izdelal program pobud rekreativnega značaja v korist mladine. Odbornik za osebje Can dussi je poročal o vprašanjih občinskih uslužbencev in še posebej o dodatni dokladi, o kateri smo pisali zgoraj, za katero bo občina izplačala 66 milijonov. Odbornik za javne usluge Martellani je seznanil svoje kolege z nekaterimi nujnimi vprašanji, ki se tičejo ni napisi). ................................................................................»m'« IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA njegovega področja, in sicer s daljšanjem najemniške pogodbe po- za Trčenje žene iz Jazbin s financarjem v EoCniku Ribe, ki jih je ulovil, so bile premajhne - Z avtom na Oslavju brez šoferske izkaznice Dne 5. septembra lani se je 23-letna Marija Skok iz Jazbin peljala z vespo iz Gorice proti domu. Ko je prišla v Ločnik in je vozila po Ul. Ul. Sartorio je z nasprotne strani privozil na kolesu 20-letni finančni stražnik Giongio Umola, ki je bil takrat v službi na obmejnem bloku Uklan-ci pri Steverjauu. Na mestu, kjer dela cesta manjši ovinek, je prišlo do trčenja ...................................imilllliiiiiiiiiiiuiuliiili.iiiiiiiinmiinmiiiiiiiiiniiiiilli KONEC MESECA MAJA Porotno sodišče v Gorici Včeraj je bilo izžrebanih 10 porotnikov za goriške razprave V prostorih porotnega sodišča v Gorici je bilo včeraj dopoldne žrebanje porotnikov, ki naj bi se udeležili zasedanja porotnega sodišča v Gorici. Določeno je, da lllllllllMlMIIIlMIIIlilltllHMMHHIIHIlIllIlHHIIIIlilllHI CORSO. 17.00: «Salvatore Giulia-no», S. Randone in F. Folf. Italijanski črnobeli film. Mladini pod 16 letom vstop prepovedan. VERDI. 16.00: «Zasebno življenje«, Brigitte Bardot, Marcello Ma-stroianni. Italijansko-francoski barvni film v cinemascopu. V1TTORIA. 17.15: «2enske sejejo razdor« (Le femmine seminano il vento), S. Gabel in P. Leroy. Francoski črnobeli film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.15: »Maščevanje mušketirjev«, G. Barray in M. Demongeot. Italijansko-francoski barvni film v cinemascopu. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Goric; lekarna SORANZO, Korzo Verdi št. 57, tel. 28-79. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 22.2 stopinje ob 12.10, najnižjo 11,8 stopinje ob 3.40. Povprečne dnevne vlage je bilo 75 odst. bo porotno sodišče zasedalo v Gorici od 28. do ,30. maja. Razpravljalo bo namreč samo v vlomu v neko vilo pri Kaprivi, do katerega je prišlo v poletnih mesecih lani in o katerem smo obširneje poročali takrat v naši kroniki. Včerajšnje žrebanje je vodil preds. sodišča iz Trsta dr. Clau- dio Rossi ob prisotnosti drž. tož. dr. Piera Marsija. Poleg teh dveh bo pri porotni razpravi prisoten kot stranski sodnik dr. Francesco Ligabue. Izžrebanih je bilo naslednjih 10 imen: Medina Capetta por. Ceccherin, 1904, iz Gorice, Ul. Colombo 42; Italia Marini, 1903, iz Trsta, Ul. Gallina 2; Angela Robba vd. Giorgi, 1901, iz Trsta, Ul. Don Bosco 25; Elda Artico, iz Trsta, Ul. Ca-nova 11; Margherita Marini, 1903, iz Trsta, Ul. Santorio 5; Giovanni Nemelli, 1903, iz Trsta, Ul. D’Annunzio 4; Augusto Geat, 1904, iz Gradiške, Ul. Gerusalemme 116; Francesco Monti, 1899, iz Trsta Ul. Piccirdi 31; Aldo Fanna, 1912, iz Ronk, Ul. Sorgente 5; Bruno Revelli, 1915, iz Trsta, Šalita di Gretta 33. Izmed navedenih imen bodo iz- brali šest porotniKov za gor 1 zasedanje porotnega sodišča. med obema, verjetno ker sta vozila preveč po sredi ceste. Pri tem je Skokova utrpela večje poškodbe, saj si je med drugim zlomila tudi ključnico ter se je morala zdraviti 35 dni, za delo pa j,e ostala nesposobna dva meseca. Finančni stražnik je odnesel le manjše poškodbe, ozdravljive v 3 dneh. Obema so pomagali drugi finančni stražniki, ki so se tudi peljali s kolesi tam mimo. Pri včerajšnji razpravi je sodnik oprostil finančnega stražnika, ker ni napravil kaznivega dejanja, Skokovo pa, ker proti njej ni bila vložena tožba. *#* Zdi se, da 30-letni Giovanni Braidot iz Kaprive, ki stanuje sedaj v Gorici, Ul. Pietrogalli 46, zelo rad lovi ribe ter se pri tem ne drži vedno obstoječih predpisov za ribolov. Tako ga je tudi dne 29. oktobra lani okrog 16.30 prenesetil čuvaj, ko je lovil ribe v Soči pod Loč-nikom, nekaj niže od mostu 9. avgusta. Ko je čuvaj pregledal plen, je ugotovil, da je izmed osmih ulovljenih rib pet manjših, kot pa je zanje dovoljen lov. Zaradi tega je med ribičem in čuvajem prišlo do prepira in Braidot ni hotel pokazati niti svoje osebne izkaznice. Vsa zadeva je prišla včeraj pred sodnika, kjer je čuvaj Della Mea potrdil svoje prejšnje izjave Braidot pa je vztrajal, da so bile ribe normalne mere, za katere je dovoljen ribolov, izkaznice pa da ni pokazal, ker je ni imel s seboj. Sodnik je Braidota obsodil na globo v znesku 17.335 lir. # # * Med številnimi manjšimi zadevami, o katerih je včeraj obravnaval okrajni sodnik, je bil tudi primer 24-letnega trgovskega potnika Gualtiera Laiola iz Turina Ta se je dne 21. novembra lani peljal z avtom v goriško okolico in na Oslavju ga je presenetila policija ter ugotovila, da ni imel šoferske izkaznice pač pa samo začasno dovoljenje in brez predpisanega spremljevalca. Pri včerajšnji razpravi je Laio-lo priznal dejanje in sodnik je obsodil na dva meseca pripora in na plačilo 667Q lir globe, vse pogojno in brez vpisa v kazenski list. Branil ga je odv. Boni. Drž. tož. odv. Sfiligoj; sodnik dr. Rinaldi; zap. Smet. Skrajšan pouk zaradi prisege predsednika Zaradi prisege novega predsednika republike Antonia Segnija se bo z uredbo šolskega skrbnika danes dopoldne zaključil šolski pouk s četrto uro. Na vseh državnih poslopijh bodo cb tej priliki razobesili državne zastave. Prejšnje dni sta poslala novemu predsedniku telegramske pozdrave predsednik pokrajinske uprave dr. Chientarolli in župan dr. Potersic. Novi predsednik je bil v povojnih letih dvakrat v Gorici. Prvič leta 1947 v svojstvu ministra za kmetijstvo, drugič pa leta 1958, ko je bil podpredsednik ministrskega sveta in minister za obrambo V NEDELJO, 13. MAJA Mladinski izlet v Brda in Do| no Mladinskega izleta v Brda, ki se bo vršil v nedeljo, 13. maja v Vipolžah v Brdih in katerega se bo udeležila mladina iz Avstrije, Italije in Jugoslavije, se bo udeležila tudi mladina z Goriškega. Vpisujejo: Vrh — Severin Cotič Poljane - Bruno Lavrenčič Doberdob — Janko Gergolet (zadruga) Genko Peric (gostilna) — Ivan Berlot (prosvet-društvo) Gabrje — zadrugS Sovodnje — Branko Kuzmin Standrež — Livia Volčič in Kariič Nanut Steverjan — Ivan Klanjšček Oslavje — Silvan Primožič Pevma — Nadja Sošol Gorica — SPZ, Ul. Ascoli 1-1 Vožnja z avtobusom in kosilo 600 lir. Podrobnejše informacije prt vpisu. Ker Je le še malo časa na razpolago, priporočamo tistim, ki se nameravajo udeležiti tega izleta, naj se prijavijo čimprej. sedež glasbene šole ter ureditev odnosov z ATA. Odborniki so pozvali družbo ATA, ki skrbi za mestni avtobusni promet, naj do 21. maja izprazni občinsko garažo, kjer je sedaj delavnica za popravilo karoserij Odbornik dr. Milocco je predlo-»lmških žil v odobritev izplačilo bolniških stroškov ter sprejem nadaljnjih oseb v Dom onemoglih. Izdelal bo tudi program socialne dejavnosti v korist šolske mladine. Na predlog dr. Gallarottija so imenovali izvršilno komisijo za razvoj in okrepitev Andrejevega sejma. Vanjo so vključili odbornika Moiseja in Candussija ter občinske svetovalce odv. Sfiligoja. Bresasna in dr. Scarana. Odobrena gradnja nove šole za 450 milijonov V GORICI Jutri finalno srednješolsko lahkoatletsko tekmovanje Jutri ob 15. uri bo na športnem igrišču na Rojcah finalno tekmovanje srednješolskih dijakov goriške pokrajine v lahlko atletiki. Udeležuje se ga 11 šol, med katerimi je tudi športni odsek slovenskih šol. Na kvalifikacijskem tekmovanju, ki je bilo prejšnjo soboto, so se v finale uvrstil; sledeči: Karel Černič (skok v višino), Jože Prinčič in Vojko Cotič (met krogle), Boris Tence (tek na 80 m), Ivan Vižintin (met diska), Mario Lavrenčič (skok ob palici), štafeta naraščajnikov 4x100 m. V nedeljo, 13. maja pa bo s pričetkom ob 9- uri na telovadnem igrišču na Rojcah lahkoatletsko prvenstvo srednješolk, ki se ga bodo udeležile tudi slovenske dijakinje. ZA POKAL POKALNIH PRVAKOV Tudi po podaljški!1 j Fiorentina - Atletico neodločeno 1:1 (ld GLASGOW, 10. ki ** Fiorentina in Atletico iz Madrida, , danes pomerila pred 27.000 gledalci na stadionu Hampds" finalu turnirja za pokal evropskih pokalnih prvakov, sta la srečanje tudi po obeh podaljških neodločeno 1:1- Obape|ro f padla v prvem polčasu in sicer v 10’ je španska zveza^ vedel lastno moštvo v vodstvo, medtem ko je Hamrin v , Ker se je srečanje zaključilo brez zmagovalca in PreI°a ^ jvf sodnik Tom Whartonn (Škotska) odredil nadaljevanje '6re ma podaljškoma po 15 minut. Kljub ostri borbi se nobene«10 ni posrečilo priti do zmagovitega gola, zaradi česar bostan0s g czy, ki je zmagala s 'upli>* f Sij *■ Tudi nosilka sedme .^or*^ * (> **» povedatiLnaTdUari)nji udelf^^ Fz°očila Čehinja Vera Su V Hill""" .............................................................II...Hlinili""" Mo,L,' S' SV rS P t te«' % s V "n, &>:e, TUI iiimiiiiiniiiiiiH111"1' TA*! Sv! VČERAJ V LJUBLJANI Nov rekord Franca Rojka v skoku s palico LJUBLJANA, 10. — Slovenski atlet Franc Rojko Je danes postavil na šišenskem stadionu v Ljubljani nov Jugoslovanski rekord v skoku s palico. Rojko Je preskočil letvico, ki Je bila postavljena v višini 4,47 m. NOGOMET PRAGA, 10. — - ,jn-ri”tH, lp«*arslcp Hirkc i»i * I *^0 šava ‘ ie zmagal sovje«?, M Sitl šava je zmagal soVJ« jj f J. Saidhuzin, ki je P«« v BEOGRAD, 10. — Poštna direkcija Čila je obvestila jugoslovansko poštno direkcijo, da so zagotovljene linije za radijski prenos vseh tekem jugoslovanske reprezentance na svetovnem prenstvu. Jugoslovanski radio bo prenašal vse tri tekme državne reprezem tance, in sicer 31. maja s Sovjetsko zvezo, 2. junija z Urugvajem in 7. junija s Kolumbijo. Prenašali bodo zadnjih deset minut prvega polčasa in celi drugi polčas, in sicer od 20.35 do 21.40 po jugoslovanskem času, # # # PRAGA, 10. - Češkoslovaška Delbergh ln Novales s%j« J) %, nogometna reprezentanca bo 14. t. | • . clij da«" m odpotovala v Italijo, kjer bo,?0 Pepela n* cuj ^ p imela dva nastopa, ki sta v okvl- in df,l?fe PoletaP ru priprav za svetovno prvenstvo. | mandlji. igrala dni kasneje pa v nerossl. * # * uti mo DE JANEIRO, s IH ji venstvo premagalo z .’ v * s ko. Edini gol dneva ^ J pe[J, ^ ^ p ska nogometna rePte^e^lt\ v okviru priprav za 1;o Ki l>* gega polčasa dosegel J ^ ***- SANTIAGO, 10. -".'inii tanca Čila je z neJt®„ctva.-, dati za svetovno PrV*tnii SP gala v prijateljski te j , moštvo Zaragoza i-'1’ g S <«t: KOLESARSTVO-------JN V'« „ Beri)'0,' v j . za zmagovalcem, vet minut za prvim. JLJdte10, 1 W ! vic, vodi Saidhuzin, '"‘jk D' t., ’ prvi Jugoslovan Sebe" |» mestu. *** Fra. stropja, vre ženin glas, kako kapljajo in zvenffa vse^j)j V' Vjutov/M jjiiuojoju xct ovutu, J^ jD 'u je polkovniku sveto, pomenljivo in resno. Zdi J j ta glasba od nekdaj spremlja, da ne bo nikoli “ 0O:. It j|l»v več tako slabotna in jokava preživela njega in vse vSe'ji Si in cesarstva, red in pravico, dolžnosti in ozire. , l^v bo neprenehoma tako zvenela in curljala kot tan f nJ' curek vode na ruševinah. . ; S ki ifa ^ te e* voue na rusevirmn. j In polkovnik je spet prijel pero in nadaljev" ročilo. Pisal je krčevito, urno, hkrati z glasbo, * je A, od spodaj, in z občutjem, da je vse neznosno, v ., le* i treba prenesti. h«j Ob istem času je poslušala petje tudi njuna h ^ zakurjenem in svetlem mostovžu, «zimskem vrtuoa fd? Mitterer, je dekletce sedelo v nizkem naslonjaču nrna\ Ma IrnlarnVt ia Hrzala rr.anrt. ■zarinil MUSBtlCll'1 a Hi progi. Na kolenih je držala zaprt zadnji Musenaf - ^ so bili zanjo polni novih, prelepih in zvišenih s« j,eo i,'lv in oro7.i tnria mman rb in silila hrati: bolestna 1 V us in prozi, toda zaman se je silila brati; botestna i u' ljiva sila jo je priganjala, da prisluškuje materin j V glasbenega salona. da, j1 f X To drobno bitje pametnih oči, otrplega Jv) in nezaupno že od detinstva, je slutilo mnogo 5!b težkih in usodnih stvari. 2e nekaj let je sP°fflvo J h v v družini, molče opazovala očeta, mater, služabnis‘;vj,e{i, ter slutila zanjo neumljivo težke, grde in „ajd8v J SO la ovofnnuolo in ironirolo troca xr coVli Tl 3, ** ... ^o\p‘ .Ih. _ riA t™ ul liv bolj se je sramovala in zapirala vase, v sebi pa :k vala in f, * Se vsa sanjava v srcu nemirnem nosim trepetajočo dušo. no več novih vzrokov, da se je sramovala u* i v munu je še imela nekaj prijateljic, oficirskih 1? C? ji Je polnila skrb za šolo, ognjevito oboževanje ged" A ^ ljic, nun, in na stotine drobnih skrbi in rados'Cbepil^l|/ popolnoma osamela, prepuščena sama sebi ^ih {*)' let, med drobnim, slabotnim očetom in zmešano, * ji , v materjo. (Nadal}eva J j ____________ -— ------------------------------------------------------------------------------------------————-----------------------------------------------------------— --------------------- vo8*^. ijl1 . 94 63B - Poštni predal 559 - POUHUZNICA GORICA; Ulica S. Pell.CO 1-11. Tel. 33-B2 - UPRAVA: TRST - UL. SV. h RAN C IŠKA št. 30 - Tel. it. 37-33« - NAROČNINA: mesečna 650 Uu ^ y ................... p. m.j.ii.l.. _____________ „„ lu-ni „.-iiiPtnn 960 din. četrtletno 4HO din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-53/4 — Za FLRJ: AD1T. , v UREDMSIVO: trst - UL. MONTECCH1 6-11. TELEFON 93-808 IN hmeuim.hivu; aooa — KJH. - ------ —“oT" "" Z~~ _ Nprieluka- mampin, 40 din letno 1920 din DOlletno 960 din. četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst ...----- letna *««u Ur. polletna 3500 IT. celoletna 6400 lir - v t«l"u JO d.n, »*»£no lj» > Cene^HMOv: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 100, ftnančnoupravnl 180, osmrtnice 120 Ur. = Mali oglasi 30 Ur beseda. - Val oglas, se naročajo Kn« «^2i^ račun pri Narodni bank, v LJublJ.m 60.14/5-375