and nnmmuTKP undee permit gro. two authorised et bb apt or October t. i>it, omci or ww too: t » wig a tsi fmaejl a, b. ibtlcaon, f. e otf Kajrtiji slovenski dnenuk ▼ Združenih državah. Valja at celo lato.........$6.00 Za pol lata................ 3.00 Za Maw York celo leto.... 7.00 Za inozemstvo celo leto... 7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. The largest noradid Daily in the United States, t Issued wry day except Sunday! and legal Holidays. ■r 76,000 Readers T TELEFON: 287« CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 210. — fiTEV. 210. NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 7, 1920. — TOREK, 7. SEPTEMBRA, 1920. VOLUME XXVm. — LETNIK XXVUL KONEC ITALIJANSKEGA IMPERIJALIZMA SE BLIŽA. OBOROŽENA VSTAJA DELAVCEV PO CELI ITALUI. ITALJANSKI STAVKARJI SO UTRDILI TVORNICE TER DOBILI V ROfeE TUDI TANKE. — 8TROOA VOJAŠKA DISCIPLI NA V VRSTAH STAVKARJEV. — NAPAČNI ALARBJl, DA SE POSKUSI DISCIPLINO DELAVCEV. — IZ VRČE V ALKI URAD N1KI VSEH UNIJ POZVANI V MILAN, DA RAZPRAVLJAJO O TEM POLOŽAJU. Milan, .'talija. G. *ept*»mbra. — Zborovanje, ki se je vršilo vee-ra.i tukaj n katert-«r:i so se vdeležili izvrševalni uradniki vseli de lavskili nr/nrizaeij v Italiji, med katerimi je glavna italjansKa delavska konfederaeija, i-i »trj«- 2,.">00,000 članov, znaei kulminaeijsko t«»<-ko v«*lik«*pa ^ribanja, katt-rini so pričeli kovinski ali melalurgi«"-in drlavei. !.abriola, socljalisiI«"ni delavski minister, je predlapral miuistr skrmti predsedniku imenovanje tehnične komisije, v kateri naj b< bila zastopana pol »v prizadetih ttrank tudi vlada, a tozadevni korak je bil oueiudftotv'n v sled brezpogojne odklonitve predloga od >trani puyajanj. dokler ne Immio izpraznjene njih tovarne, ki se nahajajo po rrli dežrli d«'j?nski v rokah delavcev. Milanska konfereuea, ki bo najbrž trajala par dni in katere se vdeb-žojejo tudi zastopniki narodne soeijalistiene stranke, upa na mirno uravnavo, a le pod popojem. da ustraja vlada pri svojem do-seilanjfm stabšiii strope nevtralnosti in da i.e izgube gospodarji nobetif^a rasa ter pridejo na dan • kakimi praktičnim? predlogi. V slučaju nepov oljnega uspeha teh prizadevanj pretijo strokovne unije, da bodo razširile povelja za razširjenje zaplenjenja indu-»trtjalnih naprav |>o celem kraljestvu in naj so te naprave te ali one a rste. < "orriere della Šrrra trdi, da ni Delavska zbornica poslala svo-j ni krajevnem onr}?aiiizaeijaa> It* pisanih povelj za zaplenjenjf, tem-'več jih tudi pozval«, nuj U v or i jo vojaške kouipanije v tvornieali sa-liuh in Mctr pod poveljstvom korporalov in podčastnikov v splošnem, ki so imeli isti čin tekom vojne. I Volov I jena stva • je, da vlada stropa vojaška disciplina v vseh ritlaviiirah Ljudje m> dobro oboroženi, celo s strojnimi puškami ter tanki Vhode v tovari.-* branijo masivne barikad«- iz kovine in vse naprav*- i>i»j;ijtt oturt-rj.- i/ iMjdnV Straž** in patrol** nosijo orožje jii pofrosto j*- čuti v tišini noči \ tem ali i>ii»-nt predmestju M dana. kjer s«* nahajajo velike topilnice, jilas siren, ki dajejo napačne alar ine, da preiskusijo d seiplino delavcev. Zadnjo noč se je domnevalo, da hoče oddelek policistov, ki jc š* I mimo BoHetti na p nt**. udreti v prostore. Delavci niso le streljali na policijo, temveč vlo namerili cele potoke > rele vode, katero so dobili iz h id rant o v. Kljub strastni naravi apitaeije t»r velikanskega obsega eele«ra (r.bai.M je tr*-ba priznati, da m» bili dp«».larj«- in teh- prav se je le malo ljudi vdeleailo nike kot talce ter nočejo dajati volitev. — Delavci in poljedelci spodar.etu deleža pri produkciji. __ prav kot niso hoteli «ros|Mnljrji »Jati lju>i«-ui aiela. ko so ]>ro«;l;isili ■izprtje. Krez dvoma «l*-luj*- italijanska koniunis' ična stranka v - misiu boljševikov ter dobiva pod- l»»>'dsedn.ka na temelju vo- IHiro v obliki ruskega boljševiškc- Uwv- kl so " '"»i «ra denarja. Propaganda, katero deželi. Natančnih podatkov pa ne vrši. si na vse mogoče načine pri- mogoče dobiti pr*-d potekom zadeva š*- bolj otežkočiti e«-li jhj- P:"" dni. loža j. še bolj zast rupiTi spor ter, Volilni »lan je potekel povsem spraviti razpoloženje delavstva v mirno v Mexico fit v in v sosed-komunistično strujo. 'njih krajih. Industrijalni in polje- To je popolnoma v soglasju s o imel Alfredo Do- pravali je bilo zopet normalno , , ■ i j-i A 3 podpore od strani italijanskih de- nffnguez, kandidat narodne repu- lavskih voditeljev ter je upati, biikanske stranke, podporo med jr.i n sindikati ter kooperativnim organizacijami nameravajo ol»ra-'in sirer radi obljube delodajalcev, tovati v xaplenjenih železniiiarxkih da bo-lo sprejeli dogovor, potom ............ . . m jeklarskih napravah na temelju katerega bo mogoče prišlo do spo-,(,a bodo ,®eh ^"J1 (lostl razu- konservit.vmm katoliškim ele-kooperativnih principijev, a ko-'razuma med delavci in delodajal-'T ter pastV kater° so1n,«>»tom- operativni eksperiment i, v koli-| jim nastavili komunisti. ^ | Drupi nasprotnik, Nicolas Zuni- kor ko bili dosedaj preiskušeni v Italiji, — ponebno v poljedelstvu- Pariz- Francija, 5. septembra. —1 TV . ,rt?n"T1TR "e l,u,m- ua ea Miranda je znan kot večni V nekem p^o<-.,lii Havas agentu-!^^ 111 r<'sfn ah "Varnost kandidat v Mehiki ter se 1&šn0 niso bil. tako uspešni, da bi re. ki je prišlo iz Rima in ki se Ne,'ka/ yen °kraj bataljon zveznih čela v Mariampolu, Jugozapadno V kempi SherraiiM so ^niki izjavili, da bo še tekom tega tedna od Kovna. t proglašeno vojno stanje_ Predlog za pogajanja so stavi-1 rutfrn mai iiaAp WRANOLOVE SS SO SE li Litvinei. London, Anglija, 6. septembra, j — Poljska vlada je poslala Lit- vincem noto- katere vsebina ima! zmisel ultimata. I c ENVER PAŠA HOČE ZAVOJEVATI INDIJO UMAKNILE. Carigrad, Turčija, 6. septembra. Protiboljševiški voilitelj general W ran gel je odpoklical svoje e Litunei ne bodo prenehali Rusi hočejo na vsak nattn izsiliti 5ete s popoka Taman posijati svojih ce v južno smer, mir x Anglijo. _ Posvetovanja s Vsi lje„ovi poskusI. (la izkrc.a bodo Poljaki prisiljeni smatrati to Trockijem n Leninom »jeeovi poskusi da izkrca kot vojno stanje med obema državama. Zaenkrat bo cela zadeva poverjena Ligi narodov. Litvinei so že zasedli Augostovo, ki se nahaja 2(i milj jugovzhodno od Suvali. Berlin, Nemčija, 6. septem.br. — (Poroča Karl H. von "Wiegand) — Na prošnjo boljeviškega ministrskega predsednika Lenina in .vojnega ministra Trockija je pre- Jugovzhodno od Lublina ** vrše' ^ n^ijonalistični vodi- vroči boji med Poljaki in boljše-1**1*™ .Pff P.0^^0 | boljseviskimi četami* kojih namen Litvincem pomagajo boljševiki. vanje, da bi peča s položajem ki je nastal "" »"'"""»J ian" ^"V' 4*uBil je predsedniški kandidat zad- 0 uveljavilo v vsled zaplenjenja številnih tvor- to ,,eKdteri alarml-s;'- le n" trideset let ter pričel svojo napravah, nio v ra.li.-nih it.lij.n^ih i„,lu- "t^Zt^^Z l-didatL v Lih DiZ ' Govornik je trdil- da daje iz- tatorja. in- italtjanska vlada toliko povoda za vznemirjenje kot kažejo novice. ki prihajajo prizadetih okrajev in da uplivajo na položaj tudi bodoče mednarodne konfe- jalci, da so pripravljeni pečati se vetnu razumu delavcev ter sprav * zahtevami delavcev in delavskih Ijivemu duhu delodajalcev, organizacij, a le pod pogojem da — V Milanu je policija pregna-opuHte delavei sedanje nennrmal- la skupino delavcev, ki se je sku-no stanje stvari. Treba pa je Se- šala polastiti neke tvorniee. le čakati in videti, če bodit delav- — Delodajalci in delavci v Via-ci, ki so »e na tako lahek način reggio so sklenili dogovor In vsfc*d polastili vodstva naprav, priprav- tega se bo takoj pričelo zopet z ,ren1ee' na ^.ater'h se ® ^P^v-I jet i i izročiti tvorniee, tudi če bi delom. |,ja,° ° ltal'Janskem deležu pre- njih voditelji kaj takega ukazili ParU, FVancija, 5. septembra.'^m°K\ter ° vojni odškodnini.. kater ua ta način odpovedati zla- — Boljševizem ni prava beseda ttero *>o morala plačati Nemčija. t na sanjam o moči in denarnem za italijanske delavske zadrege in _____ dobička. nemire — je izjavil danes neki zavezniška municua uni V Tunnu je bil nabit letak, v italijanski industrijalec napram katerem se flaailo, da bodo delav- poročevalcem, — razven če misli-ei v slučaju intervencije branil- te p<»d beseo si«« lečih eenah: 300 kron......$ 330 1000 kron......$ 10.50 400 kron......f 4.4Q 5000 kron......$ 52.00 500 kron......$ 5.50 10000 kron......$104.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja ae večkrat nepriča* kovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vna« prej. 1C računamo po eeni istega dne, ko nam poslani denar dosp4 v roka. j« poslati najbolj po Domstto Money Ordsr, aH p* i TvrOft Frank likitf, Now TorK N. Tj ] H^Jlžiii if*- GLAS NARODA, 7. SEPT. 1920 ■ Si %LAS NARODA99 1ilovcnian daily? » 0«MI an« PwMtahwl by * * ^^ # SLOVUM0 PUBLISHING COHFAVT ▼ ta wrvoratlM) iZz^4*^***—»lamin_LOUIS aCNgQtK. Tnniwr Mm« if Bu4ifMM of Mm Caraoratlaw an« Addraeeaa of Above Omclarat __t Cortto«Xt HfMl. of MawOattaw. Now Vorfc City. N. V. __"O*— Narava* tabaja waafc ] I« pr»«nlfcoo._ Ka aato Ma «aUa Uot aa Ammrttm Zm Now York u colo lata gTJ§ »" Co«oao U N MM po« lota |UO Mm vol lata H.00 Zi Inaaamatvo za colo lata 17m Mm «atrt Iota_tlJO_m po< lota_HM •LAt NARODA (Vatea of ttw PwhM) hMM avarr »»»pt Sunday* and HUMm ___^ahoertptlaw yaarly HJ>_ Dadai feroa podloo la oaahaootl aa no pHut^u)«ja. Donar aa) aa blsgovod scdlUsti »a Mom? Or*M. Prt ipnmrmbl krajo nwcftilho* prootmo, da aa nui Mi proli-__ajo blvmiia^o aaatianl. da faitrojo najdemo naaluTnlfca._ QLAI NARODA M CwtliMI Straat. Ooreugti of Manhattan. Now York. N. V, __Tataabaoa: Coftlawdt M7> _ _ Napačen korak. j f .___ Kot mano, izbruhnejo »tuvke iz najrazličnejših vzrokov, toda pri stavkah v vtjiktu obsegu se MJ'"e vse kr«r t a koz va nega •* collective harjraiiiinjr". I nijski delavei zahtevajo, naj jim bo dovoljeno predložiti svoje teiuje in ž«Ije potom linijskih odborov, pa naj bodo »'lani teh odbo-r«»v u-Jii/Ihik i naravi', v kateri namerava izbruhniti .stavka, ali ne. l^lav^ki voditelji pa trdno vst rajajo na svojem stališču. Podajali se hoeejo iiainr.*'- samo s svojimi u>lužl>enei oziroma njihovimi zastopnki, poti poirojem seveda, da no tudi ti zastopniki uslužbeni pri njih. Kolikor pridejo ilelavd vpoštev, ne «?re pravzaprav za livbeuo drugo stvar kot pa za priznanje unije. Previdni delodajalci so že zdavnaj priznali pravico kolektivnega |M>jra janja. Kjerkoli se to ztrod', mora seveda pogrodba veljati za obe strani enako. Stavke premoga rje v najbolj razburjajo to deželo. Kati se je da bo na j»^en zopet zašumelo ter da bo deželi primanjkovalo premo?*. Ko j^ imel izbruhati generalni štrajk premogarjev, je predsed-i.ik Wilson preprečil to nesrečo s tem, da je imenoval posebno komi-!*ijo, ki naj bi natamuo preštudirala zahteve delavcev in delodajalcev. Obe franki Ma -e obvezali pokoriti se koneni odločitvi. V ko--iiii^-ijo o bili trije člani: zastopnik vlade, zastopnik delodajalcev in zastopnik delavcev. \ je napeto pričakovalo, s katerim bo poteguil zastopnik vlade ( v bo potegnil z delavci, bi dobili kar zahtevajo, ker je pa po tegnil z delodajalci, so se delavci prav pošteno obrisali pod nosom. Poir«Hlbi so j>a morali vseeno podpisati, ker so se že vnaprej obvezali |»odpisati jo, pa naj bo taki ali taka. Pogodba jim zvi.š.ije plačo za par procentov, oziroma ravno za toliko kot so jim ponujali delodajalci pred nameravanim izbruhom štrajka Kaj je to? N č, še manj ki»t nič r sedanjih razmerah. Preniogarji prvijo, da ne bodo odnehali z bojem za višje plače. A' bodoč osi i najbrže ne bodo sedli nobeni komisiji več na liin, ker so dosedaj še vse te komisije potegnile z delodajalci. Ib-lavski zastopnik itua v taki komisiji en sam ?las, delodajalci vlade pa že dobe na kak način na svojo stran zastopnika vlade in imajo potemtakem dva glasova. Kakšnih sredstev se bodo poslužiti v dose«ro svojih pravic, bo pokazala bodočnost. kler ne bodo novoizvoljeni zastopniki anektiranih pokrajin sami sodelovali pri zakonodaji. Soeijalni demokrat je se še niso izrekli glede aneksijske predloge; mano pa je njihovo stališče, da naj ljudstvo v zasedenih ozemljih ss me. določa svojo usodo. Za primorske Jugoslovane torej zajedaj še ne gre, k*r je aneksi ja našega ozemlja odvisna od rešitve jadranskega vprašanja, za katero pa se. kakor znano, fiiolittiju prav n»č ne mudi. Morda ima namen počakati dotlej, da nam fašisti požgo in uničijo vse n«.še imetje, rtas same pa pobijejo ali izženo preko ' mej«-, ki je še ni"?! Potem bi ne bilo nikogar, ki se upiral aneksiji! Iz Slovence. Slovensko gledališče v Mari boru bo dobivalo 4£O.UOO kron državne podpore. letne Sprememba posesti na Štajerskem. . Vitanjsko graščino, last Ceha Bartoša, je kupil Fran jo L'her, -.pediter v Ljubljani. Otvoritev telefonske centrale, j Pri poštnih uradih <»rosuplje in Poljane nad Škofjo Loko se je (»tvorila dne 2. avgusta telefonska centrala z javno g<»vurilnieo za krajevni in medkrajevni telefon-, meri ki, je bilo vlomljeno skozi okno in ukradena iz skrinje nova posteljna odeja vredna SOU K. po-iaruobrambna bluza vredna 'A)V kron, moški žametasti klobuk vreden 500 kron. ženska žametasta ruta vredna 5U0 kron. osem kosov krstnega perila v vrednosti lUUO kron in druiresra blaga v skupni vrednosti 4s20 kron. Vlom na Štajerskem. Iz Vitanja poročajo: V noči od "J."i. na 24. julija s<» neznani storilci vlomili v trgovino Teppinc in ]»okradli ve«- manufakt urnega ter drugega bla«ra. Skoda je znatna, ski promet. I | Tatvina pri Celju. Vstanovitev zadruge. | Poceni les si je hotel oskrbeti Dne julija zvečer se je vršil posestnik in mizar Ivan GajŠek v v Mestnem domu v Ljubljani Gaberjih pri Celju. Te dni mu je vstanovni shod **Zadruge kra- orožništvo zaplenilo večjo množi-rnarjev. branjevcev in malih pro- no raznega lesa. ki je bil ukra-dajalcev". katerega se je vdele- skladišča gospodarske 2a- žilo približno l»80 ljudi imenova^ druge v Celju, nih strok. Xa imenovanem shodu' se je povdarjala velika važnost te ^P v cerkvi in poskusen vlom zadruge in koristi članov v sploš-' v župnisče. nem. Izvolil se je z velikim navdu-j Iz Zagradea na Dolenjskem se šenjeni pripravljalni odbor, kate- poroča: Dne 27. julija so tatovi ri je takuj prevzel vsa dela v ro- vlomili v cerkev, odnesli vso zlat-Ue. da ie doseže čim preje cilj za nino in veliko perila. Nato pa so te stroke. Dandanes je sploh vse vdrli v župnišče, hoteli najprej organizirano, le omenjene stroke vse pomoriti in potem oropati. K še dosedaj niso bile in jih je po- sreči jih je župnik že preje pre-treba časa primorala v to, da si podil s strelom i2 samokresa. Ptiči zavarujejo svoj položaj. C'as je so že prijeti. Vodja te roparske pokazal, da mora tudi ta stroka čete je domačin Lojze Erjavšek. varovati svoje koristi napram kapitalu, kateri povsod izpodriva Vlom. | malega obrtnika in prodajalca. | y (h1 2«|. „a :t0. julija so Zatorej je tem slojem edina opora aoslej še neznani storilci vlomili zadruga kot močna organizacija v hii4> posttstnika Karola Novaka Iv Zajasovniku pri Trojanaii ter Zaradi veriženja obsojen jiKluesli mnogo svilnatih robcev, je bil Ivan Sušnik iz Nevelj, sta- žepnrii robcev, predpasnikov, bri-nujoe v Ljublj ani na Poljanski o^č, mnogo raznovrstnega ženske-eesti. na 6tXiO kron globe, 1 me- pa blaga in moškega perila, en sec zapora ter na zapad 3670 sta- pled, eno srebrno damsko uro. eno mofiko obleko, dva klobuka in več namiznih prtičev v skupni vrednosti 15.00t) kron. Aneksijska predloga v italijanskem parlamentu. Italjanska \ latla je predložila parlamentu zakonski naPrt za laknadno odobritev saintgertnanske mirovne pogodbe in aneksijo s to pogodbo Italiji prisejenih pokrajin. Saiutgeimauska mirovna po-godbo je kolikor ve tiče mednarodne njene strani, stopila v vljavo, 1.0 so bili ratifikaeijsl:: spisi vsaj treh zavezniških in pridruženih velesil predlo/eni v Parizu. V Italiji je bila pogodba, ker parlament tedaj n zboroval, svoječasno ratificirana s kraljevim odlokom, ka teremu pa je treba naknadno odobritve obeh zbornic, k»r naj bi se zgodilo sedaj s prejetjem te zakon-ke predloge. Predloga mia pet členov. S prvim se izpreminja v zakon zgoraj omenjen? kraljevi odlok. z drugim se pooblašča vlada v polno izvršitev pogodbe, v tretjem in četrtem pa se j redlaga aiieksija Italiji po saint germanski po-gwlbi prisojerjih poktajin. V ministrskem svetu se je sklenilo, da pride ta predloga na dnevni led obeh zbornic še pred poletnimi po-čj t lin ami, i da -e to t sni i gotovo zg<»di, so se določile dopoldanske in popoldanske seje. t Ituljanska zbornica ima reas;:s. da se proglaiajo /a tied Ijiv del italjan>k«ga kraljestva ozemlja, ki so prisojena Itali ji po saintgermainskl in drugih njej sledečih pogosiI je sližal žum je dirjal voz proti njej, in bi se hl zapazil je ^nsko ki je zbežala bila gotovo zg^idila strasna ne-|in oanesU njegove reči. Avgu-sreea. če ne bi bil voznik tako pa-|žthl je y njej baje sp(JkZual Gr0kj. zil in in takoj vstavil voz. Ijevo, pri kateri pa niso niee^ir ^ t našli, pač pa je čez nekaj ur pri- Prefrigani Američan. nesla na orožniško postajo Kap- Neki Američan z Dolenjskega(ljavas 16jetna Grosljeva hči An-se je vračal preko Ljubljane vjJte)a Avguštinu ukradene pred-Aiueriko. Ker je bila menjalniea|mete reko^ ^ sta našU 2 ^^ v Kolodvorski ulici zaprta, je na jQ Y te ^ pomeje> ko nasvet nekega prijaznega človekajbij ze Avguštin pri njih. zamenjal blizu kolodvora pri nekem ljubeznivem možu 10 dolar-j Okradena delavca, jev po 76 kron. Oez nekaj časa jej v Bohoričevi uliei v Ljubljani za zopet potreboval denarja in jefSta bila okrad«ia v podstrešju šel s jjosredovalcem menjat 20 do-jhleva, kjer stanujeta, delavca larj^v, ki jih je pomotoma žara-.Ignacij Zaman in Ivan Malešič. čunal posredovalec po 176 kron dolar. Ko se je pomota našla, je bil Američan pripravljen porav-reneo in je dal menjalen nekaj dolarjev, toda ta je pozabil si zaračunati diferenco in je prišel na to. da je izplačal Američanu 2680 kron preveč, šele potem, ko je bil Amerikanee že v Trstu. V prazno stoječo hišo Laze Oven Zaman je oškodovan za 780 K. Malešič pa za 700 K. Tatvina perutnine. Janku Babniku v Rožni dolini je bilo ukradenih osem piščancev v vrednosti 120 kron. Tatje so vlomili v zaklenjeno notranjo shrambo posestnika Fr. Zadrgala v Kapljivasi pri Kamni v Strahotnem, katera biva v A- ku in odnesli iz nje poleg še sko- Peter Zgaga Dosedaj se je zanimanje za vo- Ltve omejevalo izključno le na kandidate. * * • Evropski mir ima v sebi rozine. • . • Zadnji čas je. da pričnemo mi-s'iti na dvajseti amendment. • *11 Ljudje, ki postanejo hitro bogati, morajo storiti to na stroške drugih. Ni namreč nobene druge poti. * * * * V>»e kaže. da potrebuje stric Sam par novih bonduih skladišč. ki ne bodo "likala**. . * * * Francija j-* oeividno mislila, da je najboljše priznati generala Wrangla. dokler ga je sploh še riogoče priznati. • » * Doba naše narodne eksistence sega od doma stkanega blaga pa (to doma skuhane pijače. * * * Sedaj, ko je bil novi predsed" iiik v Mahiki zaprisežen, je čas za Rijegovo družino, da odredi vse potrebno za njegov pogreb. * * * Mirovna pogodba s Turki je biLi podpisana v Sevres. To je kraj, kjer izvršujejo najfinejši poi eelan. * « * Zakaj so vendar dalt ženskam volilno pržrvieo? Saj imamo ze sedaj v politiki vsepolno starih bab. * * * Prej je marsikdo govoril: — Tako živimo, tako živimo. Dočim sedaj govore ljudje: — Kako naj živimo, kako naj živimo? * * • Strahoma premišljevati, kaj bi človek lahko napravil, je najslabše, kar more človek napraviti. * * • Sedanje veselice so božje sestrice nebeške vodice. • . • — Ali veš — je rekel tovariš tovarišu — da vsakikrat ko dih-teš, umre deset ljudi na svetu? — Ne, nisem vedel, da imam tako slabo sapo. • ♦ • — Ali perete danes? — Ne. Kako ste pa prišli na to nnsel ? — O. kar tako. Kos žajfe plava v moji juhi. • • • — Katera rastlina ima največ beljakovine v sebi? — Spinača z jajcem. Katehet je stopil k učencu ter ga zgrabil za vrat: — Zdi se mi — je rekel, — da te ima hudič v svojih krempljih. — Da tudi mii-i se y.d\ — je od v: nil učenec ponižno. * * * Kdor hoče danes dobiti pas, mora obrati vseh štirinajst postaj križevega pota. Da, dobiti pas, je rt s pasijonska pot. Kaj je človek? Aristotel pravi, da je državotvorna žival; Darwin pravi, da je žival; Zola pravi, da je beštija. In pripomniti je treba, da Zola tuoje tete sploh ni pcznal. • . • Vsi ljudje so bratje. No, zato se vedno prepirajo. * * * Rojak je prišel v naselbino rekoč: — H kak-m« društvu bi rad istopil * — tin- — je o ivrml društvenik — to je čisto od vas odvisno: Ali r*di pleše t?, se hočete izobrazit«, ali hočete hiti z mu/iko pokopani * f SttsoaUnmitska Ustanovljena L 1898 ICatoL ir&turta Inkorporirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Blagajnik: i Minnesota. raj novega kolesa znamke "C'os-mos-Sever" blaga v skupni vrednosti 4040 K. V notranje prostore so prišli tatje na ta način, da so vzeli pri sosedu Andreju Burg-stallerju majhno lestev, katero so porabili, da so prišli skozi malo okno v klet, Martinu Koželju pa so vzeli sekiro in kramp, s katerim eo odprli vrata, ki so zapirala klet. Orožniki zasledujejo. Sadi hudodelstva tatvine je bil aretiran in izročen sodišču ze 32krat predkaznovani Frančišek Korošec. tteja Jugoslavia irredenta. Novega okrajnega civilnega ko- to!", kar je zbrana mnoiiea na misarja vduseno odu-brav^Ia. D'Annunzio so dobili v Tolminu v osebi Ivana čuti sedaj na Reki varnega. Giordano, ki je bil premeščen iz Pričel je misliti na nova osvoje-Trbiža. Podrejenim uradnikom je 1lja i" hoče na ta način navdu-zapovedal dopisovati slovensko in ^di vojake ita to. dobivajo županstva, duhovniški uradi ter.zasebniki dopisa in vloge v slovenskem jeziku, kar je morda ena kapljica pravičnosti, i Upor vojakov v Logatcu. \ It al janska resnicoljubnost. Kakšnih laži >e poslužuje ita-ljanska dipbuaacija, najbolje vi-dimo pri splitskih dogodkih, ko je Italija v italjanskem in fran- ^ Logatcu ,o izbruhn.l. -s. .,U- r(Kkrm Jtviku odpošiljala brez-ija vel.k, vojaški upori. Neli ita- žil,ne l>ryj(Javke na vst. strani I lanski častnik je namreč odredil. sv,.t;, nekaj ,i|ievi so pri. da se mora zapreti neki vojak. naši ILstl vesti u in(,itU.ntu ker ga ni vojaško pozdravil, ka- |>ri r,.iujuj kjer ^ italjanski vo-kor je predpisano. Vojaka so res jaki l2 motoniega čolna s stroj-zaprli, kar je povzročilo, da so se nil||i pil5kalni streljali na našo o-potegnili za njega in se uprli vo- 1(alo kjer jt. /bninih mni%gf, jaki XIV. italjanskeg-a pt^polka „trok •„, ^nsk - Vedetta d lta-br.gade P.nerolo. 1 pon.i vojaki lia- priUazujp la mcident so zahtevali od častnikov, da naj v Kkla njihovo zahtevo odklonili, so ampak J||}r(iS,uvani m pričeli se vojaki oborožili ter so napadli ,trHjati in Italjani so se morali častnike. Vnel se je pravcati boj. st.v^la |)ranitl. Pri ten, psujejo v katerem so bili ubiti :! italjan- SH>,. z T.azlliiai ,,rH]evki. ki bi fak-ski častniki. 1:1 so jih pa nevarno tir.no pristojali njim. .Vail-i>še je ranjen ill prepeljali z avtomobili to (la j(. l> Aniiuii^io stvar javil v Trst. Z avtomobili so se nato mornariškemu uradu in poveljni-pripeljali karabinjen s strojnica- 5tvu h^ade Lombaniija. Nagla-mi. kateri so uporne vojake obko- ;.„„„ da so ,)ili v ,notomem čol-hli ter jih razon.žili. 1'porui polk nu lastniki in vojaštvo D'Annun- št. 14 so premestili v Videm. Slavnosti na Reki. Odkar je dfršel D'Annunzio na Reko, se tam redno vrše slavnosti in svečanosti. Najpreje so bih-povod svečanosti zastave onih vojaških oddelkov, ki so prišli na Reko. da se podvržejo D*Aiuiun-' zijevemu poveljništvu, nato s<» prišle razne obletnice, ki s<» dale tudi veliko povoda v svečanostih, i i V pondeljek 2. aviru."101 St. I'lair Ave., ( leveland, Ohio. Začimb«, ieliiža tal najnumorrtt. domača zdravila katera priporoča »nagr. Kneipp, tmam vedno v nlogL FIP-U po brezphvčnl ccnflL 1 MATH. PEZDIR P. O. Box 771, City Hall Btatiofl YORK CITY Mojim pacientom: Ti »p 111 ii nSTwanjam. da pripravljen sedaj spre. Jemati paciente v obeh svojih pisarnah in sicer: Ob pondeljkih in petkih na štv. UZ East Ti Street. New ¥ork. Telephone: Rhineiander 2065. Ure: Od II. dopoldne do 8. zvečer. Ostale dni na &t*. 3399 Silver St.. fUdgewood, Brooklyn. N. Y. Telephone: Erergrrea 1445. Ure: Od 1«. dapdte do 8. zveCcr. 0b aedeUah po docovoni. dr. jbtMf M. Pleše foOMdnlk: mtttawi ROViHllK««UQ01 7. PORMNTA. Bos 171. M Bok 281, Oonemaugh, pi. Diamond. Waafe. _ "odpredaed.: LOUIS PAJLANT, Bes LBONARD BLiBOMK, BflK Ml 10a, Pe-T Avenoo, Lorain. O. Mtnpewita. wm>: JOSEPH PISHLBB. Mf. JOHN BUPJOB, 8EB0XH Bl|l* MtiinxiKi Pa* Dtpjnlk: GIO. L BBOZICJH. rksoM OflMK. Mlaneoota. _ JOHIf PLADT* Jr, U2-7t* Avt« ■» dasajalk nelaplaeantn anrtnla: LOU- meet Mkh. IB OO8TBLLO. Sallda. Odo. JOHN MOVEBJf, »2nd AvA, DoM» __ __ _ Minnesota. TJ---1 T*,,llf MATT. POGOCBUX I W. MadlW B^ k. JOS. T. ORAHEK. Ml M Ohio Ohleas* DL ttnot, B. Plttaburgh. Pa- S^idovahd QBtf ______BDDOLP PEBDAN. «02t B, BUB " Arenro, deretaad. Ohio. OHH BOUZB. Ely, MllllUlif frank Skrabbo, MM WaaMagte* LMTHONT MOTZ. BM1 Avonoo ML 8t, Daw. Colo. 8a Chicago, I1L GREGOR HRESČAK. «07 b Mi Avft. ▼AN YAROGA. 8128 Matroaa Alley, Jotmstown. Pa. PHI^oigh. Pa. 1 Jadnotlpo puOo* "BLAB BABODA* Yoa atrarl tfkaloio ao atadafh oadov kakor tndl donano poBlJator Ml • poMljaJo aa flavneca rajatka Yao pritoibe naj o icBljaJo na predaod-ilka porotnega odbora. Proflnjo aa rpte)en» novlb danor In aploh vaa odra* Mfca apeifirrala ao naj po«lja|o na rrhonxta odravnltov. Jagoolovanaka KatollJka Je^nota ao priporoča vaem Jngoalovanoa m fete prlMop. Jodnota poalnje po "National Fraternal Congreaa" leotvleL ? ilagajnl lna okrog 8WO.OOO. (trlMotlaoC dolarjev). BolnlAdb podpor, od-kodnln. In poonrtcln Je lsplnCnla «o nad poldrugi mlljon dolarjev. lednota okrog 8 tlnofi rednih Oanor(lee) In okrog 3 tlao«? otrok r Mladinska« oddelka. DrnBtra Jedaoto ao aakajajo po rasnih riovenaklb aaaolbSnah ^aaa. kjer Jih trn nI. prtporoftiM vauortin norih. Kdor šeU postati Onn iaj m aglaaf pri tajnika blffaega drnAtra JHKJ. Za v stanov Iter norih drnBtav a pa obrnite aa gla?aega tajnika. Novo drvRvo m lahko tbootI a 8 Baa] n MnateaaA. Egipt hoče tvoje mesto na soben. Novo uravnavo za Epipt ter bolje«* mesto na tropičnem solncu m* je pričakovalo za Egipt izza objave imenovanja Milnerjeve komi-kijf, ki naj bi sestavih. nov načrt vlade za Ejript. Svet pa vendar ni bd pripravljen na neofuijelno sporočilo, ki je prišlo iz Londona zadnji Jedrn in soglasno s katerim določajo pogoji dogovora neodvisnost te najstarejše dežele na sveto. Kako daleč se je politika z ozirtm na Egipt razvila izza imeno-%anja Milnerjeve nki/*, je razvidno iz ugotovila lorda Curzona, au-es.sk mm.stra Jtm i.;ii.anje zadeve, v angleškem parlamentu, dne 13. decembra. — Cilj lorda Mibtcrjii is njegovih tovarišev bo, da v družbi sultana, njegovib ministri \ ter zastopnikov Egipčanov vseh slojev določijo posameznosti a-tave s pomočjo katere bo mogoče upravljati /ad«-ve Egipta na vuj< ntrti način. Angleška pomoč in angleško vod stvo bosta še vodno poiretma Nikuo, ki j«* zasledoval zgodovino I pipt« zadnjih štiridesrt let ter vi l« i presenetljivi napreeek te dežele ksterrpa je d<«»e;H-» pod našim vodstvom, ne bo dvomrt o potrebi takega nadzorstva. Ce b*slo pogoji, kot so bdi objavljeni, prestavljeni v dejstvo, bo to mu« do pnčrtek "©ve politike največje važnosti ne le za angle-hko eeaarstvo, temveč »a eeli »vet. Ta nepričakovana izprememba v politiki Anglije napram Egiptu, je >!«-.liU hitri in nasilni akciji v oni deieli izza konca svetovne vojne To je bil razvoj, s katerim je imel« dosti opravka magična beseda predsednika Wil*ona, namreč "samodoločba". premirje ni bilo »e staro dva dni, ko se je neki komitej egip-. an>kili naeijonalistov oglasil pri angleškem komisarju za Egipt ter |tu prosil, naj na temelju štirinajstih točk odide z angleškimi četami vred iz Egipta. Zastopnik angleške vlade, Sir Reginald Wingate, je tdl prisiljen odgovoriti, da ne ve za nazore \lad3 njegovega veličanstva glede bodoče politike v Ejpptu 111 da bo za enkrat še ostal v deželi. Načelnik egipčanske delegacije je bil Zaglul upaša, ki načeljuje sedaj Egipčanom v Ixmdonu, ki >-0 sklenili tako zadovoljiv dogovor z Milner-jevo misijo. Egipčanska ustaja, najhujša izza zasedenja Egipta od strani Anglije, se je pričela kmalu potem. Zaglul paša in njegov? tovariši so kmalu pričeli linti tvangeiij popolne neodvisnosti. Angleška vla-ua, ki se je držala teorije, da Egipt lahko čaka. dokler ne bodo re--eui drugi problemi u:ru, je pustila, da se je agitacija splošno sirila. Napaka je bila napravljena, ko so aigleške oblasti aretirale Zaplul pašo in tri Iiadaljne dne 1. marca 1919 ter jih deportirale na Malto. Odgovor Egipčanov na to je bi upor, ki se je razširil po celi deželi. V času, ko se je vršil upor, niso smele posameznosti v svet, a po/nrje s« je izvedelo, da so 1 jurske množiee napadale Železniške postaje ter plenile tudi prodajalne in domove ouili domačinov, o katerih je bilo znano, da so prijazni angleški vladi. Za nekaj časa je bila Kajira popolnoma odtc;ana. Angleške častnike so napadati na cestah in neki manjši oddelek neoboroženih častnikov iu vojakov je ljudska drhal ca nekem vlaku razsekala na koščke Ta strašni izbruh v Egiptu je prišel kot popolno presenečenje za( odgovorne uradnike * Angliji. Wing«te je bil v Londonu, ko so se t emin pričeli 111 odgovoi angleške vlade na ustajo Egipčan*? je bil, da je poslala lorda Allcnbv a, premagalea Turkov, kot posebnega komisarja v Efript z nalogo, da napravi tam zopet red. V času, ko je dospel Alletiby v Ejript, se je posrečil« angleškim četam napraviti konec \saj največjim neredom. Allenby pa je nato 1 apravil konec vsem n* redom s tem, da je poklical iz izgnanstva Za-gulul pašo ter tri uadsljiie paše ter dovolil neki egipčanski delegaciji, da odpotuje v E»ropo. S letu je bil napravljen konec neredom, a naeijonartztlčno gi-banje za polno neodvisnost Egipta je šlo naprej svojo pot. Prišlo je 00 cele serije stavk v vseli delih dežele. Zastavkali pa niso le delav-ei temveč tudi uradniki iu učenci ter zahtevali odpravljenje angleškega protvktorata. Delegacija, ki je odšla v Evropo je medtem zaman prosila go-I - do v Parizu, naj dovoli Egipčanom neodvisnost. Zaglul paša ni GLAS NARODA. 7. SEPT. 1920 —= Dunaj, mesto žalosti in trpljenja. Razmere na Dnnaju, ki je bil nekoč najbolj ponosno in najbolj veselo evropsko glavno mesto, nam opisuje kapitan Loch v londonskem Daily Telegraph, ki piše: — Eden najbolj bistroumnih avstrijskih kritikov dežele je pisal par let pred vojno: — Kaj bo postalo iz Dunaja.' Ali bo sploh kaj postalo? Ali ima kake možnosti? Številni niso dvomili in ti niso žalostni. Oni pravijo: — Ali varamo same sebe.' Mi smo igrali svoj del in smo sedaj zgodovina, lep spomin.. Dajmo umreti v vsej lepoti. To se je zgodilo, I o je bila Avstro-Ogrska še monarhija. Dandanes pa ni bodočnost Dunaja še nadalje špekulativen problem, s katerim bi se zabavali diletanti. To je zelo resničen problem, mojega rešitev predstavlja glavne vsebino rešitve celega problema nemške Avstrije. Z drugimi beseda »ni rečeno obstaja problem v tem, kaj bo postalo z mestom, ki št«*je skoro dva miljor.a prebivalcev ter je glavno mesto dežele, ki štej" le malo nad šest milijonov, kaj bo postalo z Dunajem, ki je Ivi ^e preti šestimi leti glavno mesto obširne monarhije, ki pa je danes le neznatno veliko mesto v neznatni državi, sovraženi od vseh sos« dov. • Danes ni le Dunaj in nemška Avstrija, temveč cela iztočna Ev-loja v takem stanju neprestanih izprememb. da je vsa* o proroko-vanje glede bodočih tazvojev izključeno. Faktorji, ki pridejo pri tem vpoštev, so nepo/.nani z ozirom na njih bodoče delovanje ter obstajajo iz odnosa jev, prvič- me«l Dunajem in avstrijskimi provincami I ter iz odnošajev med Avstrijo in njenimi sosedi, ne tla bi omenili 110-jtranji ekonomski položaj dežele ter konečno obliko, katero bo ko-uečno dobila iztočna 1! v ropa. Dunaj je imel v preteklosti veliko važnost !e radi svojega zemlje pisnega položaja. Ni bil le shajališče za vse narode monarhije, razcepljene sedaj v številne države, temveč tudi posredovalnica med iztokom in zapadoin. Podočnost Dunaja ne bo vsled tega odvisna od j naporov njegovega prebivalstva ter notranjega razvoja Avstrije, Dežela v splošnem in posebno je, ki bi bilo izključno v rokahf Na Velikonočno nedeljo leta temveč predvsem od dobre volje ali pa sovražnosti sosednjih držav. New York je čital pred kratkim o črncev v Ameriki in Afriki. Raz-; 1678 je dvignila barka sidro in od-,V tem leži ključ celega položaja in tega ne moremo dosti pogosto a.ubicijoznih načrtih nekega Mar-širjevalei ideje so stavijali v nje- plula. Breg je bil poln črncev, ki ponoviti, kns Garvey. Garvey, o katerem se 110 službo plemenske instinkte, po- ^ « mahali z robci v pozdrav ter pe-glasi, da je doma iz Jam*ice ter litična upanja, pohlep in indolen- ii cerkvene himne. Še predno pa lestnik pralnice v Ilarletnu, pred-'co. Ladje naj bi prevažale i/.sc- j« prišla ladja iz pristanišča, so tej dobi negotovosti.' Lahko se reče, da bodo prvi utisi odvisni od si d ni k Universal Negro Improve-j Ijence v Afriko ter prinašale na- morali pristaniški uradniki izvr-'ene okoliščine, — "e namreč obišče človek Dunaj kot uovodoalec ment Association, je bil glavna z;ij afriške produkte, dokler bi ne šiti sitno dolžnost. Na krovu ladje al ipa kot človek, ki je poznat mesto v večji ali manjši meri že pred postava velikih zborovanj črncev jbili beli narodi prepuščeni samim je bilo najbrž več kot tisoč ljudi, j vojno. Temni dnevi zadnje zime, ko je doseglo trpljenje svoj višek v mestu New Yorku in obelodanil j sobi, da vrše svoje lastno delo ali k: so imeli vsi tikete ali delničar-jin ko je pretežni del prebivalstva hodil sam v gozd po drva, so se-jr obsežen program glede bodoč- j pa poginejo. Seveda so agitatorji ske eertifikate. Na stotine se jih daj spomin in naslednja zima je še daleč. Vroče solnce pali ceste. V nosti svojega plemena. tudi navajali ljudem številke o je izbralo, naložilo na čolne ter od-j sredi mesta so trgovine založene z vsakovrstnim blagom z izjemo V Madison Square Garden se jej velikanskih dobičkih. I vedlo nazaj na breg. Večinoma so živil, vršilo dne 2. avgusta zborovanje,| Načrt je pričel zavzemati defi- s«' dobrodušni črnci smejali svoji| V restavracijah, k:*mor zahajajo tujri. je dobiti izvrstna jedila ki terega sc je soglasno s poročili'nitivne oblike v zadnjem delu le- sreči ter se tolažili z upa- za ceno, ki ni nič večja kot sc plača za jedila take vrste v restavran- Pstov vdeležilo 20.000 črncev, ki,ta 1*77. Družba je kupila ladjo, «<>m. da bodejo drugič bolj'tih Pariza ali Londona. Po ulicah je videti desti dobro oblečenih pozdravljali prosto Afriko od s katero naj bi se pričelo z izse- srečni. Uradniki pa so skrbeli, da ljudi in možki izgledajo prav tako dobro oblečeni kot poprej. Taksi Gibraltarja po do Rta dobe nade,pjevanjem in to ladjo je družba^dso ločili družin. kabi in izvoščeki stoje na vseh važnih točkah in konji ter vozniki velikansko črnsko republiko, ki tudi takoj plačala. Za črnea, ki Nikdo ni vedel natančno, koli- izgledajo dobro. tu-j bi bila vzroka h izključno črn-jj^ živel v notranjosti dež|le, ni ljudi je ostalo na krovu. Lju- Stadt park s svojo restavracijo na prostem ter izvrstno godbo, c« v ter dela za črne. obstajala nobena razlika v tem. «1.!* so poskrili po vseh kotih in je vsaki večer poln ljiuii, ki skušajo ujeti nekaj svežega zraka, pred- Na v dušeni sledilci so se zbrali kakšna je ladja, ki ga bo proved- natančno štetje je bilo popolnoma'no gredo spat, Gledišča igrajo kot ponavadi, le da se predstave prič-pozneje krog Garvey-a ter ga na-;ia v Afriko. Potovanje preko mor-,■•'-mogoče. Oui pa sc število ljudi,Ino preje kot v prejšiij.h časih. govorili kot 4 vaše veličanstvo".'v deželo enakosti, miru. sreče! vključno otroke, ki so ostali na ja-J Vsled tega se ni čuditi, če dobi slučajni obiskovalec,'ki pride Nu takih zborovanjih igrajo god-j m bogastva, se 11111 je zdelo le par der n i, 11a 4r»0 oseb, torej več kot prvikrat v mesto, utis, tla so bila pretirana poročila o bedi iu da vla-be obstoječe i/.ključno iz črncev j dni zabave in novih doživljajev, s'1 enkrat toliko kot dovoljeno po da v mestu prosper it ct m. Mogoče pa bo ena stvar, vspričo katere bo ter se tudi prodaja delnice Black Nakupljena ladja je bila barko, postavi. 'presenečen. Ne vidi namreč nikdar svežepa mleka. Star Steampship Line. namenjena za prevažanje sadja Kmalu je seveda zmanjkalo vo-J Tekom zadnjih šest let je dobil Dunaj vsaj enega izmed karak-Garvev odločno zanikuje, da sejniet* Azori Bostonom. Vsebova- .ila 10 skoro nepojmljiva |>omoč na ladji je obstajala iz ščine, ne le med nezaposlenimi, temveč tudi med srednjimi razredi, Bedasto bi bilo od mene sto-' °naŽa in ol>java> llil se nahaja majhne medicinske bakse. katero Pr» katerih ni povečanje dohodkov v nobenem razmerju s poveča-riti kaj takega__je izjavil _j družba dejanski v posesti te ladje,'je imel kapitan za posadko. Kernjem so v pogostih slučajih trideset do št tridesetkrat višje Črnci se ne brigajo za to, da bi Nekateri B r ookljrnčan j e se vsled štrajka še vedno vozijo na trnkih. Novo gibanje med ameriškimi črnci. Poroča A. B. Williams. Kakšen utis pa napravi Dunaj na obiskovalca, ki pride tjakaj v raziiir ostati loja 11 ^Dosti je ljudi, ki bi vam dali svoj zadnji dolar, a mendar nikogar ni, ki bi vam dal tvoj zadnji drink. — Jaz ga ljubim. On je reformator, -čuden vzrok, da se ljubi kakega človeka. je rekel Bryan. — To je Umu obstoječa iz šestih sob ter šli |l,,'no-a <'n,('a- 1)1 zmožen na- j piopovedane. Na ekvatorju je bila nier kron ali približno deset v \friko »la spijo tamkaj v slam- i Vi?a, iJe' tn'l,a sprejeti be- j jaderniea za jedernico. a vetrovi vratnik kron in *akc naprej, natih kočah moža kot kapitana in tudi so bili zel^-neugodni. Na ekvator-! < 1 An i..«; , .... taIi 1"',aui Posatlke Pa so ,Jlli črn- umirati, najprvo po eden na dar J vse te stvari tako izvet. njegovega dosega, da bi bile lahko desetkrat uh bi se oprostilo ter pripomoglo|ci uli pa f ozneje po dva in trije hi tako na-^nižje. Za uradnika, kojega plača je znašala pred vojno 600 kron ua k neodvisnosti 400.000,000 črncev Ko Je znano, da se.naha- 1 rej. V »lesenih dneh so jih izro- mesce in dobiva sedjj po JJOOO kron na mesec, je nakup para čev- iif svetu. Načrti Garvey-a niso novi ali originalni. Slično pihanje se je pričelo v južnih državah pred 42 kti. Mogoče je bilo že vnaprej ob Ijev, ki stanejo 2000 kron sploh nemogoč. daleč bogato zelenje ob bregu, se svoje veliko presenečenje in razo čaranje, ki je bilo lastno ljudem, vzgojenim v dostojnosti, velike vzbudila velikansko navduše- j«- bilo eelo podjetje napol verske- so v časih pred vojno. ir opravI s svojo misijo in imenovanje Milnerjeve misije v ma zapustili svoja stanovanja v Har-!11^' Ker l,il° ,,a no- ga značaja, so bile opojne pijače| Kaj pa pomenjajo pravzaprav te cene? Par čevljev stane napri- JH IM19 je le še pove. alo plamen nezadovoljstva. Vsepovsod se je k,„u obstoieča iz šestih sob ter šliib, ne-a irne*- k: 1)1 hl[ zraožen na" propovedane. Na ekvatorju je bila mer 2000 kron ah pr.b.ižno deset dolarjev ameriškega denarja; o-:t vest, da bo Mduerje\a misija poslovala pod pridržkom, da Egipt angleški protektorat. Vsled tega je bila naloga vsakega ^'a Egipčana bajkotirati to misijo. Pričele so se nove stavke iu opaziti je bilo nadaljna nasilna dejanja .lusuf Vaba, egipčanski Kopt, ki je zavzemal različne kabi-1 t tne urade, j«- prevzel urad ministrskega predsednika z dejansko nalogo, ila izvede navodila angleškega poveljnika, .lusuf in trije njegovi tovariši so bili bombardirani na neki cesti v Kajiri, a srečno ušli poškodbam Novi kabii;« t iu tudi sultan sta bila brez moči v spričo vedno naraščajočega viharja Ijudsk« ga ogorčenja, katerega je umetno podpihoval zmožni Zaplu v družbi svojih tovarišev. Tak je bil položaj v Egiptu, ki je dospel tjakaj Bilner s svojo misijo, da prouči tamo*r.je razmere. Misijo so bojkotirali na desni in levi m delegacije, katere je misija naprosila, naj pridejo k njej, so hladno odklanjale vsh povabila. Konečno je misija zopet odpotovala v Evropo in sledil ji je Zaplul paša s svojimi severnimi tovariši. V Londonu so se vršilu pogajanja z velikim uspehom do danes, ko je angleška vlada sklenila dogovor, ki zadovoljuje zastopnike egipčanske Stranke neodvisnosti, ki zastopa danes skoro cdo domače prebivalstvo. Boj Egipta za neodvisno vlado je reakcija vojne v več kot enem oziru. Angleški dekre iz leta 1914 je naenkrat strgal umetne vezi. ki so vezale Egipt z otomanskim cesarstvom in Egipčani so stali pred suhim dejstvom, da so podložniki angleške kron-. Razventega pa je prinesla vojna Egiptu veliko bogastvo, prav posebno veleposestnikom kot je Zaglriu paša. Na ta način so bili naenkrat na raz pola po veliki skladi za širjenje nacijonalistične propagande. Poleg vsega tega pa je prišlo dejstvo, da r.i le predsednik Wilson, temveč da so tudi angleški državniki neprestano povdarjali pravico narodov do samodoločbe. » Seme nacionalistične propagande je padlo na rodovitna tla. Narod Egipta ni sicer homogen, a vež šli na kopno, so zapazili v f:ojev, katere je^obrazložil princki Je smela po postavi spreje- pojavil slab veter in tako je pri-Denivi iz Niperije pred kratkim!1' »a krov le 206 ljudi. Pozneje je &a barka počasi v angleško pri-v Times, a nesreča je bila posle- Postalo znano, da se je številne stičišče Sierra Leone, diea lastnih grehov in napak in v K?™eef ki so prišli v Charleston Kolon;j^ne oblasti so se takoj R;noz,ne . bodo<-,h soravili skupaj $600, ki so bili po- oni način vrnila tudi barka. Tam bi odšli iz Amerike kot so odšli o-1 jim je pripovedovalo. jtrebni, da se zavleče ladjo v Mon-jo prodali ter ni nikdar več na- t roei Izraela iz Egipta. Afrika je! Številni so molili neprestano, da s revijo, glavno mesto Liberije — pravila nobenega potovanja raz ki leži na za- lastnino za vsako ceno, katero so hod latlje z njenimi lastnimi ja-|: y^ -j—j 1™« ia.. Ideja se hitro!rrogle dobiti, sledeč vzgledu izvo- **ri. Zdravniki so namreč izjavili,,JI svo-»a PolJa s pomočjorsužnjev, ii in Južni Cali-iljenega naroda, so taborile na po- «la bi nadaljnih deset dni na mor- kj,t(;re so od domačih gla- varjev v zameno za par sodov do ma skulianepa žganja. Vest o tem je kmalu dospela v bila njih oblffbljena dežela, v ka- bi jih uslišal Bog in da bi prišli na Kljub temu pa se je barko zavle- teri se cedi mleko in med. To deželo naj bi izseljenci zasedli, po-kristijanili in civilizirali. Številni črni duhovniki so se oprijeli predloga s pleraenskfm navdušenjem ter širili id^jo z naravnost apostolsko gorečnostjo. Nešteto tisoč delnic je bilo pro- v-n kot obrežna barka, ki je vedro menjavala svojo posadko. Nekako ena t retina izseljencev je umrla v šestih mesecih aklima- potniško listino, kajti takrat je želelo tjakaj. postalo znano, da ne bodo mogli j Nesreča je hotela, da so dobili iti vsi naenkrat. Voditelji celega prebivalci Liberije iz angleških li- pod jet ja in duhovniki pa so hodili j stov utis, da se nahaja kolonija tizacijske mrzlice ter brezobzir-ired množicami ter jim pripove i bogatih ameriških črncev na poti nega zavživanja tujih tropičnih tlovali, da se bo nakupilo takoj na-j v njih deželo. Ko se je barka za- (sadežev. O nekaterih nadaljnih iz-daljne ladje in da naj si oni, ki sidrala v Monroviji, je bilo treba(Seljeneih se je glasilo, da so izgi-bodo morali ostati, poiščejo dela vse prirojene uljudnosti črnca, da v divjine ter se pridružili div-danih po $25 in vsaka delnica naj ter mirno čakajo. Ponižni in miro- sc je prikrilo razočaranje na obeh j»"» domačim plemenom. Nadaljni Neki šofer Anglo iz London-Parir banke v Sen Francisco jc po I H. odneeel a seboj $50^000 bančnega denarja. Razpisana je bi bila dobra ta prevoz v Liberijo.j ljubni narod je vse te obljube straneh. ------------Nakupilo naj bi ae veliko brodov- sprejel aa čisto zlato. Ko sa ^apazili I pa so si polagoma zopet priborili pomočjo prijateljev ter svojih prejšnjih delodajalcev. Le malokateri med onimi, ki so ostali v Liberiji, so uspevali, do-tim so drugi živeli iz roke v usta. Libcrian Exodus Association je izginila, ne da bi kdo vedel kedaj i:: na kak način. Nobenega obračuna ni bilo in nobenega pojasnila, kam je izpinil nabrani denar. Podjetje je izginilo brez duha in sluha. - i HRVATSKE NOVIČK Kako se draži na zagrebškem trgu. Neki vinogradnik je poslal svo-jepa hlapca v Zagreb z naročilom, da proda košaro grozdja. Hlapec je prodal grozdje leg za 14 K. tisti, ki je kupil grozdje od njega, ga je pa prodal kg za 26 K. Velike poneverbe v Zagreba. Savezu biv. seljačkih zadruga je Nikolaj Latas poneveril 250 ti-poč kron. ki jih je dobil za nakuip koruze. Poneverjeni denar je za-kartal. Zidarski polir Julij Karvatzi je poneveril svojemu delodajalcu firmi Šunko i Jungmann 50,000 K. Smrtna kota. V Zagrebu je umrla Agata grofica Pejačevič, rojena grofica priseljenci od. po* nazaj v Aarcriko, v glavnem a Schaffgotach, v starosti 94 let. GLAS XABODA. 7. SEPT. 1920 Gospodarski pogin naše Goriške. r ♦ _ Zla sreča spremlja naše Goričane. Prestali so vse vojne grozote v domovini, prenesli v*e gorje beguustva po Avstriji in Italiji, in ko so se vračali v opu»tc*e*ia domova zadelo jih je najhujše: zašli so pod tujčev jarem in Izgubili zlato prostost, ki jo ve ceniti samo oni, ki je kdaj okusil ^užriij^ke veri**, ki so jih prinesli zavratni so v rajniki v i inenu svobode in kulturt : Z laškim gospodarstvom se je pričela v Bfsm-no Ciariško >*cliti t v d i prostna in značilna laska po-hcbnovt — iu i serija. jfosfHMlar^ka beda in gmotna propast ljudstva. Moderne in vi<*oko kulturne Italije značilna posebnost je svetovno znana: vsaj tristo jih mora robovati in gladovati, da živi eden razkošno in kulturno! Ta kultura sdi v pašo solučn-, Goriško, ki je imela do vojne Veselo in cvetoče iptspoiliirsko živ|j« nje, odgovarjajoče vedremu značaju tioriča«;ov in zdravemu prijelneura podnebju goriške deželice. To kulturo je prinest * v kraje ona klavna zmagovita laška ar- mada. katere ča*taiiki občudujejo bosoaoge kmečke punce kot učiteljic* ker sauii v svojih kulturnih težnjah še niso vtegnili seznaniti z umetnostjo eitanja in pisanja! ( »ti kulturne in politične strani je pritisk "zmagovalcev" na **premagance prekanjen in brezobziren, a manj uspešen., ker so naši Oorieani prtliti^no probuj*-ui in kulturno mnosro uolj izobraženi od tio\ ,h jpospodarj« v^ T^mboij nevaren je za obstoj našega na-roda i*pr»*ioen jen i «r v«p<«darski položaj. Ako o»lane naša (Ionska v mejah Italije, je nje iriMpedarnki pogin potov ',7. dveh razlogov: I. Slovenska tloriška je po voj- Otroci,, ki hočejo k starišem. - * r. " ■■ . ■ 11 * - Ameriški Rdeči križ mili mogoče zelo dobro z ruskimi otroci, ki se m ude sedaj v New Yorku in katere hoče od tukaj spraviti v Francijo a zdi se nam, da bi se moralo predvsem upoštevati najbolj srčno željo teh otrok, ki hrepene po zopetnem združenju s stariši v Rusiji. t 'udna je usoda, Ivi je zadela te ruske otroke. Sovjetska vlada jih je odposlala na odpočitek v Sibirijo, a so padli nato v roke sovražnikov sovjetske Rusije, nakar so jih spravili v Vladivostok in od tam v Ameriko. Treba je priznati, da si je Rde-'i križ prizadeval na vse načine napraviti otrokom potovanje tako prijetno in zanimivo kot le mo-goče in da je nudil radovednim očetom malih Rusov vse, kar je le !;ilo mogoče pokazati. Moramo pa dvomiti o tem, da bi mogli vsi najlepši prizori vt-esiti hrepenenje teh mladih bitij po starišit. bratih in Kestrah v daljni Rusiji Razkritja glede nezadovoljstva teh svetovnih romarjev govore jasno proti taki domnevi. Protest teh mladih Rusov se obrača proti potovanju v Francijo in to je dokaz za razpoloženje teh cirok. Oni nočejo v Francijo, so-važno deželo, temveč domov, v Rusijo. To hrepenenje je upravičeno naravno in Rdeči kriz 1-i ga moral utešiti, mesto da skuša neskončno daljšati romanje teh ne*rečnežev. ni uničena kakor malokatera pokrajina Najlepši ni največji trgi Delovanje Naraščaja Ameriškega [Rdečega Križa. Koroške novice Potoka. Tz Sel poročajo: V nedeljo 25. julija sta si podala roke v zakonsko zvezo Katko Jug, visokošolec- že P°nehal. iz medicine, in Justi Kelih, iz znane narodne družine Zvrh. Mlečniko-ve. Poročil ju je sošolec ženinov Kri*to Košir, katehet boroveljski. slopja in skoro ves inventar. Zgorele so tudi svinje. Rešili so s težavo le govejo živino, ko je ogenj ibokanega hleva. t zveze s po#»tajo v Rikarji vasi daj Tinje-Kamen) ali pa le po precej dolgem ovinku. ILl" Schonherrjevo dramo "Žena-vrag" so vprizorili gojenci ljubljanskega konservatorija v pa ne vemo. kaj ho ž nj<>, ker je Velikoveu. Igrali so lepo in nu-poškodovana na dmbnini. Gospo- '^i gledalcem dosti umetniškega dar ie zvest Slovesih- in ie bil zju.'užitka. Videlo pa se je, da je tte- podomaee Mlinarja dvortt. Bil je vee let tinjnki župan :u načelnik požarne braml»e. Utonil je v Vrbskem jezeru načelnik orož-niške postaje v Ribnici, narednik Josip Korošec. Bil je ššele 2 meseca poročen, izredno vesten in laven. Pokopan je bil na Otoku. mtamor zadel ob nevarnega tek-. u*eea — umetni cementni kamen;« t« da vstrajno marljivi Kraševecj lil vasi so poru»> tli, pokrajina je ni je takoj poiskal nadomestila za - -- o, i Ma nira rt .-t 0 pros vernih in po- haja tudi veliko poletno igrišče in * ii.o^mvo po v.Miii opustošenili Krasti. Zdaj pa se v sipi je iz I ta- možnih ustanov v Albaniji. Bel-, veliko zemljišče, ki je prikladno osemelj. in ooljnh daje v tem po !lije neprestano roj za rojem laških ji. Kitajski, Cehoslovaški, Fran-jzi. vrt. Domače žene šivajo pod cd u tudi dovolj Kako bo Italija -e-trandancev v slovensko ozera- J <:oaki. Grški. Italiji, Jugoslaviji,'nadzorstvom Rdečega Križa oble- r je zvest Slovenec in j«___„„ traj na shodu v Velikoveu. jH»iM»!-',la veliko občinstva za take pridne pa na prireditvi v Tinjah.'reditve vzgojiti. Pogreb ,nu set^aJ vs' brezvestni nem-j Koncert, ki so ga priredili člani Tz Tinj poročajo: V soboto 24. T*bili otroci pevskega društVa •Ljubljanski julija smo pokopali Luko Fraka zf f Jureti na ^'on v Veh ko vcu dne -'4. julija. Mlinarja v Dravskem^ ^ J* za*^a'£ J«k» *^n*pcl. Poslusalet so 1 hudobna roka. tiuspodar trpi jak<> zadovoljili in pevci so 'grozno škodo, zlasti ker je imel že n,orali nekatere teke ponavljati, 'vse žito (celo del ovsa spravlje-' no pk»- oprave do slovenske tioriškc njim« pokrajinami, ker je tja po-pae ne bo hujša.... štljala in dobro prom vsaj bližnja l»odočiio<4t ni take črna kakor drugim. Kioet v goriški okolici je prav d »bro uspeval, ker je gojil na malem svojem ztmljiiču obilo vrtnih iti zgodnjih poljščin, ki jih je zlahka in za dober denar spravljal v bližnji iu daljni svet. Odslej l»oj položaj skrajno neugoden, bližnji in najboljši trg mu je odrezau, dru gi d Ihj brezuspešno tekmoval z laškimi vrtnicami in poljskimi pridelki. Isto velja za Vipavce in Brice|mo š«' V večji meri; njih zgodnje sa-d,»e in vino — glavna pridelka —, »ta imela ravno v bližnji Sloveniji najboljše odjemalce. Fnievuo je da se naših goriških in vipav-skdi vinogradnikov in poiašea obup Goriška okolica jc bila že otl j„,}, konferencah nekatere madžar-aekdaj /elo (josto obljudena. zato|s'Kf. zahteve. Te zahteve so: 1. Ma- prilik za prosveto. Naraščaj Rdečega Križa je mnenja da deželi ni mogoče nuditi nobene boljše po-noči, kot poslati nadebudne učence v ameriške prosvetne zavode iz teh delov Evrope. * Naraščaj Rdečega Križa daje 10 tisoč frankov višji šoli v Pod-goriei za nakup potrebnih labora-torskih naprav. Najprej se je nameravalo dati denar za zgradbo spalnice, kajti veliko število u-eencev stanuje daleč od mesta in vzame jim 6 do 8 ur hoda na dan preko hribov, da redno obiskujejo šole. Slednjič pa so prišli do za siužka, da je laboratorij mnogo bolj potreben, v sled česar bo Naraščaj Rdečega Križa pripomogel, da se bo dajal pouk v fiziki in kemiji kot še nikdar prej. trajni skupni mednarodni sporazum in prijateljstvo potom sodelovanja šolskih in prosvetnih ustanov v Evropi. Med druge načrte v Evropi spada tudi delovanje Nariščaja Rdečega Križa v Jugoslaviji in tjjko vidimo da jei zbranih 11 dečkov in deklic v Črnigori, ki bodo v jeseni poslani na stroške tega Rdečega Križa na ameriški Robert College in Constantinople Colege for "Women. Ta tečaj bo tiajal 6 let in kdor bo dovršil vse nauke, se bo vrnil v svoj rojstni kraj kot učitelj. V ta namen je Rdeči Križ določil pel miljona frankov. V -Črnigori najbolj potrebujejo izvežbane voditelje. — Zemlja sama še davno nima dovolj se j.- pridno in delavno ljudstvo dfarska dobi spet zapadno nem-pecalo / raznimi dobičkan«»sn im i šk0 Ogrsko. 2. Celo severno podo-obrti. Solkanska mizarska obrt je.nsvsko ozemlje pripade zopet mamila i*> vsi Levant i. usnjarji in džarski suverenosti. 3. Na rumun-ec vi jar ji iz Mirna in okolice so ski meji se izvedejo neki poprav-imeli istotako obilo odjemalec, do-:^; 4 Francoska se obvezuje, da m i 111 v Dalmaciji. Solkanski mi- priskoči Osrrski na pomoč v sluea-iurji že zdaj čutijo nedostaja- j j„. da r.avdadajo v Nemški-Av-nje lesa, zato se njih obrt ne bo'atriji komunisti. Madžarske čete mogla povsp-ti na prešnjo višino, (bodo smele tedaj zasesti Dunaj. — M1 renski kožarji iu čevljarji ne (Ta pogodba je le eden primer vein do imeli več toliko surovin na likopotetne akcije, ki jo razvija ra /polago, tudi trg za njih izdel fmacoska diplomacija v malih dr-ke se je z^o skrčil. Ti^fka usoda 'žavah Srednje Evrope in Balka-«**ka renške in šempaske zidarje. v Bukareštu. Belgradu in Šoki so revno v Sloveniji in Bosni Ifljj vodijo pogajanja. Jugoslavija imeli obilo zaslužka. I>rvarji s tr ,bo baje pomagala Ogrski s topo-novske planote so hodili kot se- vi (!). Tako so sklenili na tistem sonski tesarji v slavonske in bo-jmamenitem sestanku pri Ve«nien. radi katerega je bilo že toliko kri aenske gozdove in prinašali domov lepe zaslužke. Banjškarji so t;li aa glasu kot vešči graditelji cest železnic in vodovodov, zdaj bedo morali tekmovati povsod z laakmai delavei Skromni Kraae-vre ni aoftl živeti od pičle svoje ztmlje v neznatnih kotlinah sm.i skalnatih golučav. toda zaril se je globlje v rodno skalovje in ril i a klesal i m je znani kraški m ram or, ki so in jim gradili palače v Trstu, Ljnbljani. a* Dunaja in v Budim- -- - • —— o^rt, do Hftbnii-mm* msm w ®.....NW ' ka. Koliko uspeha bodo žela fran coska intrigantstva, bo pokazala bodočnost, danes pa ogroža ogrr ka mobilizirana armada mir cele Srednje Evrope. Pomisliti mora m c. da šteje danes ogrska vojska že 120,000 mož in da je naperjena ne proti Rusiji, ampak v prvi vrsti proti — Slovaški. Teleki je, kako rznano obljnbfl svojih pri-stsKem "akAivno politiko", t. j.: politiko iifeertjaGnia in aopetne osvojitve dežel bivie ogrske kro-" *"deloma žc nahaja G0 vojnih sirot. To mladino so pripeljali iz ubožnie, kjer sr živeli pod zelo neugodnimi in nenaravnimi razmerami skupo z odraslimi sirotami. Žup an v Nik-šiču je podaril poslopje, z darom Rdečega Križa pa se kupuje hrana, obleka in druge potrebščine. Naraščaj Rdečega Križa je podaril 50 tisoč frankov za šolo in sirotišnico v Cetinju. Šola se nahaja v bivšem sirotinjskem poslopju, katero je za časa vojne prevzela vojna uprava. Cetinjske žene, ki so obiskovale pred • voj-t.o šole, ki so ji livodili Rusi, delujejo danes kot upraviteljiee nove sirotišnice. Šolski poduk se daje po tri ure na dan. Naraščaj Rdečega Križa je dal 100 tisoč frankov za vzdržavanje sirotišnice v Belgradu. Vsled vojne se nahaja v Srbiji okoli 150 tjr' soč sirot. Izmed teh oskrbuje belgradska sirotnišniea 300 najpotrebnejših. Mladina se nahaja v zgradbi, ki je prel vojno služila tudi kot sirot išče toda v manjšem obsega in katero je oskrbovalo skrbsko dobrodelno društvo. Zgradbe so popravljene in o-premljene z vsemi potrebščinami. Poleg drugih naprav spada k zgradbi igrišče za mladino, pa tudi telovadnica za odrasle. Poučuje sc v gozdarstvu, čevljarstvu, pletenju košar, krojaštvu in gospodinjstvo. Mladina oskrbuje svoje postelje, umivajo tla, pomagajo zaporedoma v kuhinji in drže sobe v redu. Otroci obiskujejo šole, Sto in in sto črnogorskih sirot j ki se nahaja v bližini ki pa je ta-je dobilo zajetja, hrane in nankaikc nabita, da se more poučevati v sirotišnici, katero je vstanovil Naraščaj Rdečega Križa v bližini Fodgorice. Mladino ki je bila najbolj potrebna, sa izbrali zastopniki Riečega Križa in župan P od gorice. Zgradbo, ki je last države, jc podaril žnpan. Sestoji pa iz dveh poslopij, med katerima je ponudbam! Pariški slepci pa ničesar a« vidijo, sato pa mora o-stala Evropa biti na straži, zlasti samo pol dne. V največjem mrazi\ lanske zime so prišle v malo mesto Vranje, ki se nahaja v južni Srbiji, dve ameriški gospe. Očistili in popravili ste staro pe>slopje ter ga pretvorile za sirotišnico za 150 najrevnejših vojnih sirot. V bližnji baraki sta* napravili kuhinjo. Tn ste dajali po dvakrat vsak dan po 700 kosil sirotam ter razdeljevali kako, rilf qnleko ter tudi podpirali aitw ta dojenčke. Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah "GLAS NARODA" ( Gldsilo Ja Si Ka J«) Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gpspodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtiee, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov. t—--—I STANE: Za vse leto - - - $6.00 za pol leta - - - $3.00 za mesto New York za vse leto $7.00 1 =saeMg^= ' 'i ' i sasacas. Najmodernejše vrejena TISKARNA Vabila, okrožnice, plakati,* j koverte, pisemski papir UBI t - itd. ■UP Točno in po najnižjih cenah. »j Slovenk Publishing Company, 12 Corttartt Strni. New York Cttv. Žrtva ljubosumnosti j Novela. — Spisal dr. Stojan. (Nadaljevanje.) Vojna in mir aa vzhoda. Spisal Karl Kautsky. MB . Kakor različni nazori socijailstov plee je dozde-P"**, ne^apopadno veselje in ra- Jasno j0 biIo pai; da (iržave, ki ^ vojevale proti vato. da je volk ali eelo medvem'\|UosT- pr^m^ »jene živ-'^ stori)e ^ da u branile pravk.e demokrari J Moderna črtica. opomni Vida z zamolklim p lasom. Jedva more govoriti, tako je trepetala na celem životu. A ne da bi bila nezgoda Vekoslavova prestrašila ženo, temveč ona se je ee. vinski duhovi A..^ . „ , Jl, Pr evz4uiu*j0 ciji. Meščanski republikanci Francije niso imel prav nobenih porai-jmil ,„«,♦„ cute ter se polaste glave in stva . . . i ♦ . ■ ,- • - , • mestu. T,. AnH..,. , v slekov glede tega: ne ie da so imeli mir s eanstieno avtokracno, - ___, , i o ctKlno vmo je razvezalo Vi- . , . .... ! Bl,o je gorkega »pomladnega man«* so se zelo tesno zvezali z njo. In ce zdaj vojnjejo proti ru-' Treba se ie boiiše ooznati pri lista brata ANTON in JOŽKF PODGORNiK.1 Nahajata se nekje v Brooklvniu.' Pri nas imata pismo iz stare domovine. Nadalje ANDREJ M A DON. ki ima pri nas pismo iz starega kraja. Vpravništvo Glasa Naroda. METANJE PARNIKOV j Nikdar nisem obžaloval klavirja. kajti njegovo življenje ni nič . . „ - - > kol j veselo kot ono ubogega, pre-sovjetski Rusiji. tepane?a psa a prižel je nefcoj? ije prot: avtokra- j trenutek, ko bi bil rad na njego- Tiho trpeče. Mboo Seat to mlada deklet* trpe iS tlhnns od botezni iToJre» »pok Tik* bnhttiil m pounai kdtjo potom bo-Ječin t krila, n strani. * Udjlh aH •podajam dela trt baba. rrtkntiMB (Stotaolti. nafta in hSda«D >w*-minjiLaju po telesu. di jezik m mahoma pregnalo vse NEW YORK LA TOURAINE pres. wilson N. AMSTERDAM la lorraine BELVEDERE st. paul CARONIA rvndam . . - . ^ ... .... i , , -ROCHAMBEAU kako s.- rast,,° Pomenkuje sedaj s sv«- milijard, ki so jih poslali v Rusijo v pomoč carju, da obdrži j bi mi niti v glavo ne padlo, če bi kaj b. bilo ^laj. ko bi prišel nje,Jim Prijateljem, graščinskim po-,0*1**' na.d ^f™®, ... ~ u , i , - * POt°imi prit'eI lskati SVOJih , i Krank.. ter na*el mladegar^:tuik('n»- Navdušeno govori o\ Proti sovjetski Rus.ji se bore mewanske vlade, ker jo smatrajo žepih. Dotetlaj se je ranj nos po- t^rajščaka tu o polnoči. mladostnih svojih letih, kako sta ** P02'*'^0 proletarske sile in ker obeta, da nje zmagovito stališče steno obnašal in skoro nt.;em ve- Vekoslav opazi Vidin strah in pri'etn" in ljubko igrala med se- okrepi samozavest proletarijata vseh dežel, dočim so se nade- del ,j ter reče: ' ., . . •T«, j- bil najnmnj gotovo Mh ^ *** v ovojem nedolžnem »diko s silo. \o|' -i11 aie^lveii verjami tni Xik-| 'u a^or '»rat in *fstra objela! Iz enakih vzrokov sc se soeijalisti vseh dežei in vseli smeri, tudi' svoj.m življenju me šL ni in lH,U»ibila. A to je bilo seveda, če smatrajo boljševiške metode kot usodne, glede vzhodne vojne j P^1 ™kec klavirju. Tedaj pa .trah kakor nocoj. fie Pristijvi,a J*1 vselej Vida svojim enoduino postavili na' stran ogrožane sovjetske Rusije. Nje zmaga (besedam K ~ —- - — - - - - - - eelo ti *ama trepe*-e« pred to po- šastjo a s,- videla je nisi. Ne bojf^T* J nioz. kaj žena! dar v bilo tako bese]\s\ vsi j' prilizovali in pohoK-ni- ;lo,,nkali- P^aiiiU j., sedeča kakor nekdaj zraven Vekoslava. da "Zatorej T s, tlaj ">ati. ila jf» veze- te prosim. Vekoslav. zapusti mojolf t(» ^etc dolžnosti „a hišo „1 h velesile opažajo, da zadeva njih diktatura na uspešen odpor t«*r da ne morejo vsemu svetu diktirati svo.je muhe. kakor se jim polji'bo. »i"ra to jako močno vplivati, da pridejo do spoznanja ter okr« i opozicijo v njihovih lastnih vrstah proti njih nezmiselni in predi i politiki. Zlasti sedaj se bo to zgodilo, če Rusi s *roje strani tudi !.■■ I odo v zmagovalni pijanosti skušali izsiliti nepravičen znova obljabovati svojo ljuhezen'mir- * P f,usreči na \zhodu pameten mir na podlagi, ki so jo boljše- iii prisegati ji neskončno vda- sroje nekdanje mla- viki v Zimnaerwalu sam« proglasili, samodoločba narodov potem bi ti"st. Se enkrat napijeta nekda- k°nei o utegnila pričeti doba svetovnega miru in izhoda iz vojne njemu s ojernu prijateljstvu ter izpraznita ča.ši. napolnjeni viii-skega strupa. Tedaj pa Vida kar bede. — Ne smemo sicer misliti, da se izvede prehod tako naglo. Na množine živil in survin iz Rusije, ki so jih nam tolikokrat obetali, še prijateljice ter se podam ' '* zazari- a vinski duh pre-]dolgo ne smemo računati. Zakaj rusko gospodarstvo, zlasti pa ruski 1 - -- - vzame njeno dušo. PRESLIŽNO ODPLUJEJO 12 NEW YOftKA. Žena čuti promet je mnogo preveč kakor dekle, kateremu se klanja bogati grajščak. obljubujoč mu večno zvestobo. In to zaželjeno, zlodjevo pri- »i ♦ - i i i ložnost porabi Vekoslav nrime zver' Ali m /e celo }w»zabila na v , , .. . * priuit svojega nekdanjega Vekoslava ? tV. pa;u ^r.JO Poiclej mi. Vida. zopet elLkrat T ! T ^JP^daj , . . dotikal njenega žarečeca lica obraz in v a milo m srčno. v . r A .j« a.... rp ■ . i ii- ^nnaj j>a je tulila burja okoli I ud t se malo nasmehni in bodi > - ■■ , . . J "KtM* , , , , - • .,,|ln*,ll!' oglov, in strasna tema je prijazna kakor nek«laj z menoj! . , . . , , J ' v- i i V- »skrivala nebeški obok. V sivo < rovorec pa prime \ ekosJav Vi- ... . .. i , . • , , .meglo Je bda zavita zemlja n ne- do m roki ter ji pogleda pomen- ,„ 4 ■ . . . .. . : , ■ , .. . 1 In v tej str.Lsni noči divja ka Ijivo Ui iskreno V oei. A ona se niu(k()r bIa2en* iztrga u r«»k ter stopi k otroku, da bi videla, ali š uničen in neorganiziran. Krasiti utegne imeti prav, kakor je objavil zadnjič, da bo trajalo še tri leta preden ne l^odo ruska mesta več gladovala in prezebala ter deset let, preden bo dosegla Rusija zopet evojo prejšnjo produktivnosl. Pač pa utegne mirovno stanje dovesti do tega. da bodo veliki in dragoceni deli izvenruskega proletarijata prenehali *izrabljati svoje moči v poizkusili in posnemanju ruske pred p ml obe, ker morajo osta ti brez uspeha in delavstvo le ovirajo in slabe. Danes je skoro nemogoče izvedeti polno resnico o Rusiji. Odrezana od nas po vojnem stanju, nima drugega časopisja kot-ono vlade. Na javnih shodih rinejo nastopati le govorniki, ki imajo oblastveno dovoljenje za to. Kdor je usmljiv, da nagiba k opoziciji, kakor tudi vsakega tujca slražijo policijsko in določajo njegova pota — in obupen Čez strm in'kako je potemtakem mogoče izvedeti pravo resnico o Rusiji! Pazljivi jerni mož mršavih las in prepad-'(,Pazovalee jo utegne sicer spoznati iz izjav vladajoče stranke, toda mirno spi. --,|evra jjoa £ eeste k'-ene proti ž»rna javnost zahteva direktno pojasnila. 11 . ' Xt V N .' IUPM .('vetkovi hiši ter leti na vso sapo I Ce prid? mir, potem postane občevanje z Rusijo svobodneie. Ob Ii ki i»imuu:iiti ter pristavi: i.^j. ^ , . 1 , . . . . , . . lessor tla 01 ea gonile strasne noc- cevanje bo hitro napredovalo in v enaki smeri bo vedno bolj mogoča ri Pnntoni i<»vi trraaLT.ini r> -- I - i " • " . - - ... , O ,l„ bi bil iaz sMzj'Cl^rTn ri'.Home »»p« izvedeli resnieo o položaju svojih sodn.gov v Inozem ..k- M,...,, ter imel le,m dete i„ ni] je V,4c,.!i"v ™i ie v f" n *"•»»<*> P™""« 1,1 »"»»^rije bosta delavstvo m kme kr-^fo. ilrn/iru v vc.ii (M-H^ihi "... .. , te v ruski tlržavi zopet zbudila k večjemu političnemu interesu ir Krasni* 11/ m \ svoji gra>st mi /awrrilj-.u opazoval skrivši, ali ne -- , ... .. .. , . . d m,a' Dal bi vse posestvo ra tak ( vetkovi z Brankom vr.-1 wJemu razmahu politične sile, njih političnega udejstvovanja br ,ri.,.„ I ><», n ml ie val sem . i i i - • ■ z - naraščala ter bo z vso gotovostjo otlstranjevala oviro za oviro in pre- i»omrsije\ai s, m si v cerkev k polnoeniei. Iu ta noc- , , , - , . .. . , . , , plavljaia bolj in bolj tlrzavo z demokratičnim duhom, ko obenem m. a zastonj. Vse me ,ms[ij in ^lav^. Strašna slutnja iu PreneJia vojno stanje, ki je bilo vedno najugodneji trenutek za voja ta J. da bom tudi jaz sret-en v lia prikazen ni izginila Branku iz i ljubezni, a zastonj. Vse me^h in irlave. Strain:, dntni» i« ško in meščansko diktaturo. Tako se bo v Rusiji kakor tudi.v ostali Evropi rast proletarskf Branko se ne in samostojnost, obenem z dvigom industrije in kmetijstva po m s*«duj lue še oni o eist [a M v/#j1 Ni J' bil tort>j za^to"J IK,sIal vale Poljska in eutentne sile, ki jo podpirajo in ji svetujejo. Oe te IH s -boj u r«a. Žlahtnega vmea.lep, dar u tuje dežele v Sponiin'razumejo 2namenja časa, če mislijo gospodje Millerand in Foeh ir sem dobil \eeraj z Las k ena in si m plačilo, in ona 1111 je nalašč za" Vu -« .. . , _ __ zr« .. L-i.t ; ii , .njih vazali preprečiti Rusiji pravičen mir zaradi svoje vladohlep- irn postavil \ klet prt svojem pri- knvala njegovo ime, vrezano v zi- ,. . ... . , 1 nosti in zelje po izkoriščanju ter se nameravajo dalje vojskovati pro- lloctl na ki vina ter prisede za mizo. jaieiju. Vesta je zdaj preslaba,! I>elko, da nie tem lažje prevari in ti njej, potem pada grozovita nesreča, ki bo raztegnila nadaljevanje vojne tudi v njihove dežele, na njih glavo. Nikdar še ni bilo bolj nujno potrebno kakor prav sedaj, da de inea. Prek polja krene |»o globo- F'"■»"«»»»cue asujv svojin viau ui se jim, ee je poireono, tuoi upro 7 Ikem snegu. Ali ta ga ni zadržaval. sv°jim» silami,^ki jih imajo na razpolago". Ko je Marks t« -Kakor i a k v 1111 ittri. besede v svoji inauiruralni adresi (1S64) k nroeramu internaeiionalf seru za mizo in [»okusi laško vin- nos ila notranja slutnja in bol ne-''svoje moči, da bi ne »grešil zlo-, ^elavstvo Evrope, zlasti pa ono v deželah zmagovalcev, "nadzira di nositi. Hoja in beg ste me hudoje spotila in žeja me.'* Nato ud maši steklenico ter ua _________ ,TO,T„TTIT „,,„,,, , , „ _ _ _ w . ____ i j. dva kozarca, rekoč: jnogata živalica preko majhnih napisal, je bil proleterijat eelo v Angliji mnogo preslaboten, da b \a, Vnla, zdaj pa sedi tu le p**tokov in cestnih rovov, tako je program urejstviL Danes je močan dovoy skoro v vseh odločujoči! sem /a mizo in [M>kusi laško vm-jnosila notranja slutnja in bol ne-'tlržavah. In danes ne morejo vlade več presenetiti proletariat, ka nevarnost, in se pripravlja, d* zahodu kakor na vzhodu pomet, po se /meniva kaj pametnega. .Jaz ti(ni slišal tuliti burje v nočni te- tem se smemo pričakovati, da vendar pride eas miru in vpostavitve l.očem v edat 1, kako sem živel mini. le v svojih prsiMi je občutil, soeijalistične rzpostav tve, ki se more blagodejno razviti le v miru. daleč tam ua L;u»kem. a ti mi raz- kako mu polje sree, kako razgra-J " ....................11 ——--- jasnjuj opLsuj sns-o zakonske-j ja v njegovi dušr strast in po-'vzel in ga tako dolgo shranjeval,! konci, da bi videl v sobo. A za-/h Ijeiija. Tako bo nama čas hlep po maščevanju. In kakor da'm»li si Branko. Imam ga še skri-jst Je pravilno rndr*-•»ilo ta oditranjeoj* uh bulefia iu popravo ■erolnosti Tsled tu.i >rit> trpe lep« ia deklrt*. To zdravilo je btlo znano 13 ral>l;eao n,ao(o let z pajbu:j-&B uiptliua. Dola«« ca pri lti>ia iefauvj. Eodit* p » villLi. Ua ik bite £•-farno "Severjev^i". Cena tl.tT. in So davka. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS. I0WA 3 Slate S r»et New Jerk LLOYD SABAUDQ Prihodn^ odplutje la New Torka • ik .-i^ka REGINA d'lTALIA Z. oktobra. Izdajajo »o dire*tu! vozni detk! do iclavnih meat v Jnaostavlfl-Brizplačno vino potnikom S. Glede cen n razne nrtv« n vea vrugo pojasnila, obrnit« ae na tvrdko frank a a k e e r 82 Cortlandt St. New York iiiiiiiiiiiiiiimminiiiiinnimmiHHiiij, Cosulich črta Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) In Trst. PRES. WILSON .. 14. septembra 2. razred, $220 — 3. razred. $130 in $5. davka. BELVEDERE .... 18. septembra 2. razred, $200 — 3. razred. $100 In $5. davka. Potom liatkov. izdanih za vae kraje v Jugoslaviji In Srbiji. Razkošne ugodnosti prvega, drugega in tretjega razreda. Potniki tretjega razreda dobivalo brezplačno vino. PHELPS BROTHERS & GO. Paaeenger Department 4 West Street New York French Line CAHPJUSME 6EIEIULE TRARSATLAKTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE FRANCE ____ TOURAINE LORRAINE ROCHAMBEAU 9. septembra 14. septembra 17. septembra 23. septembra H Url parnlkl a fttlrtmi in dvema vijakoma. Poeebnl zastopnik juge slovanska vlade ko ori£akal potnike ob prihodu naJih par-nlkov v Havru ter jih točno odpromtt, kamor eo namenjeni. Parnlkl Franeoeke črte eo traneportfrall tekom vojne na t:aoCe čeboalovatklh vojakov brez vea napriilka. Za ftlfkarte m oeno vpralajte v DBUZ6INI PISARNI, 19 SUte St., N.Y. C ali mm mrt lokalnih agentih. WSgfWSSfWSS] !^S)[W5S](WSa | Grška narodna parobrodna Potniški prekoocean^ld parnik na dva vijaka in *»'C^O dva dimnika | II pluje naravnost iz New Yorfca v raXllS Dubrovnik pondeljek dne 13. septembra. | Cene v Dubrovnik so: | Prvi razred .......................... $250.) i brugi razred — Promenaden prostor____$215.) Priatevsi $5.00 f Drugi raared — srednji prostor........$195.) davek. | (tfedkrov.............................$125.) i Obrnite se xa vožnji listek na naše zastopnike ali pa naravnost ! na glavni urad. | N. GALAN0S & C0. 20 Pearl St, New York, N. Y. 'rfMHIUMimiHIIIIIIIII POTREBUJEM lobrepra mesarja, ki zna tudi vo-*.iti Dodge truck. Oglasi naj se >ri Ernestu Hummer, Box 33, Brewster, Ohio. (4-7—9) ANCHOR LINE Parnik "Italia" odpluje 23. septembra naravnost v Dubrovnik in Trst. Za tretji razred v Dubrovnik ......................$125.00 Za tretji razred v Trst ............................$100.00 ia $5. vojnega davka. ▼ vašem mestu ali bfiftai je lokalni agent. Sorodnikom, znancem in |>rija-eljem naznanjam žalostno vest, la je dne 24. avgusta za vedno zaspal moj soprog HAfeTUr MA&INŠEK .7 starosti 46 let. Ranjki je zbo-el na slepien in bil 10. avgusta * bolnici operiran, dobil je za-trupljenje krvi in pozneje še »ljuenico. Previden je bil s zakramenti in mirno v Gospoda taspal. "Pred odhodom v Califor-lijo je živel dalje časa v svojo Iružino v New Yorku, kjer je pu-itil več prijateljev in znancev. Lahka naj mu bo amerikamka gruda! Žalujoči soproga in hei: snomoKrzzm *en. Del., Los Angeles. Cal. (4-7—9) Cunard Line Parnik 'Saxonia' odpluje 30. oktobra v Plymouth, Cherbourg in Hamburg. V vašem mesta aH bližini je lokalni agent. COLUMBIA GRAMOFONE OD $35.50 — $350.00 — VELIKA ZALOGA — PLOŠČ V VSEH JEZIKIH. BREZPLAČNE 0& NIKS DOBITE MI: VICTOR mm, 331 6nm St., G0NEMJU16M, PA. s GIi. Simon j«- nestrpno «»kcH*il na nog«*. — -la/. nimam »"ax« la t.tko Im-smi^ lno klepetanje. —' je re lki'i je/iin. — O ne m«.rete uvi«let:. <-ni vas nt* lx»?n natlalje nadlegoval. o«"e. ; lc»pov Kanu« jjr«» oUi.'i rojakov |mi _ — Doktor. je iek»-l duhovi^k zt lo prijazno. — midva sva naselbinah in dehije vsakovrstne ^ 1 bila dosedaj vedno d-bia prijatelja, liatli tega -tareg.J prijatelja vas Kupčije; ko hitroma dobi brez- prosim, da ie nekoliko jmtipite ter slavite svoje peto vprašanje. plačno. p^tem st- dobri, dobili ne Nestrpni Simon .i- « malin 1 na >1«! ter rekel nakratko; (b«sie ^l njega potem gotovega — (,'ava in Tilnik -ta bila na .-mlen način odrezana. Videti j,- A-narj*. Ako mu pa še prilika i - . . , n „ „ Idoiu^e. pa tudi izmakne rad. i>»- kot da [♦- to zgo«lilo po za vrst ni smrti. , 1 1 ' .i . . »sebno ka..>ne neiiostavne re«-i. -laz Da. — je rek* I dub*»vnik tir nepr« mn-no ua mestu. — . , . . .... spodaj podpisani sem priea in s*» POZOR, ROJAKI! '• ^VWJ"ytfWWtfWWWtftftfm^WWjS Varujte se ptička Rt*DOLFAI JUf" " — —- »-M J«* -torilo j*- tako. da bi vi itapa>'no domneval:, kar ste lndi storili, /godilo s.« je. da ste sjtmoposehi mm vito domnevali, da je plava >pa-dala k telesu. Skrajna meja razuma, kjer se pojavijo w» gorostanosti. se ie r fanatika je plaintel \ €»."•-h Valentina iu s skrčenimi pest j r i čela pojavljati pri OBrienu. <'nt il je kaotično navzm-nos* vseli m i j«- st. ij,,. proti tluii vuikn. " \ i rezov in morsk h d« k lie. katere je proizvedla nenaravna domišlji- I . mogoče, >e zakričal s p;.lečim roganjeni v glasu. — mo lja ljudi. *•-po. . (. jMČal tudi / mislgo. da >a|»U*ti ves uenar vaši cerkV ? petal v u! O: — Drži ^ vstran .n sinibol"čnim spominom p:i je bil tijegox bi lahko v rtsniei dr.-i. vedeli «» njem, o njegovem živlejuju in nje iraticoski razum svež in pozorn« te:- neverno se je oziral iij malega govi.... duhovnika. St .link O'Brien je položil svoj.i roko na rame Valentina. , Oče Brown se je korečno obrnil in eelo v semi, v kateri ].- stal. - Pustite to obi« kljivo klepeta:.je. Valentin. je rekel, — je i.ilo vi.ieti, da je njegovo liee sivo kot pepel. Kljun temu pa je kajti drugaee bo mogo. e zopet priv : yovor na sabljo. -ovorl popolnoma razumno. Valentin je vspi - o trdnega, a ponižnega pogleda duhovnika; — (Jospoda, j- r« kel. vi niste našli na vrtu tujega trupla ropet dobil nazaj bvojo hladnokrvnos*. He« ker ja. Sploh nis.e i ašli nobenega tujega trupla. Kijub pozivu No, je rekel na kratko. privatna mnenja drugih ljudi Idr. Sirooi i na razum trdim še vedno, tla je bil Beeker le deloma lia-h.hko .'akajo. Vi, gospoda moja, st.» vezani vsled obljube, da osta-1 vzoč. ,< Pri leni je pokazal na truplo, i Vi niste nikdar v življenju vi-t,rte tukaj Ivan van. l»o sporočil vse nadaljnje, kar je važno. Jaz se: del i tega moža. Ali pa ii.opo.-e -uleli legii moram lotiti tlela ter obvestiti o4>la*ii. Stvari ne moremo še nadalje- Hitro je potisnil veliko rniaiio glavo na stran ter postavil na nje- prikrivati____Jaz b mu \ svoji sol,i pri pisanju, če bi prišlo kaj no no mesto glavo z le!>M la :.ii. I is plej, pred v seru i je leZal ilobro zna- \ega vmes. "i .lulij K. liruviie. Ali je se kaj novega. Ivan! je vprašal doktor Simon, po — Morile«*. h* nadaljeval «»<•;• Brown mirno. — je odsekal tem ko je načelnik ,»« lieije zapustil sol»o. glavo svojega nas( r«»* ika ter vrgel nato meč preko zida. B.l pa j» Le š. nekaj, mislim, je rek. I stari služabnik in na njegovem preveč prebrisan, da oi vrgel proč !;• sabljo. Vrgel je tudi glavo prc-čelu so sr- pojav le gone a to je važno v gotovem smislu. T.če se ko zida. Nato mu j«* bilo treba postaviti drugo glavo na truplo m vi ram reč oj ega, katereir;. ste našli v liavi. jvsi ste smatrali /n človeka za nekega .Irugega. Pri telil Je poka/al na veliko črno oblečeno truplo in na rmeno — Postavil «lrugo • 'avo.' je menil 0"Br!cu. g|avo '»lavo? <;lave vendar ne rastej«» i s. jrel, «'ia je l.onis Beikcr oni. ki je ležal v travi. Na »tivilni drugi innirm -kept ki. lia našo stran in to je bilo nekaj noto mi je takoj padel v glavo njegov brat dvojček- v Nemčiji in ko v si*m diugega. Bravne je hotel obubožani « ^rkvi Krain ije pomagati NAZNANILO P tet. dr. BAER. specialist n d 30 let : irt i«t man v P.ttsbjrjhj ter okolici se e preseli l « »vt i rx» trjo na 534 SMlTHFtELD ST.. Pittsburgh. par drugih imam, zato rojatce še enkrat opozorim, varujte se zgoraj imenovanega! — llias. štrukelj. tiilbert. Minn. (3-7—9) Katero drugo VABILO na plesno veselico, katero priredi Slov. Del. Victor Qodba dne 11. septembra v Conemaugh, Pa. 1'ri- etek «>h 7. liri zvečer v dvorani ' sv. Alojzija Vstopnina za mi>ške »Ur: dame so proste. Igrala bo lastna godim po«i v-titi r. V nmlrljo • "I 1.. poj»«4«lr»-. PROF. DR. BAER, apecijaliat 534 Smithfield St. Pol faleka od šeste Avenue. . PITTSBURGH, PA. Suho Grozdje importlnuio Is starat* kraja 22 centov font. Bok ca 60 fnntuT $11.00 Poatbn« cana aa veliko. BAlaKAN IMPORTING CO ftl'BS Cherry StrMl Maw York, H. T. onrn^ibim pošljite v naprej Rem zasledoval to liu.... Ivan je prenehal govoriti in to i/, povsem enostavnega razloga. velikanskim bogastvom. Hotel je eelo j»bičevati stroške za-šest na-eijonalist"čnib listov. Hitka je bila n.i gotovi točki že ustavljena ill to ker tra ni Ilikdo posluš:il. Stotnik in zdravnik >t=i oba struieia v očeta je vspmlluulilo fanatik.-i. Sklenil j.- >i»raviti milijonarja s poti in to HrOUint, k: je bil sk«». il jiokot.ei ter se pritiskal na senei kot. človek, je storil la tak način l ot človek h.liko pričakuje, tla bo iZ.vrš l naj-katerega prime nenadna in huda bolečina. - j večji detektiv umor Vzel je pod krituinolosko pretvezo odrezano Stojte stojt«' je zakričal. — Le mo minuto, kajti eelo stvar ^Ihvo Beeker-ja ter *»» prinesel v svojem uradnem knv* gu s seboj Vidim na polovieo. Ali mi l.o dal Ho-z moč? Ali bo moj razum vse iz- liomov. Imel je zatlnj. >pc»r z liravne-om. katerega pa lord Galloway pre videl ! Pomagaj m . nebo. Drugače sem Inl dober V glavi. Preje ni poslušal »lo koma. Potem ko je podlegel, je povedel svojega gosta n;i \ rt. govoril z njim borilni umetnosti s*-kal vejice in.... •MPORTIPANE BDINiEVE JA60DE . Najboljše vrste Vreča 130 funtov $13 — K tiaroeitu priložite Money Order. MATH. PEZDOL Box 772. City Hall Sta. New York. N. Y. Fi TiHtllMIIIH 11II1111 H IIIIII.................. •tem znal ponoviti vsebino vsake strani Akvinata. (Tomaža Akvin- hkega Ali lm razporila moja glava. ali pa bom videl? Sedaj vi- Tedaj pa je skoč 1 Ivan pokom-i. dilll le nupol.* — Vi i.oree. — je zakričal. — takoj poj*lete k mojemu gospodu Zakopal je glavo v svoji roki ter -tal nepremično, dočim so na- - — Saj »e ravnokar hotel iti tja. — je rekel duhovnik resno. —. v z oči strmeli vanj. I moram ga naprositi, naj se izpove in tako dalje. Ko so roke očet;« II row j zopet padle navzdol, je r.osil njegov j Pri tem ko so vn-kli nesrečnega Browna kot talca pred seboj, obraz izraz obraza i.edolžuega otroka. Globoko je .zavzdihnil ter sr vsi vdrli v mirno delavno sobo Valentina. r,.kel ■ Veliki detektiv j.* s^del pri svoji mizi. navidezno preveč zaposlen Rešimo to za« levo čim preje mogoče, T«» bo najhitrejši način, L svojimi detom, da bi zapazil prihod ljudi. Obstali so za trenutek, .kako se prepričati o rcsniei. 'dokler ni neka čudna okoliščina napotila zdravnika, da je stopil bliž- Ol.rtiil se j*' proti zdravniku. Eii sam pogledi mu je zadostoval. Poleg komolca Valentina je le- |)r. Simou, vi *te močna glava iu čul sem vas danes zjutraj /ala mala škatljiea s pilulkami n Valentin je sedel mrtev v svojem htaviti onih pet te/k h \prašanj gled • te zadeve. 0e jih se enkrat sta- stolu. Na mrtvem licu samomorilca je ležalo nekaj več kot pa eno >ite. bom odgovoril reti.ie. stavni ponos Katona. ijc»' Dr Simonu je pmb-i cviker z nosa. a cnlgovoril je takoj, 1 t Dalje prihodnjič.) Prvo vprašanje »e je glasilo, zakaj je človek ubil drugega s tako te/ko sabljo, ko bi vendar lahko storil 1st.) z. boda'oetu. Z bod alee m tii mogoče obglaviti človeka, — je odvrnil oče 1 > row u mirno. a nn tem umoru je bilo obglavljenje bistveno. J ** r .SANTA L CAPSULES MIDV Ozdravi _ katar , mehurja in od-' * strani vse ▼ 24 urah. VMIU pilula (M!O Varajte ae ponaredb Doctor Moy — GROZDJE, GROZDJE IZ KALIFORNIJE. PAZITE, zdaj je najboljša prilika naročiti grozdje z£ to leto, ga dobite mravnost iz vinograda v svojo hišo. 7.akaj je " jr;.šal O'Brien, ki se je pričel zanimati. —- ln nasleilnje xpraaanje, — je nadaljeval o."-e Brown. — - Zakaj ni tlotični zakričal ali da! sploh kak glas rnil proti oknu, ki se je odpiral nr poz or išče umora. — N kdo ni pazil ne to točko, namreč na vejice. Zakaj bi leiale, tam na iravi. taka daleč ml drevesa! Ni m* jih odsekalo, temveč od ! so za vas kakor za vsakega prekup<-a. Zi;kaj bi trgalo. Morilec je zaposlil svojo žrtev s par triki s rabijo s tem. daljMitem pustili, da drugi za vas-naročajo, ki zamorete saje /rtvi pokazal, kako /n« vejico sredi zraka presekati na dva dela n|i kot trgovci. Naročite še danes in prihranili boste na ali kaj sličnega. Pot. m, ko s<* je njegov sovražnik sklonil, da vidi uspeh, je prišel nem i:derec in glava je padla. No. — je rekil doktor. — to zveni vrjetno. Moja dva naslednja vprašanja pa bodo vsakega presenetila. Duhovnik je stal m vedno zamišljen ter se oziral skozni okno. — Vi vente. da j«* bil eelo vrt zaprt kot brezzračni prostor, — je nadaljeval zdravil k — Dobro, kako je prišel tujee na vrt. Ne da bi *e <»brnif je odgovoril mali duhovnik. _ Nobenega tujega človeka ni bilo na vrtu. Na*tal je molk in nenadni izbruh otroškega smejanja je prekinil napetost. GorowtaMMKt pripombe Browna je napotila Ivana do javnega roga it ja. __ Torej nismo včeraj, — je zakričal, — privlekli velikega človeka na zofo! On torej sploh ni priisilil C. O. D. Taka fsrHe blage | - ■ videti ak času nprrjtpa. hiiijw *rfct«e in packfeve ure pa pri- B" •nrrnUi mah. PmUcm rcrtfin likulhl ki kufi prfveakl ad $2. ■ ■ » ■! M. POGORELO t ■■ 7 W. Madiaoa Street Room605 Chicago, m. J rW mOJAKt MASOČAJTB SE HA "GLAS KAK0DA". MAJ-KP VSfiJI SLOVENSKI DHXVHIK ¥ ZDE. Dft^AVAH ^■■■MHHMHMHIHHHBBIHIHBHBV zdravil na dutio, boijast, t-ajev oa otrpnoat, padavice ler srine, jetrne, ledi-tac ali sni, beteiine v ie lodru, bolečine v prsih, vnete a«, nece, .«1» ali križ, aCeldjaje, revmatisem, koine beHni, izpuMN>% ecree. Sekst, cnečke in ieauke bolezni, kri. brez operacij« v najkrajšem pa najnižji črni, Peekuftaj.* in se pre* pričajte. DOCTOR JIN FfJZY MOT <08 (irant Street IMtUboirk, Pa. Uradno uro: ob delavnih, o* 9. dopoldno Ob nedeljah ln eruttlklh: od S. dopol-do C. tveter. «n* do 1. Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Pen Ave. Pttsbvgk, Pa. Dr. Kol«r |o aal etaroJSI adravnlk. Hot v Plitabanfcn ki law »-UUSB Drakao * edravUo n Iu vaob oiOII bolesnl. ZaotruoltenJo kr *fl adravl a da- «ovitem M. ki ea Ja Imaaal Erltoh. Co lata to moeolia aH mm Hi« po teleou v Krtu. lapadaajo KtleCtoo v kootrH. r^Mit« In »m bom krt. No Aatalta. ker ta ks V» imiln noleMl MI«TVI pa O-kraJSad moto«. Katar hitro onaalto Ja > ^Jo •te It-vi. aedra.lie v biOm •I pntftfcua MtatL tTradae nn: veak 4aa oil «. are sle- ral do B. »>*<«r: v p*tkth od a. 1«-. Vaj dO K. popoldne: ok oedsllsk ea I •jatraj da S. » m illm. Veliko zmanjšanje cen Grozdju! Grozdju! Grozdju! Suko, import i rcuio iz slarrca kraja. Najboljša vrbla 100 funtov $24.09 druea vrsta 100 funtov $21.00 MOŠT, štrleča grozdja 31 ga! $62.30. MOST. svežega grozdja 2C gal $4«. Zdravilno vino Ferro China 12 steklenir $18.00. Naročite, dokler jj fan. ker m> vae eers veljavne le za krnidi ha. 1'oeekna eena na debela. Denar ne pošlje v priporuteuea pinuiu eli po Money Orderu. S. KUC1CH Dalmatian Cal. Grapes Co. 66 CORTLANUT STREET NEW YORK. CITY Potrebuje se 100 premogarjev! Največje majne v Upshur County. Največje plače v državi West Virginia. Naši možje zaslužijo 3 do 5 sto dolarjev na mesec. Zgradili 3mo nove hiše in jih nanovo opremili. To nam omogoča zaposliti še sto delavcev. Če ste tujec in če iščete prostor, kjer lahko napravite velik denar, pridite takoj. Naš premogorov je šest čevljev visok in imamo stalno delo. Mi imamo dobre šole in katoliško mašo vsako nedeljo. Priglase naj se samo tujezemci. C. T. GRIMM, Gen. Supt., Buckhannon River Coal Company, Adrian, W. Va. * -fc -K -K * Nuga-Tone Uspehi v dvajseti* dneh ali setvam pa vrae denar. Proizvaja bogato rdečo kri, močne stanovitne živce, življenja polne možice ln ženske. Ce ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se vam spominmrači in vaše telo ir-ači, 6e ste se ie naveličali jvmSti pomirljiva in narkotiir.a. ared*tva. potrm posku-Nuca-Tone. in (sprevideli bo-to. kako citro ae boste eutih druiralru-ya človeka! Devet deaetin človečkih boWni kot tapehavanje. anamija, revmatične bolezni, glavobol, nevralgija. napnnier slabi tek. nei-rebava. vetrovi in kolcanje. zaprtje, pomanjkanje energije. p«»manjkanje živahnosti. nervozno«t, ne. epečnost izhaja iz pomanjkanja, iivtne moči, redke zvodende krvi in atabe krvne cirkulacijo. .. YBmk Ud* d*,lov«>J* teles« je odviano od živčne sile za avo'e ti vi jen je in delovanje. Živčna moč je poglavitna atvar za ieiodee. Jetra, ledice. drot, utripanje area in krvno cirkulacijo. Nuffa-Tune ^ najbolj uspesno zdravilo za ncuoir.e in fizično izdelane Zakaj» Ker sestoji i* o.mero važnih »e*tavin, ki vračajo zdravje ter jih predpisujejo najslavnejši zdravniki. — Nuira-Tune je boifat na ielezu in fosforju — ter je hrana krvi in ži.cem Ku