MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Urednlituo In upr »v larlbor. Oo»po«lcn ul, II / Talntoa Hmdnlitvn 3440, uprav* 346S Uhaja raza« nadeiju in praznikov vsak dan ob 10. uri / Volja Masažno projoman v upravi aU po polti 10 Oln, dostavljen no dom 13 Oln / Oglasi po oonikn t Ogiaaa aprajama tudi oglašal oddolsk Jutra” v Ljubljani t PoitnJ tokovni raCun •», 11.406
JUTRA
Nov korak bliže k
PRIJATELJSKA POGODBA ME
Politična zgodovina sveta pozna malo sovraštev, ki bi trajala tako dolgo, kakor je sovraštvo med Južnimi Slovani n) Turki. To sovraštvo je bilo zakoreninjeno enako pri Bolgarih kakor pri Srbih, Hrvatih in Slovencih. Dolga stoletja se je bil boj med nami in velikim turškim imperijem, ki je hotel frajno razširiti svoje območje na ves južnovzhodni del Evrope. To sovraštvo i® trajalo vse do leta 1918., vse do kon-ca sultanata in kalifata v Carigradu. Ko-,nec vojne, ki je porušil toliko starega, le P o r u š i 1 tudi otomansko carstvo, na jjiegovo mesto je stopila republika ■'emalove Turčije, ki je opustila vse sta-(e težnje ter se posvetila samo organizaciji svobodnega turškega naroda.
S tem so odpadli tudi vsi vzroki nadaljuj ega sovraštva med Turki in Jugoslovani. Prvo desetletje sicer ni-Slno imeli s to novo Turčijo posebnih 5likov, pa tudi ne sporov. V zadnjem ®asu, zlasti letos, je pa bilo potrebno pri ®elu za utrjevanje posestnega stanja in fairu na Balkanu tudi tesnejše zbli-1 a n j e z Ankaro. Pričela so se diplomatska pogajanja, katera je pospešil zlasti obisk našega kralja Aleksandra V Carigradu. Obenem je bil v Ženevi Sestavljen tekst pogodbe o prijateljstvu, nenapadanju, sodnem postopku, arbitraži in kor.ciliaciji med kraljevino Jugoslavijo in republiko Turčijo. Istočasno je *dlo sklenjeno, da bo ta pogodba sloves-no podpisana kesneje v Beogradu. To se Je sedaj zgodilo v ponedeljek 27. t. m. °b priliki obiska turškega zunanjega mi-histn dr. Tevfika Rudžija beja. Ta. dogodek je vsekakor izredno velike-£a pomena. Tako široke pogodbe prijateljstva je sklepala doslej Jugoslavija samo s svojimi najtesnejšimi prl-iatelji, Čehoslovaki, Romuni in Francozi, kakor sedaj s Turčijo. To je dokaz, da se je našim diplomatom posrečilo utrditi naš položaj tudi še na drugi strani na prelomu med Evropo in Azijo. Mir na Balkanu je s tem pridobil novo važno utrditev.
Po v ponedeljek podpisani pogodbi se zavezujeta obe državi, da ne bosta v nobenem primeru iskali drugačne rešitve kakor miroljubno, doseženo po metodah, predvidenih v členih pakta, in sicer za vsa vprašanja ali nasprotstva kakršnegakoli značaja, ki bi se pojavila med njima. Najbolj važno pa je, da se obe državi obvezujeta, da se nikoli ne bosta posluževali vojne kot sredstva za Svojo nacionalno politiko, da bosta obsodili vsak napad ali vsako sodelovanje v kakršnemkoli napadu, poskušanem po
Ludendorit interniran?
DUNAJ, 29. novembra. Včerajšnja »Tales Presse« poroča zasebno Iz Monako-va, da je bil 10. t. m. aretiran general Ludendorfl In odpeljan v koncentracijsko taborišče v Dachau. Vse njegovo zasebno premoženje je bilo zaplenjeno. Lu-dendorffa varuje poseben oddelek 70 članov narodno-sociallstlčnih napadalnih Oddelkov. Ta vest doslej še ni bila z nobene strani niti potrjena niti zanikana. Sama ob sebi se ne zdi neverjetna, ker le Ludentlorff po 31. januarju t. 1. vodil besen boj proti narodnim socialistom, katerim je očital, da so prav za prav komunisti, ki jih vodijo norci, dočiin vodijo ruske komuniste Židje. Tukaj je to fej vir tega velikega sovraštva. Luden-florffov organ »Volksivarte« je bil prepovedan že *pred 3 meHd
balkanskemu miru
D JUGOSLAVIJO IN TURČIJO.
tretjem, ali vsak agresivni sporazum, naperjen proti eni izmed obeh držav. Jugoslovanska in turška vlada soglašata v tem, da bosta v primeru nemožnosti prijateljske rešitve s pomočjo rednih diplomatskih postopkov ali nemožnosti kakršnegakoli drugega sporazuma predložili bodisi stalnemu mednarodnemu sodišču, bodisi izrednemu razsodišču vse spore, po katerih bi državi druga drugi vzajemno odrekali kako pravico, zlasti pa spore, ki jim je predmet tolmačenje kake pogodbe, vsako zadevo mednarodnega prava, stvarnost kakega pakta, ki bi predstavljal kršitev kake mednarodne obveznosti in obseg ali značaj odškodnine, ki bi se imela dati za tako rešitev.
Nadalje določa pogodba konciliacijo na vsa vprašanja, v katerih bi bili pogodbeni stranki različnega mnenja, a se ne bi mogla rešiti na prijateljski način potom običajnega diplomatskega postopanja, in vprašanja za katerih rešitev se ne more zahtevati arbitraža in za katera ne bi bil predviden drugačen postopek v kaki drugi pogodbi ali konvenciji. V ta namen se bo ustanovila posebna stalna komisija za konciliacijo, katero bo tvorilo pet članov, ki se bodo določili tako, da bo vsaka država imenovala po enega komisarja iz vrst svojih državljanov, ostale tri komisarje pa bosta določili obe sporazumno iz vrst državljanov kake tretje države. Ti trije komisarji bodo morali biti različnih narodnosti, in izmed njih se bo določil tudi predsednik komisije. Komisarji bodo imenovani za dobo treh let in se bodo po poteku svoje funkcije lahko ponovno izvolili. Stalna komisija za kon-ciliacijo se bo sestala v roku 6 mesecev po izmenjavi ratifikacijskih listin te pogodbo, Ako do imenovanja članov, ki ss morajo določiti skupno, ne bi prišlo v določenem roku. se v pomanjkanju drugega sporazuma naprosi predsednik švicarske federacije, da on izvrši to imenovanje. Nadalje določa pogodba, kakšno mora biti postopanje komisije pri r e-še vanju spornih vprašanj in razne druge formelnosti.
Prijateljstvo, ki je že sedaj obstojalo med obeina državama, se bo sedaj še bolj poglobilo, saj sporne zadeve, ki bi mogle nastati med Jugoslavijo in Turčijo, ne morejo biti bogve kako težke. Tako bo 27. november v zgodovini balkanskih odnošajev v povojni dobi važen datum. Nekdanji sovražniki postajalo prijatelji, prošlost izginja, in na njeno mesto stopa nova, lepša bodočnost.
KOMUNISTIČNA ZAROTA NA PORTUGALSKEM.
LIZBONA, 29. novembra. Vlada je izdala uradno poročilo, v katerem pravi, da je izsledila in likvidirala najnovejšo komunistično zaroto. Po dogodkih v Braganzi se je komunistično gibanje pričelo naglo širiti po vsej Portugalski in so se komunistični voditelji pripravljali na državni prevrat, ki je pa sedaj preprečen. Vodsfvo komunistične stranke je bilo aretirano, s čimer je bilo seveda takoj tudi likvidirano vse komunistično gibanje.
PUI MANDŽURSKI CESAR.
TOKIO, 29. novembra. Proglasitev sedanjega predsednika mandžurske republike, bivšega cesarja Puija za mandžurskega cesarja je že sklenjena stvar in bo ta proglasitev svečano izvršena 1. marca ob proslavi obletnice mandžurske republiko.
EKSPOZE FINANČNEGA MINISTRA NA SEJI SKUPŠČINSKEGA FINANČNE-GA ODBORA. ZA DVIG DAVČNE MO RALE IN PRAVIČNO SOCIALNO RAZ-DELITEV DAVČNIH BREMEN. KONFERENCA GOSPODARSTVENIKOV.
BEOGRAD, 29. novembra. Kakor posnemamo po današnjih beograjskih listih, je podal finančni minister dr. Djor-djevlč na včerajšnji seji skupščinskega finančnega odbora obširen ekspoze, ki je trajal več ur, o finančnem in gospodarskem položaju v državi. V zvezi s tem [e očrtal minister glavne določbe novega proračuna, zlasti pa one, ki zahtevajo spremembe, katere vsebujejo posamezni predlogi, ki so bili predloženi v proučitev finančnemu odboru.
Finančni minister je v uvodu naglašal, da imajo predlogi namen dvigniti davčno moralo in pravično ter socialno razdeliti davčna bremena. Glavni ciij predloženih sprememb davčnega zakona je pravična razdelitev davčnih bremen po dejanskih dohodkih. Na drugi strani pa smatra kot minister te spremembe kot nujen ukrep za ohranitev in vzdrževanje proračunskega ravnotežja. Vladni predlogi imajo predvsem namen izpolniti praznino, ki se je pokazala v državnem proračunu za leto 1934/35 v splošnem. Ti vladni načrti so bili diktirani z največjo obzirnostjo do interesov naroda in države. Ob koncu svojega ekspozeja je minister izjavil, da je prav rad pripravljen pre-
izkusiti vse nasvete in predloge, ki bt se nanašali na pravično razdelitev davčnih bremen. V podrobnem obravnavanju posameznih predlogov je minister izjavil, da so vsi predlogi nujno potrebni. Finančni odbor je svoja posvetovanja nadaljeval tudi danes.
BEOGRAD, 29. novembra. Včeraj je bila tukaj skupna konferenca vseh trgovskih združenj in so se je udeležili med drugimi tudi delegati iz Celja, Maribora, Ljubljane, Zagreba, Novega Sada, Sarajeva in drugod. Navzoči pa so bili tudi zastopniki gostilničarskega obr-ta in avtobusnih podjetij. Konferenca se je bavila z vsemi aktualnimi vprašanji sedanjega gospodarskega položaja v državi, zlasti pa z vladnimi predlogi, ki jih obravnava prav te dni skupščinski finančni odbor. Na podlagi obširne in živahne debate je bila sestavljena resolucija, ki vsebuje vse zahteve in želje teh naših gospodarskih krogov, ki jo je takoj odnesla k ministrskemu predsedniku Srškiču in predsedniku narodne skupščine posebna deputacija. S člani deputa-eije je imel ministrski predsednik dr, Srškič daljši razgovor o vseh vprašanjih, ki so se razpravljala na konferenci.
Nova vznemirjenja na Tihem oceanu
JUŽNI KITAJSKL
JAPONSKA NAMERAVA IZTEGNITI PRSTE TUDI PO UTRJEVANJE FRANCIJE NA OTOKIH.
TOKIO, 29 novembra. V tukajšnjih diplomatskih krogih je izzvala največjo senzacijo Izjava bivšega predstavnika Japonske v Ženevi, kj je dejal, da je bodočnost Japonske v južni Kitajski. Po uspešni intervenciji v Mandžuriji, kjer je Japonska uvedla red In mir, mora sedaj skušati uvesti red in mir tudi v južni Kitajski, nakar bi bil pod tem japonskim pritiskom na severu in na jugu uveden red in mir tudi v vsej ostali Kitajski. To izjavo smatrajo diplomatski krogi kot napoved novih osvojevalnih akcij Japonske na južnem Kitajskem, kjer bo najbrže zopet ustvarila nekako tamponsko državo po vzgledu Mandžurije, v kateri pa bodo imeli vso oblast v svojih rokah Japonci in 'o bodo tudi eksploatirall kar
\
na veliko. Ta nova poteza Japonske se smatra tukaj kot odgovor na rusko-ame-riški sporazum.
LONDON, 29. novembra. »Daily He-rald« poroča iz Brisbana, da gradi Francija močne utrdbe na svojih otokih v Južnem morju. Mrzlično delavnost razvija Francija na novokaledonskih otokih, kjer gradi pomorska oporišča, pristanišča za podmornice In letališča. Na drugih otokih vzidava ogromne dalekosežne topove. To dejstvo je izzvalo v vsej Avstraliji velikansko pozornost in se splošno smatra kot nov korak v mrzličnem tekmovanju v oboroževanju, ki se ga udeležujejo vse zainteresirane velesile v Pacifiku.
Zaprti trgovski in obrtniški obrati
LJUBLJANA, 29. novembra. Trgovine, obrtniške delavnice, gostilne In kavarne, kakor tudi ostali poslovni lokali ter mnoga industrijska in tvorniška podjetja so se danes dopoldne ob 10. uri zaprle In ostanejo zaprte do 15. ure popoldne. Mesto nudi popolno nedeljsko sliko. Spre jeti so bili sklepi, ki vsebujejo dalekosežne spremembe davčne zakonodaje v svriio olajšanja fiskalnih bremen in predlagajo njihovo pravičnejšo razdelitev.
MARIBOR, 29. novembra. Tudi naše mesto je nudilo danes dopoldne z zaprtimi trgovskimi, obrtniškimi In ostalimi javnimi lokali za delavnik kaj nenavadno sliko. Pač pa so bife vse glpvne mestne ulice polne trgovskih in obrtniških nameščencev, ki so imeli od 10. do 14. ure prosto, kakor je bilo sklenjeno na skupnem sestanku trgovskih in obrtniških predstavniških organizacij v Ljubljani-
Francoska pogajanja z Nemči o
BERLIN, 29. novembra. »Preuss!-sche Pressedlenst« ugotavlja ob priliki pričetih francosko-neniških direktnih pogajanj, da je treba na ta pogajanja gledati s potrebno skepso. Vzrok za to skepso ni na strani Nemčije, temveč na stari taktiki zavlačevanja, ki 3o Francija izvaja že dolga leta. Prepričani smo in tipamo — tako se končuje ta komunike — da bodo odgovorni državniki v Parizu ukrenili vse, da se francosko-nemški odnošaji v bodoče ne bodo več vznemirjali in da se bodo preprečile • izzivalne žalitve nove Nemčije.
BREZPOSELNOST V ANGLIJI.
LONDON, 29. novembra. Po zadnjih statističnih podatkih je v Angliji število brezposelnih v mesecih oktobru in novembru nazadovalo za 30.000 oseb. Sedaj je v vsej Angliji okrog 2.300.000 brezposelnih delavcev*
VAŠIM NAROČNIKOM! Današnji številki »Večernika« smo priložili položnice za vse one cenjene naročnike, ki jim je naročnina potekla. Uprava lista jih prosi, da blagovolijo poravnati naročnino za november po možnosti takoj prve dni meseca, da bo ohranjen red v dostavljanju lista. One naročnike, ki so z naročnino še v morebitnem zaostanku, pa prosimo, da jo poravnajo še ta mesec in nam s tem olajšajo letni zaključek. Pravočasno plačilo naročnine je v interesu naročnikov samih, kajti le oni naročniki, ki redno plačujejo list, imajo pravico do redne dostave. Uprava »Večernika«.
Iz prosvetne službe. Za šolskega upravitelja v Kamnici je bil imenovan namesto pokojnega Franca Čopeja g. Puhr, v Svečini pa je prevzela po svojem pokojnem možu vodstvo tamkajšnje osnovne šole ga. Roza Bercetova.
Šef kirurgičnega oddelka mariborske bolnišnice je postal zopet bivši dolgoletni primarij tega oddelka g. dr. Mirko Černič.
Odlikovanje. Z redom sv. Save tretje stopnje je bila odlikovana savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva v Celju.
Spremembe posesti. Božičkovo (prej Achtigovo) gostilno v Hočah je kupila ga. Frančiška Račičeva, znano Cvilako-vo gostilno v Jarenini pa sta kupila zakonca Anton in Marija Horvat. Lastnika Simičeve hiše v Stritarjevi ulici sta postala zakonca Blaž in Otilija Gselman.
Kraljeva zahvala Mornarski sekciji JS v Mariboru. Mornarska sekcija tukajšnje »Jadranske straže« je prejela na svojo vdanostno brzojavko, poslano z ustanovnega občnega zbora, iz dvorne pisarne naslednji odgovor: »Po nalogu Nj. Vel. kralja mi je čast izjaviti zahvalo za izraze vdanosti, poslane z zbora Mornarske sekcije »Jadranske straže« v Mariboru. Vršilec dolžnosti ministra dvori: Milan Antič.«
Vsem narodnim društvom v Mariboru
In okolici! V petek 1. decembra ob 20. uri bo za obletnico zedinjenja — kakor že več let doslej — v unionski dvorani »Večer Narodne Obrane«. Ker bo letošnja prireditev obenem združena s proslavo 25. letnice Narodne Obrane, bo še posebno pomembna. Zato vabimo vsa v naši zvezi včlanjena društva iz Maribora in okolice, da se te proslave po svojih zastopnikih v čimvečjem številu udeleže. Predsedstvo Zveze društev v Mariboru.
Prošnja za dobra srca! Ubog slovenski rudar, ki je dolgo let delal v Belgiji, pa je bil lani meseca novembra reduciran, ker je radi splošne krize bil ukinjen njegov obrat, in se je — ker vkljub vsestranskemu naporu v Belgiji ni mogel več najti zaposlitve — letos meseca junija z vso rodbino (žena in 4 otroci) preselil v Jugoslavijo in živi sedaj v veliki revščini v mariborski okolici (Pobrežje, Vrtna ul. 3), prosi usmiljena in dobra srca v prvi vrsti za zaposlitev v kakršnemkoli delu, v drugi vrsti pa za trenutno pomoč bodisi v živilih, obleki ali denarju. Otroci so mu nagi in bosi in ne morejo v šolo, včasih so po cele dneve brez prehrane; ležati morajo na golih deskah, v mrzli sobi, ker nima niti pare za kurjavo. Nevarnost je, da mu vsa rodbina oboli in od lakote pomre. Darovi se lahko oddajo bodisi naravnpst prizadetemu, sprejema jih pa tudi uprava »Večernika«. Naslov reveža je v upravi »Večernika« na razpolago.
Slikarska razstava »Petorice«. V nedeljo 8. decembra ob 11. uri dopoldne se bo v dvorani tretjega nadstropja hotela »Orel« otvorila slikarska razstava naše nove »Petorice«, ki si je nadela nalogo iskati skupnih smernic v sodobni likovni umetnosti. Tvorijo jo naši že znani in priznani ter šele nastopajoči slikarji: Albert Sirk, Karel Jirak, Ivan Kos, Franjo Košir in Zoran Didek. Razstavili bodo preko 100 slik in več grafik.
Kongres jugoslovanskih grafikov se je pričel včeraj v Zagrebu. Zastopane so vse podružnice iz naše države. Iz Curi-ha je prispel tudi zastopnik grafične internacionale Grundbach.
Radi nepredvidenih zaprek se preloži dobrodelni koncert gdč, Anny Fuchsove in drugih, ki bi se moral vršiti to soboto, na poznejši termin.
i vesti
Nagradni natečaj za osnutke lepaka Ljubljanskega velesejma. Uprava velesejma razpisuje natečaj za osnutke lepakov junijskega velesejma v letu 1934. Osnutki morajo biti izvedeni umetniško za litografični tisk, največ v štirih barvah. Format osnutka mora obsegati 63 X95 cm. Besedilo: XIV. velesejem v Ljubljani, 30. maj—10. junij 1934. Črke besedila morajo biti dobro čitljive. Avtor prvonagrajenega osnutka je zavezan sestaviti v litografičnem zavodu tudi besedila v 5 drugih jezikih. Natečajniki morajo poslati z geslom opremljene osnutke do 20. decembra t. 1. opoldne ravnateljstvu Ljubljanskega velesejma. Istočasno morajo poslati točen naslov v zapečateni kuverti, na kateri je navedeno geslo osnutka. Nenagrajene in neodkup-ljene osnutke lahko dvignejo natečajniki med 15. januarjem in 15. februarjem. Predvidene so sledeče nagrade: 1 po Din 2000, 2 po Din 500 in 2 po Din 250. Avtor prvonagrajenega osnutka dobi polovico nagrade takoj, drugo polovico pa, čim predloži litografični zavod poizkusni odtis. Uprava Ljubljanskega velesejma.
Bloki za podpiranje brezposelnih se dobe tudi v trafikah Marije Strausove v Marijini ulici in v Mišljenovičevi trafiki na Koroški cesti.
Brivnice In'državni prazniki. Mariborska javnost se opozarja, da morajo biti brivnice in damski česalni saloni v smislu oblastvene odredbe brezpogojno zaprti ves dan na praznik zedinjenja, dne
1. decembra in na rojstni dan Nj. Vel. kialja, dne 17. decembra. Ta odredba velja brez izjeme tudi za vse kraje izven Maribora.
Pevski zbor Glasbene Matice bo pel
na praznik 1. decembra pri svečani službi božji ob 11. uri v tukajšnji stolnici Verdijev »Te Deum«.
Drevi bo važen občni zbor društva »Šola in dom« ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze. K mnogoštevilni udeležbi se vabijo vsi starši, vzgojitelji in prijatelji mladine.
Slovensko obrtno društvo vabi vse svoje članstvo, da se korporativno udeleži manifestacijskega sprevoda in ba-kljade 1. decembra zvečer.
Gospodarski shod. Drevi ob 20. uri bo v lovski sobi hotela »Orel« zborovanje gospodarskih slojev, na katerem bo predaval narodni poslanec g. Krejči o najnovejših gospodarskih zakonih in zakonskih osnutkih.
Ljudska univerza v Studencih. V četrtek 30. t. m. ob 19. uri predava gosp. profesor Jan Šedivy o glavnem mestu Bolgarije, Sofiji. Predavanje bo spremljano s skioptičnimi slikami.
Zveza Maistrovih borcev v Mariboru poziva svoje člane, da se v čim večjem številu udeleže svečanih prireditev Sokola 30. t. m. in Narodne obrane 1. decembra v proslavo 151etnice našega ze-. dinjenja.
Združenje brezposelnih učiteljev. V
četrtek 30. t. m. ob pol 9. uri dopoldan ima Učiteljsko društvo Maribor-mesto svoje zborovanje, in sicer v dvorani Ljudske univerze (kino Apolo). Na dnevnem redu je poleg ostalega predavanje šolskega upravitelja tov. Antona Hrena o stanovsko-gospodarskih institucijah, Na zborovanje smo vabljeni tudi mi. Kdor le more. naj se zborovanja udeleži. T ajnica.
Mariborsko mestno načelstvo je darovalo družbi sv. Cirila in Metoda za revne šolske otroke 1000 Din.
Gospod Albin Novak, trgovec v Mariboru, je daroval mariborski pomožni akciji znesek 50 Din namesto cvetja na grob umrlemu prof. Brolihu. Iskrena hvala!
Pohorje pričakuje smučarje. Vse Pohorje je pokril na trdni stari podlagi obilen nov sneg, ki je dosegel višino nad pol metra. Smuka je povsod idealna in je sedaj mogoče smučanje tudi v dolino. Vse pohorske koče so dobro preskrbljene in pričakujejo svoje mnogoštevilne obiskovalce.
Godbeni odsek Nar. žel. glasbenega društva »Drava« priredi v soboto, dne
2. decembra v vseh prostorih gostilne ge. Slugove v Studencih svoj tradicionalni Miklavžev večer. Začetek ob 20. uri. Vabljeni so vsi člani in prijatelji godbe,
Ukinitev uredbe o posredovalnem postopanju. Kakor se poroča iz Beograda, bo najbrže že s 1. decembrom ukinjena dosedanja uredba o posredovalnem postopanju. Pripravlja pa se tudi nova uredba o kartelih.
Prepovedan tisk. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in v naši državi razpečavati madžarski list »Hetfen Nap-lo«, ki izhaja v Budimpešti, knjigo Otona Guntnerja »Unser Kaiser kehri Heim«, ki je izšla na Dunaju in pa list »Macedonija«, ki izhaja v Bukarešti.
Mornarska sekcija »Jadranske straže« v Mariboru poziva vse člane, da se udeleže bakljade na praznik 1. decembra zvečer. Obleka civilna s čepicami. Udeležba je obvezna za vse člane. Kraj in čas zbirališča bosta objavljena v lokalnih listih. •	—
Prodaja vstopnic za »Večer Narodne obrane« je v trgovini gospe Zlate Brišni-kove, na dan prireditve pa bo pri dnevni blagajni v unionski dvorani. Družinske vstopnice (veljavne do treh oseb) se dobe samo v prodaji vnaprej.
Cercle frangais. Krožkov družabni večer se je moral odgoditi radi nenadoma nastalih ovir na četrtek, dne 7. decembra.
Družabni večer »Peruna«. Klub slovenskih kolesarjev in motociklistov »Pe-run« priredi v soboto 3. t. m. ob 20. uri družabni večer v restavraciji Narodnega doma. Vabljeni so vsi prijatelji kluba!
Tradicionelni Miklavžev večer ISSK Maribora bo v soboto, dne 2. decembra v dvorani Zadružne gospodarske banke, in sicer ob 16 30 za deco. za odrasle pa ob 20.30. Oddaja daril od 13. ure naprej. Vabljeni so vsi člani in nr-iin*e'H kluba, posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
Darila za M!klnvža: pisemski paoir. amaterske albume, s^orrdnske k mi ge polnilna peresa ko^^ar'«* 'nlske potreb ščine kupujte le nri 7P0 Brhšniir, Maribor, Slovensko ul 11.
Današnji živiVki trg je bil razmeroma dobro založen. Kn e'e so prmebali 6 voz poljskih pridelkov. 6 voz sadja in okro • 600 ghv perutnine. Cene so se pri perutnini n%a'enkostno dvigni’e. dočim so ostale v snlošnem nespremenjene.
Prijet vlomilec. Orožniki v Rušah so predvčerajšnjim aretirali brezpose’nega Daniela S. in ga izroči'! mariborski policiji. ki je ugotovila da zasleduje aretiranca s tiralico orožniška postaja Sv, Duh-Loče zaradi suima. da ie vlomil 21. t. m. dopoldne v stanovanje zasebnika Bovcona v Špitaliču pri Koniicah in odnesel 3.400 Din gotovine, srebrno uro in zlato verižico ter nekaj perila v skupni vrednosti 5.900 Din. Čeprav S. vlom taji. je bil izročen sodišču.
Kino Union. Samo še danes in jutri »Nedolžnost z dežele« z L. Englischevo in Ralphom A. Robertsom. Posebno uspela veseloigra. Pričakujemo senzacionalni velefilm »Neki gospod Gran« s Hansom Albersom in Karino Hardtovo.
Grajski kino. Od danes dalje »Titani neba« (Junaki zraka). »Je to največje filmsko delo. kar jih je ustvarila kinematografska industrija, film, kakršnega Nemčija še ni videla. Clark Gable, za ameriške gledalke Albers in Valentino obenem ...,« tako piše o tem filmu list »Berliner Zeitung am Mittag«. »To je edinstven film med vsemi, kar jih je bilo v zgodovini kinematografije posnetih«. »Film se mora predvajati povsod in vsak ga mora videti..«, tako in enako Pišejo tudi ostali listi. Film »Titani neba«, je prava mojstrovina, delo, ki zgrabi vsakogar z neodoljivo silo, slike nepopisne lepote, še nikdar prikazane senzacije, z eno besedo film, ki ne nudi le nekomu nekaj, temveč vsem mnogo. Doslej še nevideni posnetki ponočnega poleta zračne eskadre, pristanek treh Zeppelinov na krovu letalske matične ladje, skoki s padali, loopingi, kratko letalski film, kakor ga še ni videlo človeško oko. Okvir tega senzacionMnega dčla pa tvori ljubezenska zgodba. V tem edinstvenem filmskem veledelu gledamo letala, ki napadajo kakor jata ponosnih orlov orjaške Zeppeline in se nato zopet izgubljajo v oblakih. Film je izdelan v nemški verziji in naj ne pozabi nihče ogledati si ga!
Pri nagnenju k maščobi, protinu, slad-.kosečnosti izboljšujenaravna Franc Jožefova grenčica delovame želodca in črevesja ter trajno pospeši orebavo.
Na.
REPERTOAR.
Sreda, 29. novembra ob 20. uri Štu-dentje smo«. Red B.
Četrtek, 30. novembra ob 20. uri: »Akademija Sokola-matice«.
Petek, 1. decembra ob 15. uri: »Akademija Sokola-matice^. Ob 20. uri: »Ue* seti brat«. Slavnostna predstava.
Na državni praznik bo ob 20. uri slavnostna predstava. Uprizore Delakovo priredbo Jurčičevega »Desetega brata«. To delo je v novodobni inscenaciji režiserja Delaka kot gosta doseglo popoln uspeh. 14 slik. ki jih vežejo diapozitivi, se odigra pred nami s filmsko hitrostjo kot odrski roman. -Djuka Trbuhovič, prvak bivše beograjske operete, ki si je v času svojega delovanja v Mariboru pridobil splošne simpatije, gostuje sredi p-" Hhjega tedna kot Dorošinski v Granichstadtenovi opereti »Orlov«. »Orlova« režira Harasio-vič, zasedba je deloma nova. Na to go* stovanje opozarjamo že danes.
V nedeljo ^red Miklavžem peljite deco v gledaFšče! Popoldne ob 15. uri bo otroška predstava. Uorizore velezabav* no pravljično igro »Pastirček Peter in kralj Briljantln*. pri kateri- se bodo otroci nasmejali do solz. Pri tej predstavi veljajo znižane cene!
Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo po! kozarca naravne »Franz Josefove« grenčice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolca, stopnjuje izločevanje seči, nokre-pi presnavljanje in posveži kri, »Franz Josefova« grenčica se T bi v vseh lekarnah. drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Nezgoda šolarja. Ko se je včeraj vračal s svojimi sošolci iz šole domov učenec meščanske šole Bojan Ranoc, je 'ia cesti padel in se tako močno poškodoval na glavi, da se je moral oditi zdravit v mariborsko bolnišnico.
Med božjastnim napadom okraden, Ko se je vračal ponoči iz službe domov natakar 1. P., se je nenadoma zgrudil v Tattenbachovi ulici, kjer je dobi’ hud božjasten napad. Preden se je pi hi k zavesti, je izrabil to priložnost nežna« zlikovec in mu ukradel iz žepa srebrno uro ter več kovanega drobiža v skupni vrednosti 500 Din.
Po slabi družbi glava boli. Pred dnevi se je mudii v Mariboru posestnik S. iz Slov. goric in §e zabaval v m 'iti' veseli pivski družbi v nekem lokalu. Ko je veselje prikipelo do viška je rodoljub z deže^ povabil žejne mestne tičke ib tičice na prijeten avtomobilski izlet v Slov. gorice. Pod premočhim vplivom premnogih postajališč je mecen v avtomobilu zaspal, ko pa se je pri Sv. Trojici prebudil, je ugotovil, da je zmanjkal iz razposajene družbe neki mlajši član. t njim pa je izrinilo iz S.-ove listnice 900 Djn. Davi je S. tega neznanca srečal v Mariboru in ga dal aretirati, čeprav mladenič tatvino najodločneje taji.
Čigav je najdenček? Včeraj se je zglasila pri mariborski policiji posestnica Marija Divjakova od Sv. Jakoba v Slov. goricah in povedala, da je včeraj prišel na njen dom in tamkaj ostal ves premra-žen in razcapan neki 61etni deček, ki pravi, da je Janko Šenk, da pa ne ve, kje je doma. Ker je deček pripovedoval, da ima v Mariboru neko teto, prosi pred-stojništvo mestne policije, naj se zglasi pri njej dotični, komur bi bilo o dečku in njegovih starših kaj znanega.
Slepar izginil s tujim zavojem. V ponedeljek dopoldne je pustil ključavničar Alojz Skobir iz Bresternice pri neki branjevki na Koroški cesti zavoj, v katerem je imel nov jopič, klobuk in dežnik, po katerega je nameraval priti zvečer po končanih opravkih Ko pa se jo Skobir zvečer res oglasil, je presenečen izvedel, da je neki boljše ob'e*en neznanec kake pol ure prej dvignil in odnesel zavoj, vreden okrog 500 Din. Neznanega sleparja išče policija.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 0.4 stopinj C; minimalna temperatura ie znašala 0.8 stopinj C; barometer je kazal pri 14 6 stonipiah 7433 reduciran na niMo pa 741.3:	relativi1
vlaga 91; vre^jie je oblačno in mrzlo.
Naši natakarji se organizirajo
PRISTOP K »JUGOSLOVANSKI ŽENEVSKI ZVEZI«.
Kakor vsi ostali stanovi, so tudi naši kavarniški in gostilniški strokovni nameščenci posegli v boj za svojo dobrobit in življenjsko eksistenco pod čim usodnejšimi in znosnejšimi pogoji. Tako so sklicali 18. t. m. zjutraj ob 2. uri, ker drugače niso prosti, v Emeršičevi gostilni na Aleksandrovi cesti plenarni sestanek svojega članstva, ki je bil prav dobro obiskan, tako, da so bili navzoči *oraj vsi mariborski natakarji. Raz-Frsvijalo se je ob tej priložnosti važno VPrVsanje, ali naj ostanejo mariborski natakarji včlanjeni pri socialistični strokovni natakarski organizaciji ali pa naj Pristopijo k »Jugoslovanski ženevski zvezi«, ki ima svoj sedež v Beogradu.
Po podrobni razložitvi so udeleženci sestanka, ki ga' je vodil g. Koritnik, soglasno sklenili, da pristopijo kot samostojna mariborska sekcija k omenjeni ženevski zvezi.
Da se je ta pokret tako zelo razširil v Mariboru, imata mimo glavnega ini-niatorja g. Koritnika st. levji del zasluge 86. Pilek 'in Pavšer, ki sta podrobno proučila vse prednosti in ugodnosti, ki iih nudi včlanjenje naših natakarjev pri
ženevski zvezi celotnemu natakarskemu stanu v nalšem mestu in sploh v vsej naši državi.
Izvoljen je bil tudi že odbor, ki pa se je konstituiral šele na svoji seji dne 22. t. m. sledeče: predsednik g. Slavko Pilek, podpredsednik g. Oton Koritnik, tajnik g. Josip Pavšer, blagajnika gg. Alojzij Repnik in Franc Majcen, Tevizor pa je g. Ivo Ivič. Ob isti priložnosti je bil izvoljen spričo svojih nevenljivih zaslug za natakarski strokovni pokret preizkušeni organizator g.. Rudolf Koritnik, plačilni natakar v kavarni »Central« za častnega člana.
Upati je, da bo ta zares stanovska in nepolitična strokovna organizacija na novi podlagi in v novem obeležju svojim nalogam, ki jih ji določa v svojih pravilih Ženevska zveza, v polni meri in dosledno zadostila, pričakovati pa je obenem, da bo pokazala za ta zdravi in edino pravi natakarski strokovni pokret vso uvidevnost tudi »Zveza združenj gostilniških podjetij v dravski banovini« in ga podprla z vsem razumevanjem in vso svojo naklonjenostjo.
Zborovanje Nar. strokovne zveze v Konjicah
Za nedeljo 26. novembra t. 1. je Narodna strokovna zveza sklicala v Konjicah v dvorani Narodnega doma zboro-yanje nacionalnega delavstva, ki se ga ie udeležilo preko 100 delavcev. Zborovanje je vodil g. Ivan Tratenšek, ki je uvodoma pozdravil navzoča delegata Narodne strokovne zveze gg. Kravosa in Vojsko. G. Kravos je v preko enournem govoru razvil program zveze in obrazložil njeno organizacijo. G. Vojska je pa v daljšem govoru orisal potrebe delavstva, tako ročnega kakor duševnega, poudarjal pomen organiziranja in važnost, da je delavstvo narodno zavedno.
G.	Ciril Žagar se je govornikoma zahvalil za lepa izvajanja, opisal na kratko razmere, v katerih živi delavstvo v konjiškem okraju in zagotovil uspešnost delovanja v osnojujoči se podružnici Narodne strokovne zveze. Pozval je prisotne zborovalce k vstopu v zvezo in se ie takoj prijavilo preko 50 članov za vstop. V pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice so bili soglasno izvoženi: predsednik Resner Avgust, odbor-uiki Pavlič Anton, Gluhak Viktor, Savec Konrad, Rejc Ivan, vsi iz Konjic, Vuhe-fer Franc iz Loč, Kvas Franc iz Stra-
nic, Kokolj Viktor iz Oplotnice, Bertoncelj Rudolf in Pavlič Maks iz Zreč, za tajnika pa Ciril Žagar. Ustanovni občni zbor bo še pred Božičem.
Omeniti je, da se je zborovanja udeležilo pičlo število naših nameščencev, pri čakujemo pa. da bodo tudi ti prav razumeli pomen organizacije. Gg. Tratenšek in Vališer sta bila določena, da pripravita potrebno za ustanovitev odseka nameščencev v podružnici. Nas nacionaliste izredno veseli, da se je pričelo tudi nacionalno delavstvo pri nas organizirati in pomeni to nov korak k popolni nacionalizaciji našega javnega delovanja.
Sokolstvo
Akademija Sokola Maribor-matica bo
obsegala sledeče telovadne točke r 1. Gimnastika sodobne žene — ženski naraščaj. 2. Vaje na konju — člani. 3. »Iz ritmične ure« — članice. 4. „Vaje na visoki gredi — ženski naraščaj. 5. »Turški marš« — moški naraščaj. 6. Vaje na drogu'— člani. 7. »Prišla je miška...« — članice. X »Mladost« _ člani. 9. »Faust« — člani in članice. V bolje razumevanje predzadnje točke se pripomni, da predstavlja skladba, delo Frana Vrunča na izvirno kompozicijo Nina Mladovana, simboličen prikaz mladosti, in vsebuje te-le faze: mir, rast, veselje, nemir, iska-
nje, ideja kliče, muči, zmaguje. Pri akademiji 30. novembra zvečer, ki bo obenem proslava državnega praznika, sodeluje vojaška godba z več točkami. Na praznik 1. decembra ob 15. uri se akademija ponovi po dijaških cenah.
Sokol Maribor I. že nekaj mesecev posebno pridno deluje. Lahko pa delo v V. okraju ni. Vendar si je, znal Sokol I. pridobiti med prebivalstvom precej veliko pripadnikov. Posebno med delavstvom se opaža, da pristopa v lepem številu in deluje v telovadnici in drugod. Koliko pa zahaja dece v telovadnico in pa na nedeljske zabave? V stotine gre število teh malih Sokoličev, ki so vsi z navdušenjem pri Sokolu I., in bodo dali Sokolstvu lep kader narodnih delavcev.
Sokolsko društvo Maribor III. priredi za svoje članstvo proslavo sokolskega praznika 1. decembra ob 15. uri v telovadnici na Zrinjskega trgu. Navzočnost vsega članstva je obvezna.
Sv. Lenart v Slov. goricah. V nedeljo
3.	decembra bomb imeli ob 8. url zvečer v Sokolskem domu svečano telovadno akademijo v proslavo drž. in sokol, praznika. Vabimo vse tržane in okoličane, da si ogledajo to našo prireditev, zlasti pa naj ne manjka na proslavi niti eden naš član ali članica. Zdravo!
Ruše. Sokolska proslava 151etnlce ze-dinjenja. Sokol Ruše priredi v četrtek 30. t. m. ob pol 20. uri na večer pred praznikom zedinjenja Sokolsko revijo. Pred tem bo bakljada. Na sporedu bodo: slavnostna koračnica, govor staroste, državna himna, zaprisega, telovadne točke, tamburaški zbor, pevske točke mladinskega odseka, zaključi pa orkester z podpurijem slovanskih pesmi. Udeležba članstva in naraščaja obvezna! Vsi so vabljeni. Vstopnine ne bo.
Proslava praznika zedinjenja bo v Konjicah pod okriljem Sokolskega društva po naslednjem programu: 30. novembra t. 1. zvečer ob 20. uri bo slavnostna akademija v telovadnici deške osnovne šole z govorom br. starešine, telovadnimi točkami in deklamacijami. Po akademiji bo družabni večer v dvorani Narodnega doma. Dne 1. decembra se udeleži članstvo skupne službe božje ob 8. uri, ob 10. uri bo pa svečana seja društvene u-prave in zaobljuba novega članstva. Ta seja je obvezna za vse članstvo, udeležijo se je tudi zastopniki oblasti, uradov in nacionalnih organizacij. Pri vsem pro gramu sodeluje društveni orkester.
Sokolska četa pri Sv. Marjeti ob Pesnici se je v nedeljo 12. t. m. s posebno prireditvijo po pozni službi božji v šoli dostojno spomnila obletnice krivične rapalske pogodbe in 60 letnice našega prvega podstaroste SKJ br. E. Gangla. Sokolska deca je zapela »Sokolski pozdrav« in še dve domoljubni pesmi, de-
Gd Su&č.iru’
& Vjjodju.
Prehfad, neuralgija, vročica in vsa neugodja, ki jih povzroča naporno življenje odpravimo, ako vzamemo Aspirin tablete. Pazite na Bayerjev križ. Ima ga vsaka tableta in vsak omot.
ASPIRIN
V z. Jugefa k. d. Z*grcb. Gajev* j Oglas je rrgistr. pod S br. 3407 od I. til. 1933?"
klamirala pesem »Soča joče« (v zboru) in Ganglovo »Naši slovenski mladini«. O obeh spominskih dogodkih je obširno predaval starosta br. Vauda. Navzočih je bilo tudi več zastopnikov obč. odbora in precej ostalih občanov. Nato je sledil razgovor o delovanju v zimski dobi in o stalih važnih spominskih dneh iz naše nacionalne zgodovine. Za delovanje volje dovolj, le žal — sredstev malo! Pa gremo naprej kljub temu, ker hočemo in moramo! Pripravljamo proslavo zedinjenja, dne 17. 12. t. 1. pa proslavo rojstnega dne Nj. V. našega ljubljenega kralja in istočasno z učenci božičnico, seve po sporedu bogato, po darovih skromno! Zdravo!
Križevci pri Ljutomeru. Sokolsko društvo bo priredila v proslavo 1. decembra svečano akademijo, dne 3. decembra ob 15. popoldne v dvorani br. Josipa Kosija. Na sporedu so: govor, telovadne, pevske, deklamacijske in tamburaške točke. Program obsega 17 točk. Nastopili bodo vsi oddelki telovadnih vrst. Veselo dej* stvo je, da so se pomnožile telovadne vrste tako, da je nastopilo pravo sokolsko življenje. Vabimo vse prijatelje Sokolstva na to akademijo, kakor tudi vse zastopnike korporacij. Uprava.
H.	G.
Zbirka
»In zdaj«, je rekel zgovorni starec, ko ie prišel do poslednje steklene omare, »zdaj varna pokažem še dve ganljivi stvarci, najbolj ganljivi izmed vseh dragocenosti mojega malega muzeja. Prav 2ato sem ju tudi prihranil za nazadnje.«
Bernard Estriver si je za hrbtom sta-rega zanesenjaka pokril usta z roko, da se ne bi slišalo zehanje in je očitajoče Pogledal svojo mlado ženo.
Spravila ga je, bogme, na natezalnico, ko ga je vlekla k temu, dolgočasnemu starcu, ki sta ga spoznala po svojih Prijateljih in ki ju je povabil k sebi, da iima pokaže svojo zbirko.
Starec se je z nasmehom na obrazu vmil k njima, držeč v rokah dva majhna Samokresa z držajem od biserovine.
»Evo dveh povsem enakih stvari,« je dejal, »čeprav je njiju vrednost v mojih ?Čeh zelo neenaka. Neenaka zato, ker ‘hia tragično zgodbo, druga pa... bi skoro Imela tako zgodbo. Ti dve zgodbi s*a prav za prav obe ista povest... do mzpletja, ki še ni popolno in bo najbrže jako tudi ostalo. Ne dvomim, da mi priučita, ko bosta čula mojo istorijo.«
Odkašljal se je. da bi očistil glas. ki je postaial hripav; nato je začel, ne
meneč
se za r ' trenje Bernarda Estri-
vfr‘ia, ki je bil prebledel kakor zid...
»Moja junaka bi vama rekla, da je to Jiubavna zgodba in saimo njima dvema j*' se utekla zdeti nenavadna. Gre — 0 se razume — za mladega človeka in
za dekle, ki sta se ljubila in ki jima strogi roditelji niso dovolili, da bi se vzela. Povod temu odporu je bil v tem, da sta bila dekličina roditelja namenila svojo hčer drugemu, ki res da ni bil več mlad, a je imel zato sijajen položaj in je iskreno ljubil tisto dekle.«
Starčeve oči so se mahoma zameglile in samokresa sta mu zdrknila iz rok.
Toda premagal je svoje razburjenje in nadaljeval z mirnim glasom:
»Tedaj je mlada dvojica sklenila umreti... In evo kaj se je zgodilo... Sedela sta drug poleg drugega. Mladenič je z levico držal devojko okoli pasu. Z desnicama sta si bila nastavila na sence cevi malih samokresov z biserovinastim držajem, ki jih je bila kupila devojka, ker je bila kot romantična Črnolaska odločnejša od svojega dragega.
»Umrla bova skupaj!« je šepetala.
In mladi mož se ni upiral.
Gledala sta se, izražujoča v tem pogledu vso svojo ljubezen in vsa čuvstva, ki so ju gnala k temu, da se združita v smrti, rajši, kakor da bi se morala ločiti v življenju.
»Umrla bova!«, je ponovilo dekle s strastjo, ki je njen tovariš ni izražal tako vznešeno.
Ona ni opazila tega. Odobril je bil njen tragičen sklep; zatrjeval ji je, da ne more živeti brez nje!
Pritisnila je na petelina. Strel je počil...
Samo en strel!...
Mladenič se ni pokoril bolestnemu pocedit. ki mu je dal znamenje. Zbal se je ali pa ga je pograbilo, da bi živel
nekaj trenutkov. In zdaj mu je kazalec otrpnil na petelinu...
Čuteč, da se ne upa sprožiti in drhteč od groze je videl, kako se je telo njegove drage ločilo od njega in zrušilo v kot divana. Videl je tanki curek krvi, ki se je pocedil iz jamice na njenem sencu. Prebledel je in je okrenil glavo. In že ga je prevzela groza smrti in nepremagljiva želja, da bi živel...
Samokres mu je zdrknil iz rok in pal na tla. Strahoma je umaknil levico, s katero je držal drago; planil je z divana, opotekel se in globoko vzdihnil.
Ozrl se je po sobi. Na mizi je ležalo odprto pismo, ki ga je nesrečna pokojnica tako odločno napisala in ki sta ga podpisala oba:
»Radovoljno greva v smrt, ker se ljubiva ...«
Vzel ga je v roke. Ne zato, da bi ga
čital. Le svoj podpis je poiskal z očmi in z nohtom odtrgal rob papirja, kjer je stalo njegovo ime.
Nato je pobegnil iz sobe, s pobešeno glavo, v svesti si svoje podlosti, preganjan po strahu, ki je bil hujši od sramu...
Evo samokresov: tistega, s katerim se je ubila, in tistega, ki ni bil izstreljen, še danes sta v tistem stanju, v katerem ju je našel na tleh njen oče... Ali si ju hočete ogledati?«
Starec je malone s silo potisnil v Bernardove roke samokres, ki ni bil izstreljen. Nato je dal mladi ženi tistega, s katerim se je bila ubila devojka.
Gospa Estriveajeva ga je z grozo porinila od sebe.	'
»To je strašna zgodba!« je vzkliknila. »A kaj je z onim podležem? Ali nihče ns ve njegovega imena, da bi ga razkrinkali in kaznovali?«
»Kako ga ne bi nihče vedel?« je odgovoril starec... »V pismu mlade de-vojke.je stalo jasno: — Radevoljno greva v smrt, ker se ljubiva... — S tem, da je tako otročje izpraskal svoj podpis, ni mogel utajiti svoje udeležbe v drami. Na tleh so našli dva samokresa in eden izmed njiju je bil poln... Lahko je bilo najti podleža. Toda podlost in strahopetnost nista zločina, za kakršne odgovarjajo ljudje pred sodnijo. Nihče ni preganjal lopova, ki je pobegnil...«
»Ln kaj je bilo z njim potlej? Ali je mogel pozabiti svoj zločin?«
»Zdi se mi, da je mogel... ker se je nedavno oženil«, je odgovoril starec s trpkim smehom.
»In tisti, ki vedo, so ga pustili pri miru in niso povedali svetu, kakšen je?« je viknila žena, tresoč se od studa. »To zgodbo bi bili morali povedati dekletu; ki je navezalo svoje življenje na življenje te propalice.«
Starec se je tedaj obrnil k Bernardu, ki je stal pred njim bled, z obrazom spačenim od groze in je grenko dejal:
»Doslej tega nisem storil...«
Pod prepadenim in zaničljivim pogledom svoje žene, ki je zdaj razumela, da je tisti lopov njen mož, je Bernard Estriver nezavedoma dvignil samokres. Roka mu je trepetala. Počasi... počasi je nastavil cev na sence... in je pritisni! na petelina...
•»T——L,
V Mariboru, dne xT. 19.73.
U3SS35££3S5BBi
Poljčane
Smrtna kosa. V visoki starosti 88 let
jo v ponedeljek po kratkem bolehanju preminula splošno znana zdravnikova vdova ga. Roza Novosadova. Pokojnica, rodom iz Avstrije, se je tu pred nekako 40 leti naselila s svojim tudi že pokojnim možem zdravnikom. V tej dolgi dobi si je pridobila velik krog znancev in prijateljev, ki so jo kot zdravnikovo ženo vsi cenili in spoštovali. S hvaležnostjo se je bodo spominjali vsi nešteti uradniki in drugi, ki so dobili v tistih hudih časih krize stanovanja in hrane v njeni hiši za ne prevelik denar udobno pribežališče in prav dobro postrežbo. Tudi potrebni siromaki niso odšli iz njene hiše praznih rok, podpore pa so našla pri njej zlasti v prejšnjih časih tudi vsa društva, predvsem gasilna. 2 njo Je umrla ena najstarejših tukajšnjih občank. Bodi ji ohranjen blag
spomin, preostalim naše sožalje!
Občni zbor Strelske družine. Strelska družina v Poljčanah vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo 3. decembra ob 10. uri v pekelski šoli. Udeležite se zbora polnoštevilno in točno! Zdravo!
Soort
Občni zbor Jugoslovanske plavalne
zveze je bil preteklo nedeljo v Zagrebu. Od slovenskih klubov so bili zastopani na občnem zboru Ilirija, Maraton in SK Kamnik. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika g. dr. Stevan Hadži, za tajnika Bedenko, za blagajnika Stenhardt, za tehničnega referenta pa Mr. Praunsberger. Občni zbor je skleni!, da se tekmovanje za državno prvenstvo letos ne spremeni. Za zvezne prireditve so bili določeni naslednji termini: 28. in 29. julija bo v Splitu seniorsko prven-
stvo, obeneim se bodo ob tej priliki kvalificirali plavalci in plavalke za mednarodne tekme; 4. in 5. avgusta bo damski dvomatch Jugoslavija:Avstrija v Avstriji; 4. in 5. avgusta bo v Budimpešti tro-match Jugoslavija-Madžarska-Italija; od 12. do 19. avgusta bo v Magdeburgu tekmovanje za prvenstvo Evrope; 18. in 19. avgusta bo prvenstvo skakalcev v Karlovcu; 25. in 26. avgusta bo prvenstvo juniorjev v Dubrovniku; l. in 2. septembra bo dvomatch za gospode med Avstrijo in Jugoslavijo v Dubrovniku. Slovansko prvenstvo pa bo med 5. in 12. avgustom v Pragi.
Rekord: 40 prijavljenih! Za vsakoletni tek »Osvobojenja* za Vahtarjev pokal v spomin narodnega borca Toneta Vahtar-ja, dne 1. decembra, se je do danes prijavilo že 40 tekačev, kar je od dosedanjih tekov rekord sodelujočih. Obeta se ostra in nadvse zanimiva borba odličnih domačih tekačev. Na startu bo zbrana
elita mariborskih dolgoprogašev. Prijave še niso zaključene in se pričakujejo še nadaljnje. Prvih 10 tekmovalcev prejme spominska darila. Točne propozicije objavimo jutri! —■ Načelstvo.
ISSK Maribor — lahkoatletski odsek. Prosim tem potom vse gg. atlete, da se takoj prijavijo za tek »Osvobpjenja«. Ne čakajte do zaključka s prijavami, da ne zamudite roka! Zbirališče vseh tekačev dne 1. dec. ob pol 11. uri v garderobi igrišča v Ljudskem vrtu. Prosim točno. Opreimo dvignite pravočasno pri pro-storniku! Načelnik. ___________________________
Zloba.
— Kdj je z vašim možem, gospa ZI* mička? Slišala sem, da je zelo bolan.
— Res, prehladil se je. Imel je tako-zvani oslovski kašelj, ki pa mu je minil in sedaj mu gre na bolje.
— Da! Da!... Tako je, če so možje bolani. Kašelj mine, a osel ostane.
Mali o
Razno
VELIKA ZALOGA
gotovih pralnih in kopalnih banj po najnižllh cenah. So-darstvo Sulcer, Vojašniška 7. 4957
(T^Ue U/\eUnc/-
BPAS/LMAUf
* 1 tSTUZcica J)fr, .5,-
Z.ANDE&LE
GRAJSKA KLET.
Od 1. decembra dalje abonma po karti mesečno Din 450.—. 4549
SPALNE
in iedilne sobe. šperane, Iz kavkaškega orehovega lesa, Dolitirane ter kuhinje in spal-lice iz mehkega lesa. prepleskane. po ugodni ceni prodam. Mizarstvo. Aleksandrova cesta 48	2460
FINI MUNDIR.
za 1. december, lepa prilika. Vprašati v kavarni Senica. Tattenbachova ulica od 13 ure naprej.	4548
Prodam
HIŠA SREDI MESTA
s tremi stanovanji, kletjo, vrtom, kopalnico za 100.000 Din na prodaj. Vprašati: Zidovska ulica 4, levo.	4568
Oglfiiultel
ZEPHIR PEC na prodaj. Na ogled v Veliki kavarni. 4547	STANOVANJE v sredini mesta, 9obo, kuhinjo in pritikline, išče dobro situirani, mladi zakonski par za takol. Naslov v upravi lista, 4552
Službo dobi	
	STANOVANJE. 3—4 sobe, po možnosti v sredini mesta, se išče do 1. januarja. Naslov v upravi »Večernika«. 4545
VAJENKO SPREJME v celo oskrbo pletarna, Tržaška cesta 3, Maribor. 4559	
MARLJIVO DEKLE z mesečno plačo 300 Din sprejme cvetličarna B. Wei-ler, 4553	STANOVANJE, dve sobi. kopalnica, vrt. klet. oddam. Židovska ulica 4, levo. 4569
Stanovanje	Sobo odda
OPREMLJENO SOBO s štedilnikom ali uporabo kuhinje iščem s 1. decembrom. Naslov v upravi »Večernika«. 4556	OPREMLJENO SOBO s popolnoma prostim vhodom oddam s 25. decembrom ali 1 januarjem 1934. Tattenbachova ul. 26. pritličje. 4564
DVOSOBNO STANOVANJE, solnčno in suho. z vsemi pritiklinami, oddam takoj mirni. Stalni stranki. Vprašati v tr-	Kupujte svoje potrebščine pri nailh •nserentih i
št. 102. 4553	
OPREMLJENO SOBO
oddam gospodu, gospodični ali zakonskemu paru. Aleksan drova cesta IT1, I., dvorišče. 4563
DVA SOSTANOVALCA
sprejmem na stanovanje in v vso oskrbo. Vprašati: Franko-panova ul. 15, dvorišče levo. 4558
SPREJMEM DVA GOSPODA
na hrano in stanovanje. Mesečno 500 Din. Gregorčičeva ulica 24, podstrešje. 4554
DVE OPREMLJENI SOBI.
eventuelno z oskrbo ali upo* rabo kuhinje, oddam. Sprejmejo se tudi dijaki, Koroščeva ulica 33.	4543
Zdravo spanie postalo ceneJle
Želite Vaše spanje še nadalje motiti s slabo madraco, težko odejo in težkim perjem.
Oglejte si cene in kvaliteto perja, puha, odej in madrac pri tvrdki
,Weka*Harl^@r
Aleksandrova cesta itev. 15
TBLBFON 2249 GRAJSKI
TELEFON 2219
Od danes srede, 29. novembra, pa do vkjučno ponedeljka 4. decembra Na j večji film sedanjosti! Velefilm o junakih zraka! Velefilm o tovarištvu v zraku!
TITANI NEBA
(JUNAKI ZRAKA)
Najlepši letalski film, kar jih je do danes bilo posnetih. — Zanimivo zaljubljeno dejanje dveh rivalov-tovarišev v ljubezni in v zraku.
Nemški govoreči in zvočni velefilm!
Opozarjamo, da so vsi posnetki originalni, brez vsakih trikov, kajti v tem filmu sodeluje celokupna ameriška vojna mornarica in avijatika,
Tudi v zraku živi tovarištvo, tudi v zraku žrtvuje prijatelj življenje za tovariša!
Rczetvfrallc sedeže!	Rezervirajte	sedeže!
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik:	RADIVOJ	REHAR	v	Mariboru.	Tiska	Mariborska	tiskarna	d.	d„	predstavnik
STANKO DETELA x Mariih
a a na