# E. D. A. Ciprijan je mlad pesnik, ki še ni objavil veliko svojih pesmi, èeprav jih piše `e vrsto let. Dejstvo, da svoje pesmi hoèe najprej “ule`ati” in predelati, preden jih izroèi v ob- javo, je vsekakor izraz `elje po veèji kvaliteti. To se pesmim vidi `e ob prvem branju. E. D. A. Ciprijan `ivi med Ljubljano in Ravnami nad Krškim. V Ravnah do`ivlja svoj izvor in svoje korenine. V Ravnah je po- krajina valovita, široka, odprta, lirièna in skrivnostna, polna preseneèenj, taka, kot so tudi Ciprijanove pesmi. Iz pokrajine na sim- bolièen naèin lušèi prebivalce teh krajev ter sebe, razpete med kozmièno lepoto in dejs- tvom smrti, med èlovekovim strahom pred izginotjem v neznanem in upanjem. V nje- govih pesmih posebno svet noèi spominja na ogromna prostranstva in skrivnostne daljne svetlobe; kakor bi bile zvezde svetloba, ki sije skozi luknje v platnu neba. Vèasih se ta svet nad zemeljskim obokom odpre in posije luè v temino sveta, v daljno izgubljeno upanje, h kateremu se vsak `eli vrniti. Narava Ciprijanu pogosto postane meta- fora za dušo, notranji svet, ki je veliko globlji in daljši, kot pa svet vidnega kozmosa in nje- govih širjav. V naravi tankoèutno zaznava hrepenenje po bistvu, smislu, po celoti, po razkritju bivanja, predvsem pa zaznava lepo- to, ogromno lepote, tankoèutno lepoto vse- ga, kar je. Samega sebe ne postavlja v os- predje, paè pa je dober poslušalec, samou- mevno sprejemajoè svojo krhkost in revšèino pred vso to neposedljivo lepoto. V sprejema- nju lepote bivanja ohranja `ivega duha, ki je neprestano pozoren na vzgibe v sebi in 2      (  ;$ @$ ?$ A(    (    okoli sebe. Zanimivo pri tem pesniku je tudi to, kako se je v nekaterih impulzih notranje ujel s slovensko klasièno pesniško tradicijo, ne da bi to hotel ali bi veliko bral druge pe- snike. Tako najdemo pri njem `upanèièev ali Gradnikov tip `enske in moške pesmi, ter stilno sorodnost z velikimi slovenskimi liriki: Gregorèièem, Murnom, Kettejem, Cankar- jem. To ponovno potrjuje, da je v slovenskih klasikih nekaj, kar je veèno za Slovence. Nje- gova `enska pesem (veèina na teh straneh objavljenih pesmi) je polna narave, mehke liriènosti, noèi ob luninem ali zvezdnem siju, skrivnosti, intuicije, izroèitve. Moška pesem (Zdaj pil ga bom prošt in Amen) je nasproti temu polna refleksije, boja, vse do zavestne odloèitve za resignacijo ali za lju- bezen. V `enskih pesmih tanko posluša zven fiziènega in metafiziènega ter izra`a boleèino ob nemoènem gledanju te lepote, ker se èuti premalo èist, preveè tuj, da bi je bil v celoti dele`en. V moških se razgovori, vstopa v dra- mo èloveka, razpetega med Bo`je in èlo- veško, med metafizièno harmonijo ter èlo- vekovim uporom. Njegov naèin pripovedovanja je zelo zgošèen in skrajno iskren do stvari, ki jih do`ivlja. Gleda svoje pribli`evanje skrivnosti v zavesti lastne omejenosti in trdote v spre- jemanju le-te, hkrati pa priznava, da je ta skrivnost resnièna, le da je pot do nje še dol- ga in kompleksna. E. D. A. Ciprijan ima ve- lik dar za ritem in melodiènost pesmi; ob njih slišimo glasbo, kot npr. ob Gregorèièu, Cankarju ali Murnu. Je pesnik, ki ne piše se- rijsko, paè pa se pesmi zares rojevajo ne-  (       prièakovano, vèasih po dolgotrajnem èakanju na pravo besedo, pravi izraz. Izrazito so pre- pojene z `ivljenjem, kjer ni prostora za be- sedno inflacijo oz. prazno mno`enje besed. V svojih pesmih narave in èloveka na de`eli ni vpet v kmeèko tematiko, paè pa v notranja stanja èloveka, ne glede na stan, sloj  ( ali poklic. Lahko bi dejali in ta beseda naj velja tudi za zakljuèek, da se njegov pogled na svet pribli`uje duhovnemu, celo mi- stiènemu, ki se nahaja v samem najglobljem bistvu vsakega èloveka. Zato so njegove pe- smi pogosto zahtevne in za branje potrebu- jejo prostor in èas. E. Dolinar: Gospod je moj pastir, ni~ mi ne manjka, glina.