leto XXIV., St. 110
i pravnifevo: Ljubljana, Pncanijem mftca 5.
Telefon St. 31-22, 31-23, 31-24
..veratm oddelek: Ljubljana, Pucdoijen nk-
ca 5 — Telefon št. 31-25, 31-24 Podružnica. Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 iJvliočno zastopstvo za oglase iz Italije in inozemstvo: UPI S. A., MILANO
Kačuni: za Ljubljansko pokrajino pd potom-čekovnem zavodu k. 17.749, za ostal« kraje
Italije: Servizio Conti, Con. Post. No 11-3118
LlnMfana, sobota tj. mafa 1944
t.— t
Izdaja vsak dan razen ponedeljka.
Uredništvo:
Ljubljana — Pucdnljeva ulica St. 5. Telefon St. 31-22. 31-23. 31-24.
Grosser ErSolg deutseher Torpedoffieger
mtlich Algier
Sieben Fradster mit 49.000 BET und ein Zerstdrer ver-senkt — 7 teindliche SchiitzeMMsicsien am unteren 3njestr zerichkgčn — Ein grnser Teal des kraatJs«hen ^errilandes von komsmutistšselien Basidest freigekampft
Aus <lem Fuhrerhaupt^nartter, 12. Mal. >NB. Das Oberkommando der Wehrmacfct
gitt bekannt: In unserem verengten Briickenkopf »vest. <*h Sewastopol leisteten die ueutsch-ru-uinisohen Verbande auch gestern dem mit foerlegenen Kraften anstiirmenden Feind nter Absehuss einer grosseren AnzahI von -anzern hartnilckigen Widerstand. Vor Tuapse versenkte ein Unterseeboot n sowjetisches Torpedoboot. Bei der gestem gemeldeten Zersehlagung es ferndlichen Briickenkopfs am unteren mjestr haben die unter Fiihrung d os Ge-«>ra3 der Infanterie Buschenhagen stehen-»n Trupp<-n sieben feindllche Schiitzendi-isionen sovvie Teile einer Artillerie- und lakdšvision zerschlagen. Ausser Tausen-■1 von Gefallenen ver!oren die Bolschev»i--(>n 2600 Gefangene, iibfr G00 Geschiitze Td Graroatvverfer, 334 Maschinengewehre .»vvie zahlreiche andere Waffen und iriegsniateriai. Tm riickvvartigen Gebiet siidBcb Poiozk ; ben Verbande des Hecr« und der Poli-7,u«irnmen mit landeseigenen Frei\vil-5 en bfi sehvvierigen Witterangs- und Ge.
•	ndeverhaltmssen, hervorragend nnter--fcutort durch Kampf und Schlachtflieger
- LuiUvaffe, starke sowjetische Banden (•resvvochigen harten Kiimpfe.n eingekes-:t iw»<1 zerschlagen. Der Feind hatte ho-bfutige Verluste. Weit iiber 6000 Tote ?<rden geziihlt, 6700 Gefangene vvurden ingebracht, 102 Bandenlager, 264 Bunker
•	nd Kampfstande zerstort und zahlreiche ciiwere und leiehte Waffen sonie umfan-
icbes Kri« gsmaterial erbeutet oder ver-nkhtet.
T?ei vviederholten Angriffen sovvjetischer lisgzeuge auf ein deutsches Geleit vor der rdnonvegjschen Kiiste vvurden 16 feind-he Fiugzeuge durch Jiiger und BordflaK


narodn®'S9da]ističnega pokreta
Sntemise državnega vo&fe Rosenberga
rim, 12. maja.. Državni vodja Alfred Vrg je sklical šolske poverjenike na. -socialistične nemške delavske stran-jkn poda snov za šolanje v 1. 1944/ 4'-. ter je v svojem govoru med drugim -; naslednje smernice: Vojna, ki ob?ega danes vso današnjico, -trdi vse -Drobleme življenja na novo po. a-:la, dolžnost velikega pokreta, ki obli-e življenje naroda, pa je. da pospešuje Sklenitev volje, poglobuje zavest velike ode ter na podlagi razpravljanja z vse-odločanimi silami izoblikuje gotovo •a-iSče. Pri tem se je kot odločilno podalo, da mora biti celotni pokret sleher-o leto prežet z gotovimi odločilnimi vpra-inj1 Zato je pokret vsa tri leta postav-1 tako zrv-a.ne teme Rajha. >Sklical som sedaj,« je dobesedno na-Meval Rosenberg, »vse vodilne šolske erjenike stranke na posvetovanje ter .1 javljam sporazumno z organizacijski-vodji stranke snov prihodnje Zime v •delavo in sicer z vsemi potrebnimi vpra-njl, ki so s to snovjo v zvezi. Snov se 'asi:
1.) boljševizem: Ideologija in resnič-^t: 2.) nemška misel, njano jedro in obli-•anje; •"?.) boreča se domovina. Boljševizem je brez dvoma ogromen '■m oni en našega časa in je končni izid več-^sf-tletnega razkroja ljudskega in držav-
eea življenja vseh evropskih pa tudi ne-- j-- ■
h držav. Narodni socialisti smo od vecra dneva našega obstoja spoznali
Ameriški glasovi o breinijicšfiostl
vojne
F:esicsisbssa ptCTi^.tila o ats^oameaifldii teroriitlčniii
bossibfalškfli napa^sli
abgeschossen. Ein eigenes Sicherungsfahr-zeng ging verloren.
In Italien fiihrte der Feind sudlich Apri-Pa und ostlieh des Golfes von Gaeta zaM-reiche sehwachere Angriffe, die unter ho-hen blutigen Verlusten fur ihn abgewiesen \<.Tirdfn.
Leichte deutsche Seestreitkriifte versenk. ten in der Adria ein grosseres feindliches Motorschiff.
Im Karnpf gegen kommunistische Banden auf dem Balkan bat die mit deutschem Ausbildungspersonal durchsetzte 392. kro-atisehe InianteiitJdivision unter Fiihrung des Generalleutnants Nickel in den letzten vier Monaten einen grossen Teil des kroa-tisehen Rernlandes freigekampft. Die Koni-munisten verloren in diesen Kampfen 3000 Tote und 1200 Gefangene. 16 Gescfeiitze, 185 Maschinengewehre, zahlreiche Versor-gungslager und Munition \vurden erbeutet oder vernichtet.
Verbande deutscher Torpedoflieger griffen ara Abend des 11. Mai im Seegebiet ostlieh Algier ein feindliches Nachschub-geleit an und versenkten sieben Fraehtcr mit 49.000 BRT und einen Zerstorer. 12 \veitere Frachter mit 83 000 BKT, ein gros-ser Tanker, ein leichter Kreuzer some zwei Zerstorer v.-urden beschiidigt.
Nordamerikanische Bomber griffen ge-st<>rn am spiiten Nachmittag Orte in Sud-westdeutschland an. Besonders in Saar-briicken entstanden Schaden und Verluste unter der Bevolkerung. 31 feindliche Fiugzeuge wurden vernichtet. 16 weitere Fiugzeuge mirden bei Nsehtangriffen iiber den bes^tzten Westgebieten abgeschossen.
Vorpost^nboote bescbadšgten in der Na^ht zum 11. Mai vor der niederlandischen Kiiste 2 britisehe Schnellboote so scRwer, dass mit ihrem Untergang zu reehnen ist. Ein eigenes Vorpostenboot ist gesunken.
znake te nevarnosti in se z vsemi sredstvi najprej notranje-politično proti njej borili, in sicer z uspehom, da sta Ftihrer in njegov pokret rešila Nemčijo pred že neizogibljivim propadom ter dala vsemu narodu vero, da je mogoče uresničiti so. cialno pravičnost zgolj z narodno častjo in svobodo. Toda svetovna nevarnost kot takšna je še vedno ostala in vojna iz 1.1941 je pokazala to nevarnost v vsej veličini. Komaj odpahnienje zapaha z nemškim napredovanjem je mnogim dovedlo neposredno pred oči, kar prej ni bilo mogoče videti, na stotine vprašanj naših vojakov zastran ob njihovih dosedanjih doživljajih na vzhodu pa kažejo potrebo, da se na novo obdelajo vsi dosedanji temelj!, na kratko: narodni socializem je v bistvu popolnoma pravilno spoznal boljševiško nevarnost z njenim židovskim vodstvom in njeno brutalno manjvrednostjo. Zato je njegova dolžnost, da razišče še enkrat na podlagi novih dokazov ta satanski »svetovni nazor«, dopolni izjave naših nasprotnikov in napravi sliko vedno bolj popolno.
Tudi današnja vojna je svetovnonazorska vojna. Bojišča so se jasno ločila. Dar nes se bije borba za dušo slehernega Ev-ropca. židovska internacionala in vse od nje odvisne ustanove so napovedale vojno socialni misli in nemški ideji, nemški narod pa se s svojimi zavezniki bori za. novo oblikovanje in pravičen socia-lni red za vse evropske narode ter varnost celine, ki je dala svetu največje kulturne dobrine.
»Poplava je boljša kakor
invazija"
Haag, 8. maja. Vodja NSB-ja Adriaan
Mussert je dal zastopnikom nemškega tiska izjavo o razvoju narodnosocialistične-ga pokreta na Nizozemskem in o raznih drugih aktualnih vprašanjih. V zvezi z razpoloženjem Nizozemcev glede bližajoče se invazije je povedal Mussert, kak vpliv je imel nauk južne Italije, zlasti Nettuna. Do-čim je približevanje boljševiških armad: z vzhoda le v mali meri. ostrašilo Nizozemce, so po izkušniah iz južne Italije prišli do spoznanja, da bi angloameriška zasedba ne prinesla nikake »osvoboditve«, temveč uničenje bivališč fn eksistenčne pcdlage vse Nizozemske. Zato lahko razumemo, da je prebivalstvo z mirom sprejelo na ananje poplavo večjih delov ozemlja ter samo za to skovalo primeren rek »Inundatie is beter dan Invasie« (Poplava je boljša kakor invazija). V svoji izjavi je dejai Mussert, da spada Nizozemska v veliko skupnost vse Evrope, in se je priznal k evropski solidarnosti. Dejal je, da je bilo krčanje pacifistov ob koncu prve svetovne vojne »Nikdar več voine!« ie fraza, in utopija. Medtem pa je postala Evropa zgodovinsko zrela za resnično solidarnost, tako da bomo ob zmagovitem koncu sedanje vojne lahko popolnoma realistično rekli: »Nikdar več vojne med Evropc;«. Ako bomo ob koncu dosegli to, da bo evropska skupnost postala živa resničnost in da bo v bodoče vojna med EvTopd -izključena, je dejal Mussert, potem se bo izplačalo, da smo za to živeli in se žrtvovali.
NesKOž Me£s!a^iiJ!€ga urada
Ženeva, 12. maja Neki ameri.-kj ooa/oivalec slika v »Mancbester Guardiami« s suhimi besedami pcpolno neumnost ph;laddph:jske<?a zborovanja Mednarodnega urada za delo. Tamkaj ie zastopanih nad 40 držav, ki si razbijajo glave s formulacijo skupne delavske politike na svetu, ki dos;ej za skupno polirko v vseh drugih vprašanjih ni pokazal skoraj mkakega zanimanja. Pri debarah postaja vedno jasneje, da jc Mednarodni urad za delo popolnoma nesposoben in da bi ne mogel izvesti nikafcih sklepov, tudi če bi se delegati med sebo j zeai-nilL Usodo delavcev bedo določevale nacionalne politike pesamemih držav z reševanjem vprašanj kakor so rvroiačunani davki, valuta in zunanja "trgovina, ne pa teoretska razpravljanja v Philadelphiji, zlasti pa še, ker sovjetski delavci tamkaj niso zakopani in nihče ne ve. kaj namerava storiti sovjetska vlada v lastni m tudi v tujih deželah. Enako še ni jasno, kakšno stališče je glede delovnih vprašanj zavzeia sedaj v Londonu zborujoča imperialna konferenca. Razen tega je nadaljnji po-frek vojaških dogodkov še zelo ne&i^uren.
Ze&njene države zahtevajo
risro. 12. maja. Dočim skuša angloame-r-^ko letalsko poveljništvo na ves glas : buditi v svetovni javnosti vtis, da ima le-ateki teror proti Nemčiji prodoren in na. : vnost katastrofalen učinek, potrjujejo pcfrn; ?rokovnjaki v ameriškem tisku po. misleke o teroristični ofenzivi, kj so jih na angleški strani že zelo glasno izrazili.
Tako priznava n. amerigkj letalski -i-okovniak major Aleksander Severski v . Ran Francisco Examinarju« sicer s pre-«jšnjo zamudo, da je velika letalska bitka' v oktobru preteklega leta predstavlia-•r. preokret v letalski vojni. Tedaj je nam-;. ■ č taktiAi a premoč v letalskih bojih od Angloamerčanov prešla na nem.5ko letalstvo. Od Schweinfurta dalje, tako priznava major Severski, so bili ameriški letalci vedno "pogosteje prisiljeni, da se v boju z nemško obrambo ali sploh izognejo borbi ali pa da olnesejo iz nje težke izgube.
Ze>lo zanimive ugotovitve o občutnih izgubah v Angliji nastanjenega 8. ameriškega letalskega abora objavlja znani ameriški časopis »Life«. List odkrito pri. znava, da se ie vrhovno poveljništvo ame-rškega letalstva v januarju znašlo pred \mrašanjem, aH bo sploh mogoče Nemčijo še nadalje bombardirati List pravi, da so se letalske posadke takrat zelo dobro zavedale grozečega poraza ter so moiali v zadnjem' trenutku z naglimi oiaeenji premagati velike težave, ki so se tedaj po-javile.
čeprav je. treba vsa ta izvajanja tolina-čiti kot mnenja časopisnih s"trudn'kov in čeprav iz njih n[ mogoče sklepati, kaj misli vodstvo v sovražnem taboru c bomb-niškem terorju, so taki glasovi vseeno zanimivi, ker dokazujejo, da angloameriška
teroristična vojna letalskim silam obeh držav močno pušča kri. Kljub temu še ne moremo sklepati, da bi vojni zločinci s Temze in iz Bele hiše zapustili pot, po
kateri so krenili.
Stockhotm, 12. maja. »Matfy Maik poroča po neki lizbonski vesti »Foikets Da<jblada«, da pravi: politična oporoka pred kratkim umrlega ameriškega mornariškega ministra Knaxa. naj ona oporišča, ki s© jih Angleži izgubili v tej vojni, kakor na primer Smgapur, po svoji ponovni osvojitvi ne pripadejo več Angl ji, temveč Zedinjenim državam. List pripominja nadalje, da je bil Roosevelt s tem načrtom svojega dobrega prijatelja zelo zadovoljen in zanj navdušen, ker se sklada z načrti o mornarici petih oceanov, ki jih vedno ja6neje zagovarjajo publiesti Bde hiše.
95% japonske vojske
še nI bilo v borbi
Vigo. 12. maja. Japonske glasove o neuklonljivi volji glede zaključenja te vojne z zmagoslavnim koncem potrjuje sedaj tudi članek »New York Sunday Newsa«. Ta ameriški list navaja govor avstralskega vojnega ministra Forda v Melbournu. Tamkaj je dejal Forde, da 95% japonske armade sploh še niso vrgli v borbo in da je japonska mornarica praktično še nedotaknjena. Forde je izračunal da je Japonska vrgla doslej proti ameriškim, britanskim in avstralskim silam le 5°/» svojih siL Zaključil je, da je to dejansko zelo majhen del japonske oborožene sile.
74 članov kuottringtanga v ujetništvu kitajskih kcimmistuv
Šangha]. 12. maja. »Central Press« poroča iz Kantona, da javlja po nekj čungknSci vesti tamkajšnji »Saotang P20«, da so komunisti v pokrajini Santung ujeli in nasilno odvedli 74 članov kuom"ntanga. Ujetniki so v komunističnih rokah že od aprila ter jih bedo v kratkem usmrtili.
Močno delovanje nemškega letalstva ssa vzhodu
Bf-rlin, 12. maja. že nekaj tednov je zna čilno za letalsko vojno na vzhodu izredno močno delovanje nemškega letalstva, ki je tem pomembnejše, ker so veliki deli nemškega letalstva udeleženi tudi pri akcijah na južnem bojišču, na jugovzhodu, zapadu in Visokem severa.
Tudi v srede so bili nemški letalci soie-lovali v hudih bojih na vzhodnem bojišiu. Tako pri obrambnih bojih vojske kakor pri podpiranju lastnih nemških napadata h podvigov je sodelovalo mnogo nemških letalskih oddelke v. Pcjeg tega nad.djuje letalstvo ol pričetka aprila dalje izredno močno operativno letalsko vojno proti važnim sovjetskim oskrbovalnim središčem s silovitimi udarci na velike tovorne ketedvore na ukrajinskem področju. Pomena tega strnjenega" bombardiranja važnih sovjetskih oskrbovalnih središč ter prometnih križišč glede na celotni položaj na vzhodnem bojišču kar ni mogoče dovolj pravilno oceniti. Kajti prav spomladi so boljševiki bolj kakor v drugih letnih časih zara:ii velikega blata navezani na železnice. Stalni nemški napadi na železniške zveze pa sovjetsl«) oskrbo neprestano močno motijo, kar vpliva tudi na vse bojovanje. S tem nemško letalstvo z ja-kim poseganjem v bližanske boje ne pomaga le v posameznih bitkah, temveč s svojo operativno akcijo tudi občutno raz-, bremen ju je vso vojsko.
Kak pomen pripisujejo bombardiranju tovornih kolodvorov boljševiki sami, kaže okolščina. da v zvezi z napadi vedno znova poizkuša jo, da bi z mnozw»tveno upore b^ delavcev ter s posebnimi popravijatormi vlaki čim hitreje popravili nastalo školo. Splošno razširjeno mnenje, da je popravljanje železniških naprav možno v razmeroma kratkem času, za prizadete sovjetske kolodvore ne velja. Kajti z osredotočenimi napadi na krajevno zelo tesno omejene cilje so povzročili Nemci mnogo hujša razdejanja železniških naprav na raznih postajah, kakor pa le z bombardiranjem posameznih železniških zvez. Poieg tega so bombe nemških bojnih letalcev česbo zadele stoječe vlake, ki s svojim ruševinami mnogo dalj časa blokirajo proge, k p. kar pa samo poškodovane železniške tračnice. Boljševiki so nadalje poizkušali, da bi svoja važna prometna središča zavarovali pred neniški-mi letalskimi napadd z ojačeno obrambo na tleh. Nakopičen je protiletalskega topništva na železniških križiščih pa doslej ni moglo nemškim bojnim oddelkom preprečiti njihovih napadov. Pri tem so ostale nemške izgube kljub oiačeni protiletalski Obrambi zelo majhne. Saj so znašale pri napadih na Šepetorvko in Proskurov le dve letali, dočim so se nemške jate z napa! a na Kijev—Dar-nisa 6. maja vrnile celo brez vsakršnih izgub.
Rokopisi se ne vračajo.
Velik uspeh nemških torpednlh letal vzhodno od Alžira
7 tovornih pamikov z 49.000 hrt. in en rušilec potopljeni — Ob spodnjem Dnjestru razbitih 7 sovražnikovih strelskih divizij — Velik del Hrvatske očiščen ka«ttunisiičnih
tolp
Fiihrerjev glavni stan, 12. maja. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Na našem zoženem predmestju zapadno od Sevastopclja so se nemško-minuiiski oddelki tudi včeraj trdovratno upirali sovražniku, ki je naskakoval z nadmočnimi silami, ter sestrelili večje število oklopni-kov.
Pred Tuapsejem je neka podmornica |k»-topila sovjetsko torpedovko.
Pri včeraj javljenem razbitju sovražnikovega pred m ost. ja ob spodnjem Dnjesitru so čete pod poveljstvom pehotnega generala Buschenhagena razbile 7 sovražnikovih strelskih divizij ter dele neke topniške in protiletalsko.topniške divizije. Poleg Tisoče v padlih so izgubili boljševiki 2600 ujetnikov, nad 600 topov in niinoraet&i, 834 strojnic ter številno drugo orožje in vojn > gradivo.
Na ozemlju v ozadju zapadno od Prfocku so oddelld vojske in policije skupno z domačimi prostovoljci ob slabih vremenskih in ozemeljskih razmerah, odlično podprd z bojnimi letali zračnih sil, v tritedenskih bojih obkolili in razbili močne sovjetske tolpe. Sovražnik je imej velike krvne izgube. Naštetih je bilo 6.000 padlih, dove-do-)fh je bilo 6.700 ujetnikov, razrušenih pa 302 skladišča tolp, 264 bunkerjev in bojnih po-stojajik, zaplenjeno ali uničeno pa Številno težko in lahko orožje ter obsežno vojno gradivo.
Med ponovnimi napadi sovjetskih letal na neko nemško spremljavo pred severno norveško obalo so lovci in protiletalsko topništvo na krovu sestrelili 16 sovražnikovih leraJ. Izgubili smo eno lastno zaščitno ladjo.
V	Italiji je sovražnik južno od Apr;lije in vzhodno od zaliva Gaete Izvedel številne slabotn^fše napade, ki smQ jih pa z velikimi krvnimi izgubami z;uij odbili.
Nemške lahke pomorske sile so potepile na Jadranskem morju neko večjo sovražnikovo motorno ladjo.
V	boju proti komunističnim tolpam na-Balkanu je 392. hrvatska pehotna divizija, ki ima nem£ko osebje za vežbanje, pod po. veljstvom generalnega poročnika NickeJa osvobodila v zadnjih štirih mesecih velik del hrvatske zemlje. Komunisti so izgubili v
teh bojih 3.000 padlih in 1.200 zajetih, 16 topov, 185 strojnic, številna oskrboval aa skladišča in strelivo |>a so bih zaplenjeni ali uničeni.
Oddelki nemških torpednih letalcev so zvečer 11. maja napadli na morskem področju vzhodno od Alžira sovražnikovo spremljavo in potopili 7 tovornih pamikov s 49.000 brt m Jiega rušilca. 12 nadaljnjili tovornih parnifojv s skupno 86.000 brt, 1 velika petrole.iska ladja, 1 lahka križarka ter 2 rušilca so bili poškodovani.
Severnoameriški bombniki so včeraj pozno popoldne napadli kraje v južno-zapadni Nemčiji, Posebno v Saarbiiiekna je nastala škoda in izgube med prebivalf?ivein. 31 »o-\ ražnikovih letal je bilo uničenih. 16 nadaljnjih letal smo sestrelili pri nočnih na-paitih nad zasedenimi zapaanšmi ozemlji.
Predstra&ii čolni so v no.-; na 11. maj poškodovali pred nizozemsko obalo dva angleška brza čolna tako težko, dr« je računati z njuno potopitvijo. En naš stražni čoln je bil potopljen.
R^nmnsko	poskočilo
Bukarešta, 12. maja. Vrhovno poveljništvo rumunske vojske je objavilo 11. maja:
Zapadno od Sevastopolja so nemšl^o-ru-munske čete odbile močne sovražnikove napade. 20 sovjetskih oklopnikov je bilo uničenih. Ob spodnjem Dnjestru so nemške čete. podprte od nemško-rumunskega letalstva, popolnoma očistile najvažnejše predmestje, ki so ga imele sovjetske čete zapadno od reke. Sovražnik je imel krvave izgube. Dovedli so številne ujetnike in za plenili 100 topov, 30 profoklopnih topov, številna metala min in nad 200 strojnic. Z ostalih bojišč v Besarabiji in Moldaviji ne javljajo nobenih važnih bojev.
Finsko vojna poročilo
Helsinki. 11. maja Finsko vrhovno poveljništvo objavlja:
Na zapadnem delu Karelijske cžine živahno sovražnikovo topniško delovanje. V tem odseku smo vrgli nazaj sovražnikovo naskakoval-no četo; pri čemer smo popolnoma uničil: oddelek, ki je operiral v zaledja. Z ostalih bojišč ni nikakih vesti
Položaj na vzhodnem bojifžu
Berlin, H. mata. Boljševiki, ki so obšli goreče sevastopoljske ruševine, so poizkušali včeraj vdreti v zaščitne varovalne postojanke nemških in rumunsklh čet zapadno od Sevastopolja. Pri tem so svoje napadalce, ki so napadali v skupinah od posameznih bataljonov pa do celih divizij, močno podprli z oklopniškimi silami, dočim je bilo sodelovanje bojnih letalcev bistveno slabše kakor prejšnje dni. Nemške zsščitnice, katerih moč so boljševiki oči vi dno podcenjevali, so jim vedno znova na vsej črti pripravljale težke in krvave poraze, v katerih so izgubili boljševiki 53 bojnih voz, ki so jih zbile nemške protiletalske baterije, protitankovsko topništvo in ostalo orožje za boj iz bližine. Nemški in rumunski lovci so nadalje zbili 13 sovjetskih letal. Izpraznitev Sevastopolja je bila izvedena prav v trenutku, ko so boljševiki zasedli višine, ki obvladajo mesto, kar bi jim omogočilo, da ga prično s top. ništvom obstreljevati. Razen močnih in za boj sposobnih zadnjih straž ob robu mesta in pijonirskih oddelkov, ki so izvršili že pred tedni pripravljene razstrelitve, ni bilo v tem trenutku v mestu nobenih nemških in rumunskih čet več, ker so se vsa že pomaknile na položaje zapadno od Sevastopolja. Ukrep nemškega vodstva za zaščito lastnih sil, ki ga boljševiki niso opazili, je povzročil, da je več sto sovjetskih baterij dolge ure skupno z bojnimi letalci sipalo na mesto svoj ogenj in tako dokončalo pričeto uničenje, ki je izpreme-nilo glavno mesto Krima v eno samo gorečo razvalino.
Izgube nemških in rumunskih čet so bile zato relativno nizke, ker niso bile izpostavljene niti ognjem" toč: sovjetskih baterij niti preprogi fosfornili bomb, ki so ju sipall sovjetski bombniki in ki sta iz-oremenili Sevastopolj v pr2h in pepel, vso luko pa so nemški pijonirji tako temeljito pomšili, da po splošnem mnenju več let ne bo uporabna. Vse stavbe so pod^lj do temeljev, pomole pa tako razbili, da sc je pogled na luko popolnoma izpremenil. pač pa so morali boljševiki napad na višine, ki obvladujejo mesto, plačati s težkimi iz-
gubami svojih n ask ak ovalnih polkov, ki so naravnost ogromne.
Zlasti doline pred nemškimi gorskimi postojankami, ki so bile prenatrpane z obrambnim orožjem, so postale ogromno pokopališče mrtvecev. Boljševiški napadalci so morali tamkaj plačati zaradi neprestanega ognja težkega in avtomatskega orožja vsak meter s celimi potoki krvi. Ker boji tudi ponoči v ktdi svetikHh granat in raket niso skoraj prav nič popustih in je vsako novo premikanje na bojišču izzvalo takoj nove salve nemških baterij in strojnic, so boljševiške žrtve naravnost ogromno narasle. Da jim pa kljub temu ni uspelo uničiti pomembnejših nemških in rumunskih čet ali pa jim odločilno uničiti njihovo bojno silo, so pokazali včerajšnji boji pred novimi zaščitnimi postojankami.
V južni Ukrajini so včeraj nemške na-skakovalne sile pričele napad na sovjetsko predmestje ob spodnjem Dnjestru južno od Grigoriopola. Podjetje je imelo zaradi točnega sodelovanja vsega orožja popoln uspeh. Prednost je je bilo likvidirano. S tem je bila ražbita važna boljševiška izhodiščna postojanka za njihove napade na tem področju. Po dosedanjih vesteh je bilo pri tem podjetju ujetih nad 600 bolj-ševikov, zaplenjenih pa 129 topov, 34 težkih metal granat ter mnogo srednjetežke-ga in lahkega orožja.
Ob srednjem Seretu so izvedle romunske čete s severa in juga manever v obliki klešč, s katerim so zaprle vdor, ki je nastal v bojih prejšnjih dni. Pri tem so preostanke sovjetskih čet na nekem gozdnatem ozemlju popolnoma uničili. Ostalo je le nekaj manjših skupin, ki so se predale. V severni Ukrajini so nemške čete po zavrnitvi nekega krajevnega boljše viSke ga napada zboljšale svoje postojanke. V srednjem in severnem odseku ni bilo nikakih pomembnejših spopadov.
Nemško letalstvo, ki je nastopalo na Krimu in s posebno močnimi oddelki več sto borbenih letal zlasti pri napadu na področje spodnjega Dnjestra, je sestrelilo skupno 41 sovjetskih Iestal. Pogrešajo 7 nemških letal.
Boj! m italijanskem bojiščis
Berlm, 12. maja. Na južno-italijanskem boj .šču je bil d v sredo živahno delovanje izvidnikih in udarnih oddelkov ter topništva. Močan sovražni izviiiuiški oddelek, ki je zapadno od Mucchije napadel nemške postojanke, je zašel v obrambni ogenj nemških grenadirjev in se je moral umakniti z cbčutnimi izgubami.
Na nettunskem predmestju se nadaljuje še vedno živahno izvidniško in udarniško delovanje. Pri Vallicelle Grandi je sovražnik nadaljeval svoje napade severno od gozda, toda tudi tokrat so bili brezuspešni vsi nasprotnikovi poizkusi, da bi vdrl v nemško oporišče V ognju nemškega orožja sta ob velikih izgubah nasprotnika propadla tudi dva močnejša napada. V proti-sunku so nemška grenadirji pognali v zrak več bojnih postojank in uničili v boju iz bližine en oklopnik
Tudi sovražnikovi sunki na področju Campa de i Pešci in pri pokopališču Caram so propadli s težkimi izgubami. Ko so dopoldne propadli vsi sovražnikovi napadi pri
Isola Belli, je obnovil svoje sunke s podporo oklopnikov, toda navzlic temu so bili njegovi napori brezuspešni. Grenadirji so vrgli sovražnika nazaj in zažgali en oklopnik.
Na pristaniškem področju Anziia in Nettuna so nemške daljnortrelne baterije ponovno povzročile občutna razdejanja v sovražnikovih skladiščih gradiva in pogonskega goriva. Opazovali so velike požare 'n številne eksplozije.
Potovanje Badoglijevega
zastopnika v Moskvo
Madrid, 11. maja. Moskovsko potovanje Ba-doglijevega nrnistra Togliattlja, pravi »Arri-ba« v svojem komentarju, dokazuje znova,
kako se skušajo komunisti razširiti tudi v Sredozemlju.
Zatemnitev od «1.341 do 4.30
Italija se bori za zmago
Grazfanijev govor po radiu
Rim, 10. maja. Maršal Rodolfo Graziani je imel v torek zvečer po radiju govor italijanskemu narodu, v katerem se je spominjal osme obletnice ustanovitve italijanskega imperija. V zvezi z omembo kolonizatorčnega delovanja starega Rima je opozoril Graziani na zasluge italijanskega naroda v boju za kulturno po-vzdigo Afrike, ki so jih priznali vsi kulturni narodi ter je ožigosa! slepi egoizem britanskega imperija, ki se je vedno upiral pionirskemu delovanju Italijanov.
S povzdignjenim glasom je nadaljeval maršal Graziani, da mora danes ves italijanski narod vedeti, da je bila vojna, ki jo je Italija vod:la in ki jo hoče ob strani svojega nemškega zaveznika nadaljevati, nujna in da se je ni bilo mogoče ubraniti.
Maršal je močno kritiziral žalostno postopanje bivšega kralja Viktorja EmanueLa in njegovega pomočnika Badcgiija. ki v strahu, da bi ne izgubila zadnjo moč svoje politične oblasti. nista oklevala, da bi ne odprla vrat Sredozemlja pod prozorno krinko nenevarnega boljševizma prihajajočemu smrtnemu sovražniku evropske in krščanske kulture. S tem novim ogromnim izdajstvom Badoglijeve klike se je italijanski narod šele prav zavedel grozotne nevarnosti, ki mu preti z moreb tno sovražnikovo zasedbo ter je zato danes bolj ko kdaj
koli edin \ železni odločitvi, da bo borbo nadaljeval. V vsakem pravem Italijanu kar gori
sveta volja, da bi si ob strani nemških zaveznikov priboril zmago in s tem rešil in obdržal ljubljeno domovino.
Graziani je zaključil svoj izpodbudni nagovor z bojnim vzklikom nove Italije, ki danes veže vsa srca in plava na vseh ustnicah: »Italija. Italija. Italija!«
Kaj so porušili letalski
gangsterji v Italiji
Milan, 10. maja. Ducejev glavni stan je objavil, da je angloameriško letalstvo napravilo do sedaj v Italiji ogromno škodo. Porušilo je: 212 cerkva, 53 bolnišnic, 315 šol. 27 knjižnic, 36 umetniških spomenikov, 34 gledališč, 79 kinematografskih dvoran, 1 koncertno dvorano, 117 poslopij kulturnih ustanov, 6 javnih naprav ter 9 stavb social nih ustanov.
Poročilo navaja nato posamezne kraje, kjer so bili porušeni kulturni spomeniki Med drugimi so Milan, ki je izgubil 61 cerkva, 144 šol, 11 gledališč in 89 kulturnih institutcrv, Turin s 30 cerkvami, 22 bolnišnicami in 65 šolami, nato slede Genova, Bo-logna, Forli. Livamo, Ferrara. La Speza. Siena, Arezzo, FIcrenca in Rim. Przndeti so bili tudi drugi manjši kraji.

BsdagSi© namerava plačati z Kosetnšnansi
Rim. 10. maja. Iz nekaterih priložnostnih vesti, k' slučajno zaidejo v južnoita-lijanske liste, i?i . da se Badoglijo še nadalje pogaja o . ; čih italijanskih repa raci jskih plačilih. De.'-.'.stična poročevalska služba v Alžiru je v tej 7"P7.i javila, da poleg Angležev in Američanov niso postavili velikih zahtev le Sovjeti, temveč tudi izšeljeniški vladi bivše Jugoslavije to Grčije. Francija se tudi pripravlja, da bo označila vsoto., do katere meni, da ima pravico zaradi krivic, katere so ji povzročili Italijani.
V splošnem si bo vsaka država zbrala lastno obliko reparacijskih plačil. O Sovjetski zvezi vemo, da zohteva predvsem odpošiljatev milijonskih vojsk mladih delavcev za obnovo njenih porušenih mest in razdejane industrije. Anglija in Zedinjene države se bodo poplačale s prevzemom strateško pomembnih oporišč na italijanskih otokih ter z izročitvijo italijanskih kolonij. Izšel jeni ške vlade bivše Jugoslavije in Grčije pa hočejo denar ali umetnine. Ker Italija ne bo mogla plačati v dObri valuti zahtevanih ogromnih zneskov, je Badoglio predlagal izročitev določenega dela italijanskih umetnin. V načrtu ima, da bi velikim italijanskim muzejem zaplenil 20% inventarja ter ta dela prepustil Srbom ln Grkom. Nekaj izmed njih jih bodo seveda dobili tudi Angleži in Američani. Poleg tega bodo za plačilo re-
paracij uporabili tudi nekaj svetovnozna-nih italijanskih spomenikov. To naj bo italijanskemu narodu v stalno svarilo, da ne bo znova pričel vojno. Tako hočejo iz Italije odpeljati monumentalni spomenik Marca Avrela s Kapitola, kip Colleonija iz Benetk ter svetovnoznanega Michelan-gelovega Davida iz Firenc. Badoglio je izjavil, da se strinja s temi načrti, ki so večinoma itak nastali v njegovi vladi.
76 ItsUfansv umorjenih v jjsfSm Italiji
Rim, 10. maja. V Sant'Anselmu di Ca_ labria je prišlo do spopada med kanadski, mi in avstralskimi vojaki. Pri tem sta bila ubita dva Avstralca. Nato je dal nek ameriški častnik, ki je zaradi zaščite reda s policijsko četo prihitel na pozorišče, aretirati in ustreliti vse prisotne Italijane. Na ta način je bilo ustreljenih 76 Italijanov.
O tej za anglc-ameriške okupacijske čete značilni brutalnosti pripominja »Štefani«, da pač jasno osvetljuje metode anglosaških »osvobodilcev«, ki potem še trdijo, da so prebivalci južne Italije končno vendar zopet občutili veselie do življenja ter da so srečni, da so jih Angloameričani osvobodili vseh strahot prejšnjih časov, kakor je to javila londonska poročevalska služba.
»Itovo četrto predsediilkovanje ?
Madrid, 11. maja. Kot formalni uvod za Rooseveltovo četrto voiilno kampanjo sta Robert Hannegan. predsednik demokratskega nacionalnega odbora, in senator Barkley. vodja demokratske večine, pohvalila Rooseveltovo politiko. Hannegan je izjavi! da bo ameriški narod skrbel, da bo Roosevelt dokončno reš i nalogo, ki mu jo je dodelila usoda, ker odgovornosti za vodstvo vojne ni mogoče prepustiti nobenemu novincu ali mani navdušenemu borcu za svobodo. Tudi Barkley 9e je enako energično zavzel za Rooseveltovo ponovno izvolitev ter je kritiziral Deweya kot njegovega repub!'kan;kega nasprotnika. Hannegan je navajal Deweyeve besede, s katerinr je slednj-: leta 1940 protestiral proti priznanju Sovjetske Rusije, ter njegovo izjavo, da ne smatra za možno, da bi se dalo zgraditi 50 000 letal. Barkley pa je obračunaval s kritiko Rooseveltove zunanje politike ter je zanika! govorice da bj si Roosevelt in Hull med-seoojno nasprotovala.
Republikanci ugotavljajo, da se je demokratska stranka odločila napasti Deweya s po-
New York TImes o ja*
sebno »očrnilno kampanjo«. Predsednik republikanske frakcije v kongresu. Spangler, je izjavil: »Sedaj je stopil Roosevelt na plan s svojim častihlepnim načrtom za četrto kandidaturo. ki jo je pod svojim lastnim vodstvom pripravljal že leto dni.«
Medtem je politična sl:ka v Zedinjenih državah doživela to zanimivo izpremembo. da je napredna stranka, ki -ma sicer le enega, a zato zelo aktivnega zastomiika v kongresu namreč senatorja Lafolgettesa, po 121etni zvezi z New Dealom sedaj pokazala popolnoma izolacijsko barvo. Medtem ko so leta 1936 naprednjaki glasovali za Rooseve!ta, so leta 1940 prepustili volilcem pri volitvah svobodno odločitev. Na letošnjem strank:nem zborovanju v W'9con-srinu pa so se delegati pred tednom dni s 666 proti 22 glasovom odločili za popolnoma izolacijski program.
Čeprav govori vsakdo o Rooseveltovem četrtem predsedhikovanju, pa je predsednik sam še zelo tajinstven in ni javno še prav nič pokazal, kai namerava storiti.
Vigo, 11. maja. Vojaški strokovnjak »New York Timesa« izjavlja, da so nemške utrdbe v zapadni Evropi »izredno močne«. List pravi, da je nemška obramba v zapadni Evropi zgrajena na strmi in težavni obali, ob kateri stoji vojska z modernimi, gibčnimi rezervami. Dalje v notranjosti je pripravljenih več obrambnih zapor. Ob obali sestavljajo obrambo postojanke težkega topništva, bunkerji, žične ovire, milijoni min, velike množine avtomatskega orožja ter ogromne protitanskovske zapreke.
Skoraj vsako mesto ob obali in tudi številne kmečke hiše so izpremenjene v majhne utrdbe. Strojniška gnezda so vdelana med okna in hiše vrat. Ogromni topovi, izmed katerih so bili nekateri pripeljani z Maginotove črte, se družijo z železniškimi topovi in topništvom posameznih divizij.
Večino pehotnih divizij, ki služijo za obalno obrambo, ojačuje še nadaljnje navadno protiletalsko in protitankovsko topništvo. Mnogo teh topov je nameščenih po podzemskih postojankah, dočim so za strežno osobje zgradili varna zavetišča. Ob obali se često dvigajo betonski zidovi, ki so več čevljev visoki in široki in preko katerih bo treba za prehod oklopnikov in moštva zgraditi posebne mostičke. Tudi protitankovskih jarkov je mnogo. Vrh tega služijo protitankovski zaščiti še znameniti »zmajevi zobje«, posebni betonski bloki.
Vojaška pripravljenost Portugalske
Lizbona, 11. maja. Danes je minilo osem let, odkar je min strsk' predsednik dr. Salazar poleg drugih poslov prevzel tudi vodstvo vojnega ministrstva. Ob tej nriliki spominjajo listi na njegove takratne besede: »V razmeroma kratkem času moramo dobiti vojsko, ki jo bomo rabili za obrambo vrhovnih interesov naroda.« Kljub velikansicm težavam, s katerimi se mora bor'ti Portugalska, je Salazar po mnenju ]istov ta načrt -sijajno uresničil
Govorice o bližnji izpremem-bi poljske begunske vlade
Stockholm, 11. maja. V dobro poučenih londonskih krogih baje govore, kakor poroča »Svenska Dagbladet«, da je treba v kratkem pričakovati izpremembe poljske begunske vlade v Londonu. Vanjo bi stopili komunistični zastopniki, da bi b'lo zadoščeno Stalinovim željam. Po nepotrjenih vesteh je baje poljski pater Orlemanski. ki je nedavno obiskal Stalina. prinesel s seboj tozadeven Staline«' predlog za rešitev poljsko-boljševiškega spora. S pogojem, da bi komunisti stopili v vlado, bi b:li v Moskvi pripravljeni obnoviti zopet diplomatske odnose s poljsko begunsko vlado.
Kmtdmachmigeii
der Ernahrungsanstalt
Anwe!sung von Wein
Gastvvirtschaften und Weinschanken, die keine Weinvorrate haben und im Monate April keine Amveisungen zum An kauf von Wein erhalten haben, bekommen Sie am Samstag, den 13. d. M. und zwar: Betriebe mit dem Anfangssbuchstaben J bis N von 8 bis 12 Uhr.
Ankaufsbewillingungen erteilt »Prevod« Novi trg 4/m, Zimmer 20a.
Wenn die Ankaufsbewilligung der In-haber des Betriebes eigenhandjg hebt, geniigt die Vorlegung der Kennkarte. Fiir den Fall aber, dass die Ankaufsbe-willigung eine andere Person beheben wird, ist die Vorlage des Mitgliederaus-weises der Gastwirtegenossenschaft oder des Registers fiir den Ausschank von Alkoholgetranken des betreffenden Betriebes notvvendig.
Zuteilimg von Eiern
In jenem Milchladen, wo sie frisehe Milch beziehen, bekommen vom 15.—20. d. M. Kinder bis zu 3 Jahren je 2 E!er auf den Abschnit »a 2« der vom 1. Mai giiitigen Jugendzulagekarte, Kinder von 4—9 Jahren je 2 Eier auf den Abschnitt »28 b« dersel-ben Karte und vverdende Miitter je 3 Eier auf die Milchkarte fiir schvvangere Frauen. Die Milchladen bestatagen die Abgabe von Eiem auf der Ruokseite der Milchkarte. Der Eierpreis betragt 4.— Lire fiir 1 Stiick.
Hiihnerhalter werden gewamt aiuf ihre Karten Eier za beheben, da sie senst nach dem -Art. 6- der Verordnung vccn 16. VIL. 1941, Amtsblatt No 397/57, der eine An-schaffung bezugsbeschrankter Bedarfsarti-keln durch nčeht berechtigte Fersonen ver-bietet, bestrast sein werden_
d&vestfla »Prevoda«
Nakazila vina
Gostinski obrati in točilnice vina v občini Ljubljani, ki so popolnoma brez vina in v aprilu niso dobili nakupnic za nabavo vina, prejmejo nakupnice v soboto, 13. maja za obrate z začetno črko J do N od 8. do 12.
Nakupnice deli Prevod, Novi trg 4/m., soba 20 a.
Ako dvigne nakupnlco za naba vo vina lastnik obrata sam, zadostuje predložitev osebne izkaznice. V primeru, da pride po nakupnlco druga oseba, mora ta prinesti izkaznico gostilničarske zadruge ali register za točenje alkoholnih pijač dotičnega obrata.
Delitev jajc
V tisti mlekarni, kjer prejemajo sveže mleko, bodo dobili od 15. do 20. t. m. otroci do 3 let po 2 jajci na odrezek a 2 mladinske dodatne nakaznice, veljavne od 1. maja t. L naprej, otroci od 4—9 let po 2 jajci na odrezek 28 b iste nakaznice, no-seže žene pa po 3 jajca na mlečno nakaznico za nosečnost. Na hrbtu te nakaznice morajo mlekarne potrditi oddajo jajc.
Cena: 4 Lire za jajce.
Opozarjamo rejce kokoši, naj na svoje nakaznice ne dvignejo jajc, sicer bodo kaznovani po čl. 6 odredbe z dne 16. 7. 1941 Služb, list 397/57, ki prepoveduje pridobitev racioniranlh potrebščin, ki komu ne pritičejo.

Anglija se noče vrniti k zlati podlagi
Stockholm, 12. maja. V debati o mednarodnem valutnem vprašanju je finančni minister sir John Anderson v sredo govoril v spodnji zbornici m poudaril, da se britanska vlada ne namerava vrniti k zlati podlagi. Anderson je dejal: »Mislim, da nimamo nikakega povoda za trditev, da bi ta načrt določal povratek k zlatemu standardu. Gotovo bi se sedanja vlada temu najodločneje uprla.« Načrt stvarno določa nujnost trdne paritete med posameznimi valutami. Zahteva ustanovitev posebnega urada, ki bo odrejal devizni tečaj različnih držav v razmerju z njihovo valuto, vključno z ameriško valuto, ki sloni na zlati podlagi. Vsled tega predvideva načrt reševanje paritet med raznimi valutami s pomočjo zlata.
Konservativni poslanec sir Lambert War je izvajal v debati: »Bilo bi nespametno misliti, da bodo Zedinjene države, ki so si s toliko muko zbrale večino zlata, sedaj naenkrat smatrale vse svoje zlate zaloge za staro železo.«
Laburist Shinvvell je dejal, da mu predlog ni simpatičen in da bo v primeru, ako ga bodo združili z vprašanjem zaupnice, glasoval proti njemu. Izjavil je: »Ne želim, da bi Velika Britanijo izvršila samomor.«
Spodnja zbornica je končno sprejela sklep, naj se o tem predlogu še nadalje razpravlja pri mednarodnih razgovorih.
Vdor v sršenovo gnezdo
Težko pristopni Kočevski Rog je predel, katerega smatrajo komunistični tolovaji že ves čas od svojega početka dalje za nekako komunistično »trdnjavo«. Res je čiščenje v teh gozdovih zelo težko, ker je teren nepregleden in nudi že sam po sebi zaradi podzemskih jam nebroj prirodnih skrivališč. In res je tudi, da si savojski junaki niso nikdar upali v te kraje, tudi ne v čariih, ko se je še zdelo, da hočejo resno pobijati komunistična krdela- Ta so £4 zato v Rogu uredila svoja glavna skladišča za orožje, municijo, opremo in hrano ter so tja spravila tudi velik del blaga, kzuterega so jim v jeseni prepustili badoljevcL V Rogu so priredili tudi skrivališča, kamor so se v stiski zatekali višji komunistični mogotci, da so bili vami pred zasledovanjem. Enako so ali so vsa^j bile tam tudi komunistične bolnišnice, v katere so se zatekali predvsem partijci, ki so hoteli biti na varnem.
Seda j. pa prihaja iz Kočevja poročilo, da je tamošnja posadka, ki je enako kakor vse druge na stalnih očiščevalnih patruljah po okoJici, začela prodirati tudi v gctzlove v R<^u, t#m komunističnem sršenovem gnezdu. Domobranci dafaro pognajo teren ta zlasti nekdanji komunistični prisilni moblil-
ziranci in nekdanji skrivači, ki so se pridružili domobrancem, vedo tudi vsaj približno, kje so tolovajska skrivališča, že na enem prvih svojih pohodov je tako mogel oldelek kočevske posadke odkriti veliko komunistično Skladišče orožja, municije in tudi drugega blaga. Skladišče je bilo taiko spretno skrito in maskirano, da ga niti iz neposredne bližine ni bilo opaziti. Delno je bilo v kraški podzemski jami, delno pa v umetno napravljenih rovih. Dohodi v jamo in rove so bili tako dobro skriti, da so jih megli najti šele po skrbnem podrobnem iskanju. Najdeni plen je trud obilno poplačal. Oddelek iz Kočevja je vzel s seboj <M-ožje in nekaj drugega, več vrednega bla/-ga, ostalo skladišče pa je razstrelil in za-žgal.
Patrulja ribniške posadke je pri pregledovanju terena okoli Loškega potoka našla tudi dve komunistični bolnišnici. Ena oi njih je bila menda samo za ženske in je bila prirejena za nekako porodnišnico. Večino ranjencev in bolnikov so komunisti že prej odvedli, ostalo pa je tem še okrog 30 nosečih komunistk, katerih »tovariši« pri svojem umiku niso vzeli s seboj, oč'^idn0 zato ne, ker bi jih zaradi svojega stanja preveč ovirale.
Povpraševanje po industrijskem delavstva
je bilo lani večje kaloor ponudbe, kar je vpfiivaSo na mezde
Iz poslovnega poročila Pokrajinske delavske zveze za lani posnemamo naslednje podatke o položaju industrijskega delavstva pri nas. Industrijsko delavstvo ščiti oddelek industrijskih delojemalcev pri Pokrajinski delavski zvezi. Ob koncu leta 1942. ugodni izgledi za nadaljnji razvoj oddelka se niso uresničili. Izredne razmere so preprečile izvedbo organizacijskega programa, tako da se je moral oddelek omejiti v glavnem na urejanje delovnih pogojev po strokah in podjetjih, ki so bila še dosegljiva.
Po septembru so bile pretrgane zveze z večino funkcionarjev v pokrajini. Po ba-doljevski izdaji so bila številna industrijska podjetja, razen onih v najbližji okolici Ljubljane m delno na Notranjskem, marsikje povsem uničena. Tako je uničena tudi lesna industrija. Zato je obrtna industrijska delavnost v velikem delu pokrajine skoraj povsem zastala, delavstvo je izgubilo zaslužek, bilo je prisilno mobilizirano ali pa se je mobilizaciji odtegnilo v kraje, kjer posluje redna pokrajinska uprava.
Večina industrijskega in obrtniškega delavstva je morala spremeniti svojo poklicno zaposlitev. Tako je delavstvo zaposleno namesto v tovarnah in obrtnih delavnicah, pri popravljalnih delih za obnovo porušenih in poškodovanih poslopij ter prometnih zvez. Kljub povratku številnih delavcev iz internacije ob koncu lanskega leta ni bilo med industrijskim in obrtnim delavstvom skoraj nobene nezaposlenosti. Povpraševanje po delavstvu je bilo celo večje kakor ponudbe, kar je zelo vplivalo na višino mezd zlasti v obrtnih strokah. Tako so bile mezde kolektivnih pogodb pod vplivom draginje in povpraševanja po kvalificiranih delavcih delno
prekoračena in v nekaterih strokah, n. pr. v stavbni, so se celo podvojile. Toda to ne velja za pretežni del industrije, kajti industrijska podjetja se v splošnem drže mezd kolektivnih pogodb, delno pod zaščito obvezne civilne službe, ki prepoveduje delavcu zapustitev službenega mesta brez pristanka delodajalca, delno pa zaradi tega, ker posamezna podjetja obratujejo pod zelo težkimi pogoji, saj so izgubila velik del odjemalcev.
Del industrijskega delavstva je bil lani tudi poslan na brezplačne dopuste, od-nosno je bil prizadet po odpustih in skrajšanju delovnega časa (Saturnus. Združene papirnice, tekstilna stroka, industrija bonbonov, industrija testenin itd.). Vendar je večina podjetij podprla prizadeto delavstvo z izrednimi podporami, in skušala si je pridržati izšolano delavstvo za primer povečanja obrata.
Sporno je bilo vprašanje, kdo sme zastopati delavstvo javnih in samoupravnih ustanov. Službeni pogoji so bili urejeni z enostransko izdanimi predpisi, mezde so zaostale za cenami življenjskih potrebščin ter so še lani septembra znsšale na -iro le po 2.45 L do 3.£0. To najvišjo mezdo je dosegel le kvalificiran delavec šele po 15 letih službe. Oktobra so bile urejene plače železniških pogodbenih delavcev, ki znašajo sedaj od 4 do 7 Lir ns uro. Za delavstvo mestnih podjetij je bila sklenjena kolektivna pogodba, ki določa mezde od 4 do 8.5 L na uro. še vedno je pa nerešeno vpraš?nje mezd drugih občinskih delavcev in delavstva cestnih odborov ter nekaj manjših samoupravnih podjetij. Nekateri izmed teh delavcev so bili sicer deležni 30% zvišanja mezd po naredbi Vrhovnega komisarja, toda njihove mezde so še vedno prenizke.
Gospodarstvo
Izgraditev srbskega gospodarstva
Te dni so potekla tri leta, odkar je nemška vojaška, uprava v Srbiji pričela poslovati. Ob tej triletnici objavljajo listi poročila o uspehih, ki so bili doseženi v sodelovanju med memško vojaško upravo in srbsko vlado.
Vlada generala Nediča je takoj spoznala možnosti napredka in izgraditve gospodarstva, ki se mora naslanjati predvsem na kmetijstvo in rudarstvo. Zato je posvetna tema dvema panogama največjo pozornost. Ostale panoge srbskega gospodarstva dobro izpopolnjujejo kmetijsko m rudarsko proizvodnjo. Industrija za predelovanje železa izdeluje predvsem kmetijsko orodje m potrošLie predmete za kmetijstvo. Poleg plugov in kmetijskih strojev je važ no tudi rečno orodje. Ustanovljena je bila velika nova tvonrca plugov z letno kapaciteto 12 000 plugov. V prvem letu obstoja tvornice je podjetje v polni meri izvršilo v načrtu predvidene naloge. Izdelovanje plugov je tem pomembnejše, ker imajo števil m kmetje v Srbiji še lesene pluge.
Usnjarska industrija v Srb jL bi lahko v celoti krila potrebe dežele, vendar nima na razpolago dovolj surov Ji kož. Zato so bili izdam dalekosežni ukrepi, da pridejo vse razpoložljive k:že na trg za potrebe usnjarske industrije. Prizadevanje, da se poveča število goveje živine, je uspešno in bo ta okolnost tudi bistveno pripomogla k večji proizvodnji surovih kož.
V novih razmerah je morala najbolj omejiti obratovanje tekst lna industrija. Kot surovina je na razpolago domača volna poleg določenega kontingenta celulozne volne iz Nemčije, kar pa krije le najnujnejšo potrebo. Pomembna je industrija mesnih izdelkov (salame, konzerve itd;-). Tu obratujejo štirje veliki obrati z mesečno kapaciteto 200 do 300 ton. Ti obrati imajo lastna pitališča za svinje in tudi sama pridelujejo potrebno krmo. Poleg teh štirih ve-l'kih obratov pa so še številni manjši obrati. Industrija mesnih izdelkov dela danes predvsem za potrebe nemške vojske, po vojni pa bo lahko znaten del svojih izdelkov stavila tudi na evropski trg.
Domača industrija stekla krije vso potrebo dežele v pogledu votlega in okenskega stekla. Tudi papirna industrija krije domače potrebe in potrebe nemške vojske. Zato dobiva del surovin iz Nemčije. Industrija za predelovanje lesa je šele v začetku svojega razvoja. Obeta pa se ji lepa bodočnost, čim bodo ustvarjeni pogoji za izkoriščanje znatnega gozdnega bogastva.
Kemična industrija kaže organsko zvezo tako z rudarstvom kakor tudi s kmetijstvom. Industrija mila oskrbuje prebivalstvo in vojsko v zadovoljivi meri. Povečana proizvodnja oljaric je omogočila tudi boljšo oskrbo industrije mila s surovinami. Industrija kleja ima na razpolago dovolj surovin (kosti), zlasti od industrije mesnih izdelkov. Proizvodnja bakrene galice se naslanja na domačo proizvodnjo bakra, kakor tudi žveplene kisline, s katero oskrbuje Srbija še Hrvatsko, Bolgarijo in Rumu-nijo.
Lep napredek beleži tudi rokodelstvo, ki je bilo prej precej zanemarjeno, ker so merodajni činitelji gledali na to, da bi se dežela čim prej industrializirala- Prva skrb je šla za tem, da se povsod izvežbajo strokovni delavci. Na tem področju je bilo v zadnjih letih mnogo storjeno, kar priča ustanovitev številnih strokovnih šol in tečajev. Danes je v Srbiji pet obrtnih šol, 5 tehničnih srednjih šol in 74 obrtnih nadaljevalnih šol. Poleg tega je b'lo v zadnjih dvel letih prirejenih 63 strokovnih tečajev. V avgustu lanskega leta je bilo odrejeno, da morajo industrijski obrati z več kakor 10 delavci postopno zaposlovati neizučene delavce m jih jzvežbati za strokovne delavce. V vseh rokodelskih ki trgovinskih obratih pa je bilo število vajencev podvojeno.
Srbski kmetijski gospodarski minister dr. Nedeljkovič je sedanji razvoj označil z besedami: V splošnem kaže naše gospodarsko življenje v kratkem času po prelomu prejšnje (težave občudovanja vredno življenjsko energijo, številne pozitivne uspehe in napredek na vseh področjih.
GOSPODARSKE VESTI = Oblačilni predmeti is starih
V zadnjem času so pričela v Nemčiji zasebna podjetja izdelovati razne oblačilne predmete iz ponošenih Oblek ali iz starih tkanin z uporabo majhnih koKčin novih tkanin. Sedaj je nemški državni komisar
za cene s posebnim odlokom odredil maksimalne odstotke zaslužka, Id je dopusten v tej novi gospodarski panogi.
= Nemško-hrvatski gospodarski odnosi. Vodja trgovinskega oddelka nemškega poslaništva v Zagrebu posianiški svetnik dr. Kiihne je imel te dni v štajerski pokrajinski gospodarski zbornici predavanje o nem-i ško-hrvatskih gospodarskih odnosa.j h, ki i mu je prisostvoval tudi glavni tajnik nemške trgovinske zbornice za Hrvatsko. Predavatelj je podal najprej sliko političnega položaja na Hrvatskem in akt'vne pomoči Hrvatov v borbi proti tolovajem Pri upo-J števajnrju po vojni povzročenih okolnosti ! mora iti trgovinska politika med obema ! državama nova pota. Zlasti na področju politike cen je b:lo treba najti izhod v ustanovitvi izravnalnega sklada za cene, ki naj omogoči prebroditi razlike v cenah posamezn:h predmetov v eni in drugi državi. Dr. Kiihne je podrobno navedel najvažnejše izvozne im uvozne predmete Hrvatske, pokazal pa je tudi možnosti za izgraditev gospodarskih ednošajev s posebnim o žirom na tesne odnošaje med hrvatskem gospodarstvom in štajersko.
c= Obnova porušenih poslopij na Hrvatskem. Hrvatski minister za poškodovana področja je v sporazumu z vojnim, notranjim in prometnim ministrom izd?! navodila za obnovo poslopij, ki so bila zaradi vojnih operacij poškodovana. V prvi vrsti se morajo obnoviti poslopja, ki se dajo v najkrajšem času in z najmanjšimi stroški usposobiti v uporabo. Popolna obnova pride v poštev le tam, kjer je škoda neznatna. Sicer se mora poslopje z najenostavnejšimi sredstvi popraviti tako, da je sposobno za bivanje. Vsa ta dela se morajo Izvršiti z uporabo čim manj novega materiala. Naredba vsebuje podrobne predpise glede popravila škode na strehah, dimnikih, oknih, vratih, stopniščih itd.
= Obvezne rezerve živil v Rttnmitfj!. Rumunska vlada je izdala vrsto ukrepov, ki imajo namen ustvariti rezerve najvažnejših potrošnh predmetov. Državna de-positna blagajna je dobila pooblastila, da v ta namen, podeli romunskemu zadružnemu zavodu posojilo v višini 600 milijonov lejev. Zavod ho a ta znesek vskladiščil važna živila, predvsem jed ino olje, žito in milo, in sicer v različnih delih, dežele. Za posojilo jamči finančno ministrstvo z izdajo brezobrestnih zakladrtih bonov. S posebno uredbo so bile tvornice mila v Bukarešti in v zapadnem delu dežele zavezane, da izdelajo 610.000 kg miia (70% pralnega in 30% toaletnega mila in mila za britje) tn da ga takoj vskladiščijo v zapadnem delu dežele. Samo tvornica mila »Štela« v Bukarešti bo morala v ta namen izdelati 120.000 kg mila. Tudi tvornice testenin so bile s posebno uredbo zavezane izdelati določene količine za trajno zaloga
Turška vlada je isstav£Sa
izvoz krsnaove rade
Berlin, 12. maja. Potem, ko je turški vlada nedavno v nasprotju s pogodbenimi dogovori ustavila izvoz kromove rude v Nemčijo, je nemška vlada po svojem veleposlaniku v. Papenu dostavila turški vladi svoje stališče glede položaja, ki ga je ustvarila ta kršitev pogodbe
Žrtve letalskih napadov na Belgija
Bruselj, 11. maja. V noči na 11. maj so anglo-aaneriški bombniki zopet napadli razna mesta v Flandriji in Valoniji. V stanovanjskih predelih mest Charleroi. Kortrijk in Gent je nastala pomembna škoda na poslopjih. Mnogo ijudi je bilo ubitih alj ranjenih. V Tournaiju so doslej našteli 47 mTtvih in 120 hudo ranjenih. Tamkaj je bilo uničenih 150 stanovanjskih hiš.
Amery o izpustitvi Gandhija na svobodo
Amsterdam. 11. maja. Minister za Indijo Amery je izjavil po Reuterjevem poročilu v četrtek v 9podnji zbornici, da so Gandhija izpustili na svobodo zgolj in samo iz zdravstvenih ozirov. Poudaril je. da se je izpustitev izvršila »brez posebnih pogojev«.
Izbruh mehiškega ognjenika
Madrid, 11. maja. Po vesteh jz Meh ke je pričel zopet delovati mladi mehiški ognjenik Paracutin Cancut.
Zatemnitev od 21.30 da 4*30
družbo, ]d ^ tibotapta kokain. Tihotapci
so zahtevali za kilogram kokaina 10 tisoč švedskih kron. Kupčija s kokainom je na Švedskem v zalnjem času sijajno uspevala.
* Na dve leti ječe je bila obsojena 401etna Margareta Mayer iz špitala na Semmerin-gu, ker se je lani poleti spustila v nedopustne razmere z nekim vojnim ujetnikom, od katerega je sprejemala tudi darila.
Iz Ljubljane
u— Nova grobova. Za vedno je zapustil svojce zasebnik g. Josip 2 i t n i k. Za njim žalujejo soproga Fani in številno drugo sorodstvo. Rajnega so spremili k večnemu počitku v petek popoldne z Žal na pokopališče k Sv. Križu. — V Zagrebu je umrl zasebnik in bivši rezervni poročnik g. Ladislav R e g v a r t. Pogreb
je bil v soboto 6. t. m na Mirogoju, kjer so pokojnika položili v družinsko grobnico. — Rajnima naj bo lahek počitek, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Poroka. V nedeljo sta se poročila v cerkvi sv. Petra posestnik iz štepanje vasi g. Jože V r b i n c in gdč. Pavla. Dolinarjeva z Dobrove, čestitamo!
u— Ozračje se je ogrelo. Ker nas že ves
maj pošteno zebe, zlasti po pisarnah, ki niso več kurjene, smo se dni. na katere godujejo prosluli ledeni svetniki, v resnici bali. Ce bi se hlad še stopnjeval, kar je po ljudski domnevi pravica trjakov, bi bilo za pisarniške moči in ljudi, ki nimajo opravka z ročnim delom, že prehudo. V resnici pa se je zgodilo prav nasprotno. 2e v četrtek popoldne, na dan pred sv. Pankracijem, je del j časa sijalo sonce in ozračje toliko ogrelo, da je bilo v zavetnih legah prav prijetno posedati. Tudi včeraj svetnik svoje oblasti ni izrabil. Zjutraj je kazalo živo srebro v termometru 11° C nad ničlo. Nebo je bilo sicer oblačno, vendar je od časa do časa posijalo sonce, ki je ozračje precej segalo, tako da lahko pričakujemo, da tudi Ser-vacij in Bonifacij ne bosta uveJjavila svoje prislovične moči.
V nedeljo vsi na protikomnnistično zborovanje v Borovnici!
u— Nabirka papirja Slovenskega Rdečega križa. Slovenski Rdeči križ objavlja: V teh dneh so prejela vsa večja trgovska podjetja pismeno vaibilo, da odberejo v svojih obratih ves nerabni papir in ga darujejo Slovenskemu Rdečemu križu, če je bilo po pomoti kako podjetje te vrste izpuščeno, prosiimo, da samo javi gospodarskemu referatu Slovenskega Rdečega križa — dekliška šola pri Sv. Jakobu ali pismeno ali telefonično na štev. 21-29 — svoj natančni naslov, vrsto in približno težo pripravljenega papirja ter dnevni čas, kdaj Slovenski Rdeči križ lahko pošlje ponj. Manjša trgovska podjetja, ki niso bila posebej pismeno povabljena, prosimo, da ves nerabni papir pripravijo in z njim počakajo, da ga bo v »Tednu nabir-ke za Slovenski Rdeči križ«, t. j. v času ol 22. do 27. maja pri mjih pobrala šolska mladina. V kratkem bodo prejela pismena vabila za darovanje papirja tudi industrijska in obrtniška podjetja, denarni zavodi in njim sorodne ustanove, večji gostinski obrati, zalruge itd. Da b£t mogel Rdeči križ svojo nabirko čimprej in čim uspešneje dovršiti, prosimo tudi vsa ta podjetja in ustanove že sedaj, da odrede v svojih obratih odbiranje vsega nerabnega papdrja in da se tudi v arhivih izločijo vsi spisi, ki niso za podjetje res važni,
u— Zahvala. Gosp. čeč Karel, industrijalec, je daroval Slovenskemu Riečemu križu Lir 500. Prisrčna hvala!
u— V poizvedovalnem oddelku Slovenskega Rdečega križa pri referentu III, Marijin trg 5, naj se zglase: Klemene Jakob, major Popovič Stevan, Slobodnik Janez ali njegovi svojci, oseba, ki je pisala pismo Furlan Ivanki v Hrvaftske Moravice in svojci Kor-diš Antonije iz Šego ve vasi. V glavni pisarni, Marijin trg 5, naj se zglase osebe, ki so se zanimale za internirance: Teropšiča Franca, Jožefa Franca, Ferkaja Franca, Morača Milica in Slavinarja Toniča.
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dv°-hi trimesečni tečaji (dnevni in večerni) pričenjajo 15. in 16. maja. Moderna stro-jepisnica, desetprstna metoda. — Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: TrgOvsKu učWšče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— V dvomu opri>§čena. Bivša babica A. L. je bila obtožena, da je neko kmetico iz ljubljanske okolice, po imenu Terezijo, inficirala in jo tako po svoji malomarnost-; usmrtila. Obtoženka se je branila krivde, češ da dejanj, ki jih ji je pripisovala obtožnica, sploh ni izvršila. Mnogi indici so jo močir.o obremenjevali, med pričami pa zlasti pokojničin mož. Neposrednega dokaza za krivdo cbtoženke ni bilo. Zato se sod-
KINO SLOGA	Telefon 27-30
Predstave jutri v nedeljo ob 10., 14.30, 16.45 In 19. uri
Blagajna odprta od 9. do 12. in od 13. ure dalje
niki niso mogli prepričati, da je obtoženka resnično kriva in so jO v dvomu po § 2S0. kazenskega postopka oprostili. Obtoženka je zagovarjala dr. Ljuba Prennerjeva.
Z Gorenjskega
Pionirski naraščaj ob Vrbskem jezeru.
Hitlerjeva mladina, ki se vežba v pionirskem poklicu, je imela pretekle dni tekme z motornimi čolni in letaM, ki so pokazaie veliko izkušenost naraščaja za pionirsxi poklic. Na Vrbskem jezeru so tekmovali tudi s čolni, kar je izzvalo med naraščajniki posebno veliko navdušenje.
Iz Spodnjega Dravograda je odšel pred nekaj dnevi krajevni skupinski vodja Toni Dietrich. Drajvograjčaaii so mu ob tej priliki priredili po&iovilni večer, katerega so se udeležili številni pripadniki nemške družine.
V nedeljo vsi na protikomunistično zborovanje v Borovnica!
Na bojišču so padli: pehotni desetar dr. Emil Hermana, star 33 let, podčastnik. Jo-sef Konig, star 38 let, desetar v nekem planinskem polku Hubert Latnianig, star 19 in pol leta, vojak Hans Romauf ter podčastnika Alojz Holbing ter Helmut Hoffmann. Holbing se je udeležil vojnih pohodov na Poljsko, v Francijo, Jugoslavijo, Grško, na Kreti in na vzhodu. Padel je v 25. letu svoje dobe. Nadalje sta padla na vzhodni fronti desetnik Rajnhold Maier, star 20 let, in 18-letnd vojak SS oddelkov Vili Brunner.
Bunker iz Karelije na Koroškem. Na razstavi »Planinsko ljuastvo-vojaško ljudstvo« v Celovcu, ki beleži do sedaj že 27.000 obiskovalcev, ao razstavili v zadnjem času tudi bunker, kakršnega se poslužujejo finske čete na bojišču v Kareliji. Bunker je zgrajen na svojevrsten način in odgovarja v zasnovi in ureditvi ozemlju, na katerem je stal. Bunker vzbuja med obiskovalci razstave posebno zanimanje.
Tatarska mladina na Koroškem. V četrtek lt t m. je prispela na Koroško delegacija tatarskih dečkov in deklet. Mladi Tatari se bodo na Koroškem seznanili z ustanovami nemške mladine. Na koncu jih popeljejo dani koroške Hitlerjeve mladine v gore, kjer jim bodo raz.kaza.Ii mikavnosti planinskega življenja.
Večer humorja v Kranju. V Kranju so imeli te dni pester večer, na katerem so nastopali z izrazitimi humorističnimi točkami. Večer je vzbudil mnogo veselja med poslušalci.
S štajerskega
Štajerski Gauleiter v emureškem okrožju. Prošlo soboto in nedeljo so imeli v Crnuie-ku, Radgoni in št. Petru glasbene prireditve, ki jih je volil profesor Oberborbeck, obiskal pa jih je tudi Gauleiter Uiber-reiter, ki je prav tiste dni bil za krstnega botra prt 10. sinu kmeta Antona Saksa.
Višji sod«i svetnik dr. Rasch je padel. Dne 10. aprila je padel na zapadu višji sodnik svetnik dr. Wilhelm Rasch iz Gradca. Dr. Rasch je bil rodom iz Celovca, študiral je v Celju, doktorsko skušnjo pa je napravil na graški univerzi. Posvetil se je sodni službi in bil nameščen najprej v Celju, po svetovni vojni pa je odšel v Gradec-
Spominska proslava za pokojnim Seppom EggersOm je bila v Celju. Poleg predstavni-
Naš nml podlistek
Jutri, v nedeljo, začnemo priobčevati izredno zanimiv družabni in rodbinski roman izpod peresa L. Frickove:
„Us0da pri telefona"
Napačna telefonska zveza postane važen dogodek v življenju celega kroga ljudi. Materinska Kristina in njena sinova pa svetska Laza in njen mož se seznanijo m njih usoda se zapleta v napet vozel, čigar razmotrivanje bo naše čitatelje in čitateljice enako vznemirjalo, kakor ga je zadnje tedne »Veliki goslač«.
Jutri v stetfeJfo?
Me zasjsušite gsrššettsa!
Kroniko
*	Vatikanska mornarica. Pod nevtralno zastavo se je osnovala posebna mornarica za preskrbo Vatikana z živili. Ta mornarica bo imela zaenkrat dve ladji, in sicer »Arhimedes« in »Conte Orlando« z 10 tisoč tonami. Parnika vatikanske mornarice bosta obiskovala portugalska in španska pristairšča, kjer bodo nakladali živila iz prekomorskih dežel. Ladji bosta pluli pod zastavo Vatikana, ki je belorumene barve.
*	Divjačina vzhodne Tir°lske. Od 1. aprila lanskega leta do" 31. marca 1944 je bilo ustreljenih v lovskem okrožju Lienza 1959 kosov divjačine. Med njimi je bilo 862 gamsov in sm, 716 zajcev, 45 ruševeev, 86 golobov, 41 divjih rac itd. Vsa ta divjačina je dala. 15.864 kg mesa, ki se je razdelilo med prebivalstvo. Poleg tega so lovski čuvaji in lovci vloviili nekaj kun, 29 mrmotic, 232 feLc, 41 podlasic in 8 jazbecev. Skupno -e vrgel lov na divjačino v Iienškam okrožju v :sadnjsm lovskem letu 30.000 mark
dobičkii.
V nedeljo vsi na protikomnnistično zborovanje v Borovnici!
*	Rokopis SSraussovega valčka prodan za ID.fiOO frankov. Nedavno so bili v Parizu na dražbi rokopisi slavnih mož. Naprodaj je bil tudi notni rokopis nekega valčka Jo-hanna Straussa za katerega je plačal kupec 19.500 frankov. Vsoto 30.000 frankov je na tej dražbi dosegel rokopis, ki pred-očuije šest strani življenjepisa Gerarda de Nervala, moža, M je v Franciji znan kot Goethejev prijatelj. Gerard de Nerval se je L 1885.. v duševni zmedenosti obesil.
*	Prva ženska kr»vka v Pragi. Neko 18 letno dekle iz Prage je v zadnjem času napravilo skušnjo za krovsko pomočnico. To je prva ženska s takšnim poklicem v Pragi. Krovka deluje v očetovem podjetju.
*	Smrt lOZlearika. V okolici Vidma v Furlaniji je umrl te dni Giusepe Valentini, star 102 leti in 3 mesece. V občini, kjer je živel Valenrinl, je v zadnjih 14 letih umrlo 6 c&sb. ki so dosegeJ starost 100 let in 13 oseb, M so prekoračile 80. leto. še danes ima ta občina enega moškega, Id je statr 93 let žn enega, ki je dovršil 92. leto starosti.
*	Smrtna nesreča pri čiščenju oken. V Pfeilgasse na Dunaju je 781etna hišnica Ka-taiina BincLerjeva srsažila okna domačega stanovanja. Nenadoma je izgubila ravnotežje in padla na dvorišče, kjer je dobila tako hude poškodbe, da je umrla kmailu po prevozu v bolnišnico.
*	Rabini so stavkan. V Tel Avivu so nedavno stavkali židovski rabini in nastav-"iienci tamkajšnjih sinagog, ker jim je židovska mestna uprava črtala draginjske doklade. Arabski tisk, ki je objavil vest s primernima dodatki, pravi, da je bila to prva stavka rabinov na svetu.
*	Sladoled zopet dovoljen. V nemških H-Vh črtamo, da bo letos poleti zopet dovodno izdelovanje in prodajanje sladoleda
je bil v zadnjem času prepovedan. Se--Ma pa bo izdelovanje sladoleda dovoljeno ie kolikor bodo zanj na razpolago potrebna živila.
*	Madžari se med vojno radi ženijo. Larsloo teto je bilo na Madžarskem sklenjena več porok kakor leto dni poprej. Novorcrjencev je bilo lani manj, toda sta-tistiM se tolažijo z dejstvom, da je bilo tudi manj smrtnih primerov. Navzlic temu •e je Število madžarskega prebivalstva .. nsko leto pomnožilo za 82.654 oseb.
*	Tihotapci kokaina na švedskem. Kri-vnJnalna policija v Stockholmu je prijela
f Kapetami Ivami Lavrisis
Čeprav te k sebi zvabil je Merkur,
da ^uet oklenil si se bil trgovstva, pozab?! nikdar nisi leposlovstvia in veš, kedo Prešernov je »dihur«.
Tvoj duh prerad popertja se v azur,
mrzeč izrodke starega ostovstva; da lajšaš bedo siromaštva, vdovstva — žrtvuješ dosti svojih prostih ur.
Nekoč lz zSate Prage v rodni Travnik s seboi prinese! lep si kos Evrope, ao še živeti znal si ko puščavnik.
Usoda te trd6 je dela v stope. Poslej od mira več ne boš odrivan,
ti kraška korenina, Kapčev Ivan! *
Pokojni došolanec praške »Obchodni Akademie« je čital izvirnike v 6 ali 7 jezikih, iz enega celo prevajal igrokaze, namenjene podeželskim odrom. Ta dela so prejkone sedaj vsa pogorela. Novega jezika se je lotil zadnje mesece, četudi se mu je po taboriščih zdravje jako poslabšalo. Operacija na želodcu mu je le malo podaljšala — trpljenje. Have anima can-dida!
KU L TUMNI PREGLED
Schoiiherrieva »Zemlja« v Drami
Ta igra je pri nas precej znana, saj je edino Schonherrjevo delo. ki je izšlo v slovenskem prevodu kot knjiga (prevedel M'lan Skrb:nšek. izdala Tskovna zadruga v Ljubljani leta 1925). Igrali so jo že ponovno na raznih naših odrih, posebej je z njo umetniško povezan Milan Skrbinšek, ki jo je tudi tokrat zrežiral in čigar stari Kremen je dal uprizoritvi markantno osebno središče, ob katerega se živo odb:jajo značaji ostalih eseb
»Življenjska komedija« — tako označuje knjižni prevod (ki je bil za sedanjo uprizoritev nekoliko predelan) to Schonherrjevo igro. Avtorju je samo komedija, najnovejša naša uprizoritev pa je označena kot »igra iz žvljenja«. V spremembi teh označb vidimo tudi razne interpre::acije osnovnega značaja »Zemlje«. Vsekako se je sedanja naša uprizoritev prevesila iz komedije v dramo, poprijela resnobne poteze kar se da zabrisala to, kar je ali kar bi moglo bit: v nji komično, in se tako dvignila nad prvotno naturalistično zasnovo, ki se je s'cer že pri Schonherrju razvila v neko psihološko jdealizacijo glavne osebe in v lirično poveličevanje meči n vpliva zemlje na kmeta. Tiiko je zrasla preko okvira vsakdanjega kmečkega življenja v vizijo malone simbolnega značaja.
Demonski humor, o katerem govori režiser v »Gledališkem listu«, je izgubil vsaj v sedanji interpretaciji tisto, kf je za humor b:stveno in dobil skoraj že groteskne uč'nke. Takšen je, postavimo, tisti prizor, ko stari Kremen pokliče mizarja, da mu izmeri krsto in grobarja, da sr določi svoj grob: ;z tega prizora je izginila skoraj vsa komična primes, nekaj večjega in veličastnejšega je moglo zagrabiti gle-
dalca: namreč Kremenov odnos do smrti.Vzlic vsej volji do življenja ne čuti pred njo najmanjšega strahu; tako je že v zemlji, da mu je vseeno, če zleze nekoliko globlje vanjo; ne mara samo da bi ležal v soseščin kmeta, k ga je bil pred dvajsetimi leti jyevaril v neki kupčiji. Tudi zaključni prizori v tretjem dejanju. kakor tisti s tehtnico ali cn:, ko star' Kremen razbija svojo krsto, so zgubili vsako sled komedije. Gledalec je moral mi&l;ti samo na prvinsko trdoživost starca ki je ves združen z zemljo in se z njo vred preraja; mora' je občutiti v teh prizorih, ki jim je za ozadje prebujenje pomladi v planinskih krajih, nekako, dejal bi. rustikalno mis+iko. ki daleč presega naturalistično dramatsko ozračje
Ob tem :zraz"ito dramarskem pojmovanju je še bolj stopila v ospredje drama Kremeno-vega mehkužnega sina Janeza al: usoda gospoduje Reze ko odhaja od Kremenovih k Lede-ničarju na Visoko. Skratka, naša nova uprizoritev »Zemlje« je kar se da zabrisala komedijo, s katero je Schonherr prikazal trdoživost starega kmeta in se naslonila na dramatske n simbolne možnosti, ki jih nudi besed lo igre. tako da je postala »Zemlja« izrazita drama iz kmečkega življenia. Pri tem je dramatski element zgoščen okrog Janeza, Reze Katre in hlapčeta, medtem ko je stari Kremen zrasei v groteskno-simbolično podobo kmečke gree. ki se ne <M ugnati, in pooseblja moč in oblast narave, elementarno silo zemlje.
Spričo te razdelitve dramatskih elementov v Skrb:nškovi sedanji režiji stojita v ospredju igre dve osebi: stan Kremen (Milan Skrbinšek) in njegov iz drugega »testa« ustvar jeni, mehkejši, ponižni in resignirani sin Janez (Pavle Kovič). Obe vlogi, izmed katerb je Skrbinškova na višku plastičnosti in učinkovitosti svojih izraznih sredstev, si stojita nasproti v zanimivem in igralsko zadosti izrab-
ljenem kontrastu. Potlej je tu tekma gospodinje Reze (Juvanova) m dekle Katre (K r a 1 j e % a) za osvojitev Janeza v času. ko se zdi. da bo star umrl; stara, le mimogrede naznač^na Katrina in Janezova ljubezen, ki se nj mog-a in smela izživeti, in vzplamtitev Janezove želje po otroku, k- mu ga lahko da samo Reza vendar ugasne tud to v obojestransko enako dramafčiv odoo^edi. ko se srečata krsta in zibelka. Temnerament P. Ju-vanove se je uveljavil v izdatnejši meri, kakor je mogla Kraljeva razviti in pokazati notranjo tra2;ko Katre Če izvzamemo Ledeničaria z njegovim; s:novi (L i o a M :n zan mivo figure h'ančeta (S t a r i č) ter zaradi značMnega poudarka glede medic ne tudi zdravnika (K o -š u t al so ostale figure bo!-: al; manj epizodne in ilustrativne. Predvsem so to trje hlape. (G o r i n S e k D r e n o v e c. R r a t i n a), katerih vsek postavi nn oder kaj značilnega pa m;zar (R i a ž) grobar (P 1 u t) in posebej se svetamica (R 3 k a r j e v a). Tudi trije dečki so se dr.bro postavili.
Inscenacija inž arh. F ran za ustreza ne-real;st:čni koncepciji avtorja, ki je želel skozi okna prikazati zvezo med naravo n dogajanjem v hiš', načrte za kostume pa je 'zdelala Jela Vilfanova. Predstava je dosegla pri občinstvu zanimanje in razumevanje, igralci pa toplo priznanje.
Nekaj o operi > Manon«
Najmanj tako sloveč kakor Dumasov roman »Dama s kamelijami«, ki ga poznamo predelanega v operni literaturi kot »Traviato« na libreto Piavea in z glasbo nesmrtnega Verdija. je Prevostov roman »Manon Lescaut«, ki je prešel v glasbo pod naslovom »Manon« na Gilleov in Mcilhacov libreto in konponiran po Julesu Mas&enetu. Tudi Puccinijeva »Mar
kov stranice Ct SA oddelkov sta bBa navzoča tudi vdova in sin Eggeisa, ki je padel kot žrtev tolovajev. Celjski simfonični orkester je poskrbel za gol bo, višji skupinski vodja Nibbe pa je imel spominski govor.
Odlikovanje. Desetar Jože Kovačec it ptujskega okrožja je b-1 odlikovan z železnim križcem n. razreda.
Celjske žene so imele zadnje čase deset zborovanj, katerim je prisostvovalo približno 1.500 udeleženk. Na teh zborovanjih sta govoril} referentka za socialna vprašanja Resa Mascherjeva in voditeljica pomožne službe za ženske Marija Wenkova. Poudarili sta zasluge žensk pri delu za blagor države ter pozvale zborovalke, naj tudi v naprej dajejo svoje moči za korist* do-mov;ne.
Nov otroški vrtec. V Trbovljah so otvo-rili nov otroški vrtec, v katerega pohaja trenutno 50 otrok. Sedaj ima že vsaik okraj v Trbovljah svoj otroški vrtec.
V	nedeljo vsi na protikomunistično
zborovanje v Borovnici!
Nesreče in nezgode. 22-letni Anton Deželak iz Studencev je zašel pri delu z roko preblizu cirkularki, ki mu je močno poškodovala levo roko. — 47-letni Fortunat. Krajnc iz Maribora si je poškodoval levo koleno pri delu v nekem prekopu. — 36-letni orožniški stražmojster Peter Pollanz je padel z motocikla ter se poškodoval po levi nogi. — Vsi trije se zdravijo v mariborski bolni&rci.
Ob desn0 ©ko je prišla železničarjeva vdova Marija Hoferjeva iz okolice špilja. Hoferjeva je sekala drva, pri delu pa ji je priletela iver s takšno s lo v oko, da ga je hudo poškodovala. Morala se je zateči po zdravniško pomoč. — še hujša nesreča se je primerila 4-letni Rozi Pechmanovi iz Ha-meta. Igrala se je s svojim bratcem, ki je imel v rokah škarje. Deček ie nenadoma sunil svojo sestrico s škarjami v oko, ki se je v trenutku zlilo. Deklico so oddali na graško kliniko.
Nezgode pri brusilnih kamnih. Nemški listi poročajo, ča je treba pri brusilnih kamnih zelo paziti, da se zaradi močnega vrtenja ne razletijo. Na ta način so nastale že hude nesreče, ki so zahtevale tudi človeška življenja. Brusilni kamni s premerom 50 cm se ne smejo vrteti hitreje nego 120-krat na minuto.
Odredba o zapiranju trgovin. Prefekt goriške pokrajine odreja sledeči čas za zapiranje trgovin z blagom in živili na vsem področju goriške pokrajine: Omenjene trgovine se odpro ob 8, zapro ob 12, popoldne so odprte od 15 do 18. V poletnem času od 15. aprila do 14. novembra so odprte od 8 do 12 in cd 16 do 19. Pred nedeljami in prazniki se bodo trgovine zaprle pol ure pozneje, dan pred Miklavžem, božičem, Novim letom, Tremi kralji in Veliko nočjo pa eno uro pozneje.
Razdeljevanje ssdik. Pri pokrajinskem poljedelskem inšpektoratu v ulici Aostske-ga vojvode 55 prejmejo zanimanci paradižnikove sadike. Cena 15 lir za 100 komadov, r?zen tega tudi sadike cvetač po isti ceni. Sadike melancan po 25 lir 100 komadov.
Razstava goriških likovnih umetnikov.
V	kratkem bo v prostorih umetnostne prodajalne na goriškem Korzu razstava slik in plastik najedličnejših goriških likovnih umetnikov.
Ponesrečenci. Desnico si je ranil pri sekanju drv 49 letni kmet Ivan Fsmea iz Moše. 32 letni mizar Leopold žbogar iz Gorice si je med delom ranil levico. Na levi nogi se je ranil 50 letni kmet Alojz Sl-monič iz Ločnika. Levo nogo si je poškodovala pri padcu 22 letna Lina. Petarin iz Kočevije št! 1. 9 letni učenec Karol Viola iz Gradišča ob Soči si je pri padcu s kolesa zlomil desno nogo. Desno nogo ima zlomljeno tudi 16 letna dijakinja Karmen Vecchiet iz Krmina, ki ie padla po stopnicah. Ponesrečenci se zdravijo v goriški bolnišnici.
Streli v Brdih. 19 letni delavec Gino Peleson, dema iz Dolenja v Brdih, se je vračal proti večeru domov. Nenadoma ;e počil strel in ga zadel. F.s njenega Pele3o-na so prepeljali v goriško bolnišnico. Oblastva poizvedujejo za neznanim napadalcem.
Ovadeni peki. Zaradi kršitve protidra-ginjskih ukiepov in navijanje cen je bilo ovadenih pristojnemu oblastvu 25 pekov goriške pokrajine.
Izsledeni črnoborzijanci. Na goriški osrednji železniški postaji so zaplenili or-ganj gospodarske policije gospodinji Mariji Piantel 'iz Milana, kj stanuje v Gorici, II kg tobaka. Gospodinii Tereziji Velec-Tomažič iz Gorice so zaplenili 5 kg tobaka, Ivani Boschetti iz Padove pa 4 kg naj-
non Lescaut« je ena izmed znan h oper in je bila z vaji na v na:em sporedu preteklih let Vendar pa je našla močnejši odziv Massene-tova, sai ie dožive'a v naši Oper od leta 1923 pa do danes 74 repriz Pred nekaj letj je bila cV»ma!a vsako sezono stalno na sporedu z ga Zlato Gjungjenčevo. noprej pa z go. Pavlo Lovšetovo in go Reziko Thalerjevo ter des Grieuxjem g. Stepn evskim in kasneje g. Ba-novcem Očeta sta pela g. Zathev in pozneje g Retetto Dirigirali so jo gg. Polič, Neffat, dr švara in Strtof. Rekordno število repriz je pač doživela pod taktirko pokojnega Nika Štritofa z Giungienčevo. v režiji C. Debevca.
Letošnja uprizor'tev je na novo naštudirana pod muz kalnim vodstvom g dr. Danila Švare v sti rež'ji dramskega ravnatelja g. C- Debevca Nova Manon bo prvič gdč. Valerija Hevbalova. des Grieux. tudi prvič. g. Janez Lipušček. bratranca Lescauta bo pel g. Veko-slav Janko, ki ga je pedal že v prejšnjih predstavah z Gjunajenčevo in menda tudi z Lovšetovo: prav tako g Jul'j Betetto. ki ima takisto že veliko repriz očetove vloge za seboj. Manon m e prijatelj:ce bodo pele pnrč: Baibi-čeva. Baukarto\a in Jančarjeva. Marfontainea M Sancin Bretisnvja Dolničar.
O tej uprizoritvi ki je v režijskem pogledu ostala 'sta kakor pred nekaj leti, ko jo je že zrežiral g. C. Debevec. je treba še dodati, da bo v zunanjem okviru deloma nova. Načrte za sceno je naprav i nž E. Franz, načrte za kostume (prvič v Operi) pa mlada risarka Dagmar Kačerjeva.
Menda ga ni inteligenta, ki bi ne bil bral Prevostovega romana, polnega rokokojskega čara. lahkomiselnosti in lahkoživosti tedanje dobe.
Zgodba o Manon. lahkoživem dekletu k* ga pošljejo starš- v samostan, kjer naj * poboljšala, a uide med potjo s kavalirjem,
boljšega tobaka. 20 kg beiuSer je Mi
zaplenjenih gospodinji Veri Peric lz Gorice, ki jih je nameravala prodajati po pretirani ceni. V goriškem mestnem središču so zalotili organi gospodarske policije kmetico Antonijo Koren iz Kobarida, Vincen-cijo Budal iz Osjeka pri šempasu, Avgu-sto Mišigoj iz šmartna pri Kojskem in Katarino Humar iz Gorice. Zaplenili so jim skupno -30 kg soli 10 kg kvasa je bilo zaplenjenih Mariju Zudarju, ker ni vedel pojasniti, čemu mu bo toliko kvasa.
Tatovi v bolnišnici za duševne bolezni. Iz hleva bolnišnice za duševne bolezni v Gorici so odpeljali ponoči drzni tatovi dva vola, vredna nad 30.000 lir. Policija poizveduje za tatovi.
Reieznžem
KOLEDAR:
Sobota, 13. maja: Servacij.
DAJNASJNJE PRIREDITVE:
Kino Matica: Ešnapuiski tiger.
Kino Sloga: Opereta.
Kiao Union: Njegova najboljša vloga.
Kino Moste: Domovina.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; Hočevar, Celovška cesta 62; Gartus, Moste, Zaloška cesta 47.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Sobota, 13. maja. ob 18: AzazeJ. Red Sobota.
Nedelja, 14. maja. ob 18: zemlja. Izven.
Cene od 24 Lir navzdol.
•
Ivan Pregelj: »Azazel«. Drama v štirih dejanjih (petih slikah). Snov te žalcigre v štirih dejanjih je svetopisemska in obravnava s psihološkimi potezami vzroke, zakaj je izdal Juda iz Keriota svojega Učenika. Pisatelj Pregelj je dal za gibalo temu dejanju Judovo neuslišano ljubezen do Marije Magdalene, ki iz vere do Jezusa krene na pot kreposti in zmaga nad duhom nečistosti Azazelom, kateremu Juda podleže. V glavnih vlogah: Jan, Ukmar-Boltarjeva in VL Skrbinšek. Režiser: M. Slnbinšek. Scena: arh. V. Gajšek. Kostumi: J. Vilfanova.
OPERA
Sobota, 13. maja, ob 18: Manon. Premiera.
Red L
Nedelja, 14. maja, ob 18: Melodije srca.
Izven. Cene od 40 Lir navsdoL •
J. Massenet: »Manon«. Po slovitem romanu aibbeja Prevosta posneto dejanje sta priredila znana francoska libretista Gill in Meiihac v štiridejansko dogajanja Massenetova opera »Manon« si je pridobila vse svetovne odre. Dejanje pokaže usodo mladega dekleta Manon in njene ljubezni do Chevalierja des Grieuxa. — Naslovno partijo, Manon Lescaut bo pela KeybaIova, Pousette — Barbičeva. Javctte
—	Baukartova. Rosette — Jančarjeva, Chevalier des Grieux — Lipušček, Grof des Grieux — Betetto k. g-. Lescaut, Garde du Corps, bratranec Manone — Janko, Guiiot de Marfontaine — M. Sancin, Bre-tigny — Dolnicar, 1. gardist — Langus, 2. gardist. — Mencin. sergeant — JeLn&ar.
—	Dirigent: dr. D. Svara. Režiser: C. Debevec. Scenograf: ing. E. Franz. Kostuma: D. Kačerjeva in ne J. Vilfanova, kot je bilo pomotoma objavljeno. — Premiera bo danes v soboto za red L
Oddajniška skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
Sobota, 13. maja 7.—7-10: Poročila v nemščini. 7.10—9.: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30—7.40: poročila v slovenščini. 9.—9.10: Poročila v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica, napoved sporeda (nem. in slov.), koračnica. 12.—12.30: Opoldanski koncert. 12 30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14: Veseli zvoki za premor. 14.—14.10: Poročila v nemščini. 1410—15.: Vaška godba in brata Petrovčiča. 17.—17.15: Poroč!la v nemščini in slovenščini. 17.15—18.: Drobni na-pevi. 18.45—19.: Gospodinjska ura — Zaščitna sestra škrabec: Higiena v našem domu. 19.—19.30: Fantje na vasi. 19.30— 19.45: Poročrla v slovenščini, napoved sporeda. 19-45—20.: Športni pregled (nem. in slicv.). 20.—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—2115: Balade v pesmi in besedi; izvajata Truda Kellner in Dušan Pertot. 21.15—22.: »Pozdravi iz domovine« — Radijski orkester in Komorni zbor, vodi D. M. šijanec. 22.—22.10: Poročila v nemščini. 22.10—23.: Glasba za lahko noč.
V nedeljo vsi na protikomnnistično zborovanje v Borovnici!
«
v katerega se zaljubi, ter živi z njim v Parizu, obdana od skušnja-* e po bleščečem življenju, kamor jo vabi bogataš Bretigny, nj značilna samo za lahkoživo rekokojsko dobo ampak je veljavna za vse dobe. zato je ohranila svoj pomen do danes. Slovo Grieuxa od sveta (ko išče miru in pozabljenja na očetovo željo v samostanu) pa znova izpodbode Manonino čustvo in iztrga ljubljenca iz objema cerkve. Da bi ji nudil sijajno življenje, se preda 'gra-nju v igralnicah, in obtožena krive igra ju povede usoda oba na pot pokore, a Manon naposled celo v smrt.
Vsebina kaže v marsikaterih potezah podobnosti s »Trav'atcw: svobodno ljubezen, neskrb-nest za vsakdanje življenje, konflikt z očetom, beg ljubimca od usodne žene in njuno končno združitev, ko je že prepozno in se ji bliža smrt. Razlika med eno in drugo opero?
V	Verdijevi »Traviati« je večja resnobnost pomembnost, bolj tragično orisan, bolj usoden zaplet (V:olettina bolezen in odpoved iz plemenitega motiva) tehtnejšj glasbeni koncept
V	Massenetovi »Manon« je več francoske lahkotnosti, površnosti, bolj v pestro pastelno barvitost težeče muzikalno in libretistično dogajanje kakor pa ostrine in plastike iz »Tra-vate*. In vendar ta metuljček Manon. ki, opojen lastne lepote in njenega vpliva na okolico, sili v luč in si zažge peroti. vzbuja sočutje, ker tava v en dan, gnan od ljubezenskega nagona slep v svojo propast ki je ne sluti, ker ne pozna temnih zakonov nevarnosti, ne pozna tistega zakona, ki zahteva da plača človek vsako srečo, ki si jo izsili afi ukrade. » krutim povračilom.
Massenetova glasba za »Manon« slovi kot sentimentalna, da. celo kot nekoSko preveč sladka... Morda bo zara<J» tega »Manon« prav v današnjih časih našla hvaležne poslušalce.
Maš5 &
-i»JUTROc SL 120
Sobota, 13. V. 1944
ŠPORT
Srednješolci na stadionih
▼ vseh ljubljanskih srednjih šolah je obvezno uvedena sodobna telesna vzgoja
pod vodstvom strokovnjakov
Ljubljana, v maju.
Novi časi, novi dogodki, novi ljudje, nov duh..tako se nam prikazuje letošnje poletje, kamor koli pogledamo. Te dni nas je pot privedla na stadion SK Planine —, ki je že spet spremenil svoje vnanje lice. Zadnjih nekaj dni — ali natančno od prvega ponedeljka v letošnjem maju — ne kaže v ničemer več, da divja po svetu velika vojna. Stadion ob stari Dunajski cesti je prjvzel svojo najpomembnejšo vlogo, zdaj je zbirališče na. še srednješolske mladine, ki bo pod izbranim strokovnim vodstvom po brezkončnem razpravljanju šele v tem letu vojne deležna koristi smotrne telesne vzgoje po vzorcu velikih naprednih držav.
Glede te strani vzgoje naših srednješolcev, ki jih je v Ljubljani nič manj kakor 7000 obojega spola, se odgovorni činitelji v prejšnjih časih nikakor niso mogli zedi-niti. »Na delu« so bile zdaj te, zdaj one struje, toda zmerom je ostalo pri tem, da je nekaj »boljših in nadarjenih« med mladino skrivoma uhajalo v športna društva in se tam udajalo svojemu veselju do katere koli športne panoge, vsi ostali pa so z nekaj urami telovadbe po šolskem urniku tako ali tako opravili svoj obvezni penzurn in stopili v življenje, ne da bi bili spoznali, kakšne so prav za prav koristi sodobne vzgoje, ki v pravih mejah in po preizkušenih metodah pripravlja mladega človeka za vsakdanji boj v poznejših letih tudi s primerno nego in krepitvijo telesa in s tem združenim redom in disciplino.
Toda. pustimo, kar je bik* in povejmo, kako se ie začelo zdaj! Stadion je oživel v množicah dijakov, na bivšem sokolskem telovadiš čil v Tivoliju bo v kratkem mr. golelo naših dijakinj in še nekateri drugI športni prostori po mestu bodo odslej dan za dnevom odmevali veselega živžava srednješolske mladine, ki je po uvidevnosti in prizadevanju domačih strokovnjakov slednjič le dobila možnost, da bo telesno vzgojo — in v širšem smislu tudi šport — dojemala po modernih načelih ter šele po tej poti prišla do prepričanja — skupno s svojimi starši In delom ostale javnosti — da telovadna ura med šolski, mi urami ni samo postranski predmet, temveč ima svojo globoko vsebino in nudi pozneje v življenju marsikaj, česar mladina starega kova ni poznala in nI uživala.
Kakšne so torej te telovadne ure po novem? Te dni smo si ogledali odlomek takega popoldneva v zmerom lepši areni onstran topniške vojašnice. Bilo je na dan, ko je »nastopila« klasična gimnazija s svojimi šestimi razredi. Kakor so že galerije za gledalce razdeljene po odsekih in v naprej odrejene za garderobo raznim skupinam, tako je tudi travnata ploskev obeležena in razdeljena v več manjših oddelkov, kjer vežbajo posamezni razredi v ločenih skupinah. V dveh uporabljajo razna orodja, v drugih dveh žoge, v naslednjih -— tam so večinoma zbrani najmlajši — pa si urijo mišice in spretnost v raznih igrah. Vsako skupino vodi voditelj — telovadni učitelj ali starejši kvalificirani športnik —, vse igrišče pa nadzira poseben nadzornik, ki je obenem tudi vrhovni vodja tečaja za vsak dan. Tehnično vodstvo tečaja in splošna organizacija zahte-vta seveda še večji aparat, ki deluje pod vodstvom prosvetnega oddelka pokrajin-
ske uprave ki dobiva prav v teh dnevih dokončno obliko. O podrobnostih te organizacije bomo v kratkem tako še spregovorili, to pot smo hoteli samo opozoriti, da je v naših srednjih šolah letos spomladi na telesno-vzgojnem področju zavel nov veter, ki obeta za bodoče samo koristen razvoj, želimo samo, da bi vsaj tokrat ne ostali sredi poti, temveč nadaljevali vztrajno in dosledno, dokler sleherni naš človek ne bo priznal, da srednja šola — in s primernimi prilagoditvami tudi osnovna — v nobenem letnem času ne bi smela biti brez svoje telesno-vzgojne »ure« na prostem.
Preizkušeni strokovnjaki, ki so se zdaj prijeli te hvalevredne naloge, strogo ločijo pravo telesno vzgojo od onega razkričane-ga športa, ki polni blagajne in vzgaja nekatere posameznike v zvezdnike, so mislili obenem tudi na duhovno stran prave telesne vzgoje. V vsako telovadno uro na prostem je vključeno tudi kratko predavanje, ki mlademu človeku obenem s športnimi načeli in pravili vceplja tudi ljubezen do domovine in materinega jezika. Tako se bodo odslej na naših stadionih in igriščih tisoči učeče se mladine predajali vsaj uro ali dve na teden zdravemu gibanju na prostem, obenem pa spoznavali globoki pomen močne in zdrave skupnosti za narod in domačo grudo!
Iz Trsta
Tekme, ki bodo...
Jutri dopoldne in popoldne na dveh igriščih
Ker je minulo nedeljo dež prekrižal račune nekaterim nogometašem, ki so hoteli zaigrati, se je to nedeljo nabralo tega sporeda nekoliko več, čeprav spada ves v poglavje tako imenovanih prijateljskih srečanj, ki nimajo drugega namena, k?kor obdržati v formi vsaj peščico aktivnih izvajalcev te športne panoge.
Kandidatoma zadnje nedelje za izpolnitev nogometnega sporeda sta se za jutri pridružili še dve enajstorici. tako da bo vsega nastopilo 6 krat po 11 igralcev na dveh različnih igriščih, in sicer takole: ob pol 11 na igrišču Mladike: Iztok-Vič, ob 15 na igrišču Ljubljane: Ljubljana rez—žabjak in
ob 16.30 na igrišču Ljubljane: Ljublja-n»-Mars.
Pare in moštva, ki bodo danes poživila nogometne travnike, smo že videli na delu v najrazličnejših sestavah in priložnostih, toda nogomet je že taka igra, da je vsak nastop v njej združen z novimi privlačnostmi za gledalca. Kdor hoče torej spet prisostvovati nekaterim prizorom iz tega borbenega športa, naj si za ogled izbere enega izmed obeh jutrišnjih sporedov. Po pravici priporočamo najbolj obisk dvoboja med starima rivaloma Marsom in Ljubljano, ki se bosta letos predstavila z močno spremenjenimi silami.
SK Vič poziva vse igralce I. moštva na sestanek drevi ob 20 v gostilni Oblak, Glinška ul. 3 zaradi nedeljskega tekmovanja. Vsi sigurno! Načelnik.
SK žabjak. V nedeljo 14. t. m. igra I. moštvo s kombiniranim moštvom SK Ljubljane ob 15. uri na igrišču Ljubljane. Zato se pozivajo vsi igralci I. moštva, da so v nedeljo ob 14.30 na imenovanem igrišču. Ovseoik, Kurent, Lojze sigurno. Načelnik.
smeti in odpadkov ob cestah
Mestno županstvo opominja vse prebivalstvo mesta Ljubljane tako v sredimi kakor tudi v okolici, naj v lastnem interesu spoštuje temeljne higienske zahteve in predpise o vzdrževanju snage po mestnih cestah in ulicah.
Vedno bolj se opaža, da st%iovaj«i stresajo smeti kar na obcestne prostore, na obrežja Ljubljanice, v razne kotičke ob cestah aH celo sosedom, pred hišo.
KJjnb pomanjkanja voznikov mestna ob-čfna dosiej še ni zmanjšala števila smetarjev ter pobiranje smeti še ni skrčeno in zato tudi ni izgovora, da hišnSh smeti ni mogoče oddajati po predpisani poti.
Bazni stavbeniki in prevozna^ ki odvažajo odpadno gradivo s stavbišč in iz raznih vojašnic, ga stresajo kar za kakim oglom v bližnjih odročnih ulicah, namesto, da bi ga odperljafli v kako gramoznico ali na drug prostor, ki je določen za odlaganje neporabnega gradiva.
Pridni vrtnarji, ki obdelujejo svoje vrtove in druga zemljišča ter pri trebljenju vrtov nagrabijo Skupaj razno kamenje in smeti, odlagajo trebež kar ob cestah ali ceio po hodnikih. Tako nabraini material je treba spraviti v kak kotiček vrta aSi zemljišča, kadar ga je pa nabranega že dovolj,
ga je treba odpeljati na primeren in za to dovoljen prostor.
Večino smeti in pepela pa lahko prav koristno porabimo za gnojenje vrta, če napravimo kompost, ki je najizdatnejše gnojilo. Zato naj vsi prebivalci, ki razpolagajo z vrtovi, rabijo pepel in smeti za gnojenje svojih vrtov, saj je sedaj prav veliko pomanjkanje gnoja.
Mestno županstvo poziva prebivalce mesta, ki «o vedno sloveli za prijatelje snage, naj se ravnajo po higienskih predpisih in odredbah mestnega cestnega reda, da ne bo treba uporabljati ostrejših ukrepov, ki morajo biti povsod v veljavi, da se prepreči nesnaga na cestah in razširjeinje raznih epidemij v poletni vročini.
Poškodovana, razsuta ali nezadostna zavarovanja okenskih odprtim so brez vsakega haska oziroma še povečajo nevarnost poškodb v zaklonišču. Zato je treba ta-ka zavarovanja odstraniti ter jih nadomestiti s takimi, ki bodo svojemu namenu res služila. Vsako tako zavarovanje mora segati vsaj 30 cm preko robov okenske odprtine ter tako pritrjeno in toliko močno, da aadrri zračna pritisk, ne pa, da ga bo zračni pritisk prvega odnesel aH odpihnil.
Ustanovitev podružnice Slovenskega Rdečega križa v Trsta. Slovenski Rdeči križ je ustanovil v Trstu podružnico, ki nudi pomoč vračajočim se bivšim vojnim ujetnikom civilnim internlrancem, kanfinirancem in kaznjencem na povratku v domovino, poizveduje za pogrešanimi osebami ter posreduje dopisovanje (25 besed preko Mednarodnega Rdečega križa) s svojci v sovražnih državah in z vojnimi ujetniki Svoj poslovni prostor ima na Fiazza Umberto 1° št. 7-II., ob kanalu poleg srbske pravoslavne cerkve, en lokal pa tudi na glavnem kolodvoi-u (Tri-este centrale) prav na koncu levega perona v smeri prihcida vlakov. Na kolodvoru ura-j duje samo ob prihodu vlakov iz Italije, da sprejema povratnike iz ujetništva itd., da jiim preskrbi prenočišče, hrano in potne listine za nadaljnje potovanje. Uradne ure podružnice so vsak delavnik od 8. do 12 in od 15. do 17. Ob nedeljah dopoldne je dežurna služba od 9. do 12.
Opozarjamo naše tržaške či t atelje, da so naši listi naprodaj tudi v prodajal niči časopisov na južnem kolodvoru.
Spremembe v oskrbi raci®niranih živil Po odredbi tržaškega župana bodo odslej zadeve racionirane potrošnje, ki jih je opravljala občinska delegacija na Prošeku, prenesene na občinsko delegacijo v Bar-kovljah, kolikor gre za delokrog, ki se nanaša na potrošnike krajev Miramar, Grljan in Sv. Križ. Zadeve zdravstvene pomoči in policijske kontrole pa ostanejo v pristojnosti odseka te delegacije na Prošeku.
Razdeljevanje sira in sadne mezge. Tržaško prehranjevalno ravnateljstvo opo. zarja vse potrošnike tržaške občine, da se prične z 12. majem razdeljevanje sira za drugo in četrto 3kupino po 100 g na ose. bo. Cene neizpremenjene. Razen tega prejmejo potrošniki tržaške občine po 500 gramov sadne mezge.
Smrtna kosa. Dne 10. maja so med drugim umrli v Ti stu 64 letni Natal Baša, 72 letni Peter Micol 53 letaj Palmina Krstič, 41 letni Rafael Kušej in 45 letni Maks Amboset.
Himen. Te dni so se poročiil v Trstu mehanik Jožef Cotar m šivilja Bianka Sancin, operater Jožef Tripodi in gospodinja Avrelija Harej, gasilec Elija Fabi in gospodinja Marija Pozru. komisar dr. M. Cardone in gopodinja Nerina Stopar.
Demografska slika v Trstu. V letošnjem marcu je bilo 110 porok, 312 rojstev in 454 smrtnih primerov. V aprilu pa je bilo 150 porok, 243 rojstev in 429 smrtnih primerov. Dne 5. maja je bilo 8 rojstev, 7 smrtnih primerov in 7 porok.
Ukinitev plovnih voženj. Koprska plovna družba sporoča, da je vožnja za poset sanatorija Ancarana ob sredah in nedeljah do nadaljnjega ukinjena.
Nove potniške zveze z Benetkami. Z 10. majem so bile na novo uvedene naslednje železniške zveze z Benetkami: brzi vlak odhaja Iz Trsta ob 12.15, pospšeni potniški vlak pa ob 18.55; prihod brzega vlaka v Trst iz Benetk ob 19.05, prihod pospešenega potniškega vlaka iz Porto-gruara v Trst ob 11.53.
Kemični tečaji na tržaškem vseučilišču. V okviru kemičnega laboratorija blagovnega oddelka tržaške univerze se organizira pripravljalni kemični tečaj za slušatelje prvega letnika kemije, industrijske ter farmacevtske kemije. Pričetek tečaja bo dne 3. junija.
Premiera »Trubadurja«. Za soboto 13. t m. je napovedana premiera Verdijeve opere »Trubadur«, ki bo na odru gledališča Politeama Rossetti. Dirigira Anton Votto, režija je v rokah Oskarja Sakside, zbor je naštudiral Robert Benaglio. V nedeljo 14. t. m. bo sklepna vprraoritev »Seviljskega brivca«.
Ročna bOmba ni Igrača. 15-letni dijak
Silvi j Vodopivec iz ulice Vignefa' 47 je našel ročno bombo, ki jo je hotel nesti domov. Toda bomba se je razpočila, njeni drobci pa so dečka občutno omili po desnici in ostalem delu telesa. Vodopivca so preipeljail i v tržaško bolnišnico.
Vsak dan nezgode. 68-letni Franc Ver-celli se je med delom v Šircljevi pekarni ranil desnico. 77-letna Evgen i ja Peter iz Škorlje 25 si je pri padcu zlomila levo nogo. 72-letna gospodinja Lucija Tavsič iz ulice Valdirivo 30 se je tudi ponesrečila pri padcu. Poškodbe na trebuhu ima 32-letni Matija Srebat, ki je prišel med dva vo<za. 55-letni kipar Armiand Fonda si je med delom ranil levo koleno. 10-letni učenec Fiorel Simonelli iz ulice Revoltella 28 je bežal pred nekim psom in padel na tla. Zlomil si je levo podlahtnico. Podgana je ogrizla po desnici 2-letno spečo Li-lijano Bon, Deblo je padlo med delom v zakloniščnem predoru na trgu Foraggi na 22-letnega delavca Gina Ceolonija. Po telesu ima več poškodb 50-letni krojač Ivan Gambino. Prizadjal mu jih je v spopadu njegov lastni sin. Po glavi se je pobil med delom v zakloniščnem predoru v ulici Pondares 21-letni Lovrenc Panica iz Istrske ulice 37. Levico si je ranil 57-letni trgovec Franc Weiner iz Trgovske ulice 33. 52-letna gospodinja Josipina Kreševič iz
Novega grada ▼ Istri si je pri padcu zlomila levica 17-letni Guido Prasin iz Dekanov se je peljal na kolesu v Trst. Spotoma je zgubil ravnotežje in padel na tla. Ima razne poškodbe. Desno oko si je ranil pri delu 52-letni zidar Renato Bolci, ki stanuje v ulici Severi št L Ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnici
Na tržaškem nepremičninskem trgu so
bile tudi v letošnjem aprilu precej živahne kupčije. Skupno je bilo prodanih 44 nepremičnin za 2,447.828 lir. V mestnem sre. dišču so prešle v druge roke nepremičnine v skupni vrednosti 1,651.628, na perife-riij jn v predmestjih pa za 796.200 lir.
Imejte vedno na umu, da zaklonišče ni smetišče, temveč prostor — po večini manj udoben — kjer je treba prebiti včasih dolge ure. Zato skusajmo ohraniti vsaj eno udobnost — čistočo!
Držite se navodil službujočega organa! S tem. da si ga prevaril, ko te je napotil v zaklonišče, pa si mu za hrbtom ušel, nisi škodoval njemu, pač pa se lahko zgodi, da sebi.
Po znaku alarma je prepovedano gledati skozi okna, postajati po balkonih, dvoriščih in vežah.
Vpitje, sprehajanje, prerivanje, neumestne šale ne spadajo v zaklonišče.
Kdor liče službo plača za vsaKo oesedo L —JO, za drž. In prov. takso —.eo, za dajanje naslova aH Šifro L 2.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 1.—. — Za »enltve in dopisovanja je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo, za drž. In prov. takso —.60, za dajanje naslova aU šifro L 3.—. Najmanjši Iznos mi te ogla.se Je L 10.—.
Vajeiici (-ki
FRIZERSKO VAJENKO
sprejme takoj Salon »Olga« Beethovnova 14, palača »Dunav«.	11383-44
KROJAŠKEGA vajenca sprejmem takoi. — TomSič Ton«, Slomškova ulica 6.	11494-44
KUHARICA,
samostojna, dobi takoj stal. do službo. Plača dobra. — Domobranska 7. 113<S8-la
ENTLARICO, izurjeno na overi o^ in navaden entel ter ažur, sprejme takoj Matek in Mikeš, Frančiškanska. 11327-la
SNAŽILKO, vestno in pridno, iščemo za ves dan. Stalna služba. — Predstaviti se r Kinu »Sloga«.	11419-1»
FRIZERKO,
dobro moč, spreime takoj Salon »Olga«, Beethovnova ulica 14, palača »Dunav«.
11384-la
Pohištvenega MIZARJA,
mlajšo moč, za boljše delo, sprejmem. Služba stalna, plača dobra. N;<-lov v ogl. odd. Jutra. 11479-la
GOSPODINJSKO pomočnico. vajeno vseh gospodinjskih dei, tudi ku. han:a, pridno in pošteno, sprejme tričlanska tvirisla družina. Naslov v oglas, odd. Jutra.	114S5-la
DEKLE, pridno in pošteno, ki opravlja vsa hišna dela in kuho, sprL-imem takoj k tričlanski družini. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11511-la
PRODAJALKO, spretno in pošteno, za zelenjavo in sadje, sprejmem takoj. Naslov v oel. odd. Jutra.	11510-la
1 * r«f.±JM
MLADO DEKLE sprejmem k dvema malima otrokoma za dopoldne. —
Najraje iz Bežigrada. Hrana v hiši. Oglasiti je v nedeljo dopoldne. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11448-Ia
GOSPODINJSKO pomočnico iščem. Dobro plačam. Stalna služba. Vsa oskrba v hiši. Naslov v ogl. odd. Jutra. Ils08-la
KINO SLOGA	Telefon 27-30
SAMO ŠE NEK Al DNI!
Najlepše muzikalno delo — film valčkove opojnosti
OPERETA
Willy Forst, Maria Holst, Dora Komar, Leo Slezak, Paul Htirhiger — Dunajska filharmonija — Zbor dunajske
drž. opere Predstave v soboto ob: 16. in 19. uri Predstave v nedeljo ob 10., 14.30, 16.45 in 19. uri
PEGE IN IISAJ
v.->m zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogerija Kane. Židovska ulica 1.
11147-6
MRČES IN GOLAZEN:
uši, stenice, bolhe, ščurke, molje, miši, podgane.vo-luharje in bramorje zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogeriji Kane. Židovska ulica 1
11146-6
ŠIVALNI STROJ,
Singer, orig. amerikanski, poerezljiv, prodam. — Si-mandl, Dvoržakova 5.
11428-6 RAČUNSKI STROJ, seštevalni, tovarniško rov, prodam. Simandl. Dvorža-kova 3.	11429-5
p.adioaparat, petcevni, nov, prodam. — Ogled samo opoldne. Vr-hovčeva ulica 14, podpritl.
71 »07-6
zimo,
prvovrstno, novo, prodam. N.i<lov pustite v oel. odd. Jutra pod »Žima«. 1140S-6 birmansko obleko, roza. za 12—14 letno dekli
co, prodam. Poizve se: Vodniko\ a 89. 11390-6
RADIO philips, še? t revni, prodam. Ogled od 12 do 14. Naslov v ngl. odd. Jutra.	1138^-6
eizolove prekle, več'e število, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
11398-6
radio philips,
tricevni, malo rabljen, ugodno naprodaj. Ogled od 13 do 15. Povšetova 72 II.
11399 6 ugodno prodam : popolnoma nove moške usnjene (ševro) jahalne hlače in skoraj nove rjave moške čevlje (boks) št. 43. Ponudbe na ogl. odd. Tu-tra pod »Predvojno blago«.
11467-6
kredenca,
več komadov dobro ohranjenega pohištva, stolov in več a količina radio-omaric naprodaj. Ogled pri špediciji Ranzinger, Uiica S00 let Ljubljane.	11453-6
belo oblekco,
etamin, lepo ohranieno, za , večjo deklico, prodam. Na j slov v ogl. odd. Jutra.
11489-6
KOLO IADI.ER«,
žensko in moško, dobro ohranjeno, prodam ali zamenjam. Naslov v oglas, odd. Jutra.	11484-6
RADIO,
5 + 1 in petcevni. nov. krasen, večji format, prodam. Zaloška 40.	114S7-6
adkesograph,
ročni avtomatični stroj za pisanje naslovov, rtoda »Mercedes«, Frančiškanska ulica 10. dvorišče. 11506-6
SPALNICO, trd les, z žimoicami, kompletno. prodam. Naslov t ogl. odd. Jutra. 11500-6
LJUBLJANSKI ZVON,
tudi posamezne knjige, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljanski Zvon«.	10650-7
ZNAMKE kompletno zbirko ali posamezne partije, tudi preko-morske, razen pokrajinskih, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Znamke«.
K)034-7
VREČE prazne cementne in slične, papirnate, kupuje PETRO-NAFTA. Ciril-Metodova cesta št. 35a.	J-380-7 JEDILNICO,
moderno ali v slogu, kupim takoj. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Solidna«.	11427-7
KOZO ML KK AR ICO kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Zamenjava«.	11469-7
Električno ČRPALKO za ca. 50 litrov na minuto, medeno, kupi Roje Ivan. Triglavska 9.	11468-7
KLAVIR ali PLANINO, dobro ohranien, kupim. Ponutlbe na ogl. odd. Jutra pod »Cena«. 11444-7
MOŠKE ČEVLJE št. 43.5, nove ali dobro ohranjene, kupim, rvent. zameniam za nove. predvo;-ne dam>.ke poletne čevlie št. 40. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Čevlji 40« 11472-7 BLAGO ZA RJUHE, predvojno, zameniam t» protivrednost. Naslov v oel. odd. Jutra. 11493-7
SKLADIŠČE
oddam v Kolodvor«ki ulici proti odkupu stelaž in p'.:; -tov. Naslov t ogl. od.!. Jutra.	11507-17
TRAVNIK IN NJIVO
onstran bloka, prodam. Ponudbe na ogi. odd. Jutri pod »Železniška, in avtobusna postaja«. 11^31-20 HIŠO,
eno- ali dvostanovanijko z
vrtom, v Ljubijrni, kupim. Brez posredovalca! Ponc be na ogl. odd. Jutra »Brez posredovalca 1941 .
1135S :o
SOEO,
brez perila,	r>dd im dverr ■
gospodoma.	Naslov v oc odd. Jutra. 13 43" "3
OJI
Sončno SOBO
išče gospodična. Ima lastrn odejo in riuhe. Ponudb-na ogl. odd. Jutra poi »Sobo za tako;«. Il46l-23a
radio,
dober, kupim. Cena do lir 12.000. Naslov v oglas, odd. Jutra.	11333-7
Ovcbno LEGITIMACIJO
in dovoljenje čez blok s; :'-. izgubila 12. maja od 8 <!■> 9 zjutraj od glavne pošto na tramvaj Vič do blok., na Tržaški cesti, tvr ime Ko*ir Rozalija, Roina č lina, cesta XV, št. 17. Lepo prosim najditelja, mi vrne v ogl. odd. jut-j.
11478-37
INSERIRAJ V ..JUTRU"!
KINO UNION	Telefon 22-21
Zabavna ljubezenska zgodba znamenitega pevca, ki ga obletavajo stare in mlade
Njegova najboljša vi?ga
Poje odličen baritonist monakovske državne opere Hans Hotter, v ostalih vlogah mlada Marina von Ditmar, CamiUa Horn, Paul Dahlke itd. Predstave ob: 16. in 19.15 uri
KINO MATICA	Telefon 22-41
Velefllm indijske mistike in eksotike! Sloviti MENAKA balet... Izvirna glasba!
Ešnapt&fsid tiger
V glavnih vlogah: nesmrtna La Jana, Gustav Diessl, Fritz van Dongen in Hans Stmve.
Predstave ob 15., 17. In 19. uri
Zapustil nas je naš srčnoljub-ljeni soprog, dobri oče, brat in svak, gospod
latllslav Regvart
ZASEBNIK, BIVŠI POROČNIK V REZERVI
po kratki in mučni bolezni.
Pogreb je bil dne 6. maja 1944 in smo ga na Mirogoju položili v družinsko grobnico.
Pokojnika priporočamo v blag spomin!
Zagreb, Begunje pri Cerknici,
Ljubljana, dne 10. maja 1944.
Rodbine:
REGVART, MEDEN, LESKO VIC in ostalo sorodstvo

Proti dobri odškcdtiiisi zsmenjam 3 sobno tnH&erno STANOVANJE S KABINETOM
v širšem centru s 3, 4 ali 5 sobnim STANOVANJEM v strogem centru. — Ponudbe s točnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra< pod »DOBRA ODŠKODNINA«.	J-830-I
IZGUBILA SEM osebno legitimacijo na ime Veikavrh Francka m pomn dt/voi'eoje potovinie iz Liubljane v Notranje ce. Ker brez važnih do*u mentov ne morem domov v Notranie gorice, prosim poštenega najditelja, na oboie proti nagradi odda v ogl. odd. Jutra.
11530 3"
Jarai?; Porenta:
Kupčija
Pesniki ne govore vedno resnice. Ni treba. ljubi čitatelj, da zaoneva pri Homerju. Dovoli bo, če se lotiva našega domačega prvalca, očeta Valentina Vodnika. »Ruda, kupčija tebe rede!« je zapisal. Proešm, od kdaj in kako redita mene ruda in kupčija ? Res, nisem Kranjec, niti ne posebno zadovoljen. Toda za rudo in kupčijo kratko in malo nimam talentov. Ali pa so talenti za kupčijo tudi potrebni? O tem razmišljam zadnje čase Jn prihajam do zaključka, da ni dobro, če si za kupčijo preveč prebrisan. Dobri kupčevalci ne padajo z neba, kakor se tudi dobri govorniki ne rodijo, oziroma se rodijo, toda ne kot govorniki, temveč to šele postanejo po sili prilik in okofecsti. Govorniku ne steče beseda, naj je še tako namazana, če nima komu govoriti. In dober kupčevalec ne moreš biiti sam s seboj, marveč le tedaj, ko tako maneso srečne zvezde.
Znamke — kdo je kdajkoli v starih časih pomislil, da jih lahko prodaš za petkratno ceno, še preden si jih kupil! Olje, mast, kava, žganje, cigarete —
— da, pri cigaretah so se začele moje prve kupčijske izkušnje. Stojim v pivnici in žulim svoja dva dečka, kakor ae to pravi tisti pičli meri, s katero nam stoječim gostom strežejo Metke in Angelice, MScike
j in Ivanke, vse enako ljubeznive, vse kot : dodatni t^itek k morebitnim pomanjkljivostim današeijje pijače, M ji nepoboljšljivcl :s še vedno pravimo: vino. Tedaj, srebam svojo prjačfco, ko mi sosed prijazno ponudi:
—	VI ne kadite? Kupite cigarete?
—	KoKko in po čem? Deset po diosot.
Kupim tn ko natančneje pomislim, se do-kopljem do velikega spoznanja o življenjskih sposobnostih nekaterih ljuitM. Fant, ki mi prodaja cigarete po dvakratni ceni, kadi tako rekoč zastonj. Polovico mani, polovico tebi, Je njegovo geslo in tako izihaja skromno m — kakor rečeno — zastonj. Ta praksa se da sijajno uvajati v vse panoge našega življenja in nehanja.
Vse bolj zanimiv jn donosnejši primer kupčije pa ml je razodel dobri znanec gospod zasebnik Florijan Kocmur. Mi reče neki dan:
—	Hočeš prodati preprogo?
—	Jaz, preprogo? Svoj živi dan nisem tavel preproge,
— Saj ne mislim tvoje preproge. AH hočeš prodati mojo preprogo?
—	DovoH, prijatelj, ne razumem: zakaj naj jaz prodajam tvojo preprogo?
—	človek božji, ali so te res šele včeraj taeščSti z lune? Kaj ne veš, kako se kupču-je?
—	Prosim, rade volje ti nastavim uho. Človek se ne izmodri do smrti. Poslušam!
—	Torej, kratko: denar potrebujem —
ni treba misliti, da ga nimam. Ne jaz. kupčija potrebuje denarja, da boš vedel. Zat° prodam preprogo. Veliko preprogo, štirikrat tri.
—	Nu, torej. Ti jo prodaš — kaj naj bi jaz pri tem?
—	Molči vendar, gobezdalo, da ti dopo-vem. Nočem, da bi vedeli, kdo takšno dragoceno preprogo prodaja. Jaz sem strokovnjak v preprogah, interesenti to vedo in se boje previsoke cene. Brrr! Cim bi ču-li moje ime, bi se ustrašili kakor zlodej križa. Zato dam prenesti preprogo v tvoj kvartir. Potem objavim med oglasi, da ti prodajaš preprogo — in ko pridejo kupci, me pokličeš kot strokovnjaka za ocenjevalca ... Izpod 25 jurjev je ne daš!... Ic ... še tole na uho...
—	Kaj si znorel, prijatelj? Saj to je celo premoženje.
—	še enkrat: molči gobezdalo, ko nimaš pojma, kaj ima danes svojo ceno!
Res sem umolknil. Ne zaradi osuplosti in nevednosti, marveč zato, ker je gospod Flori jam zaključil pomenek s tisto važno izjavo, namenjeno zgolj meni na uho: provizijo dobim!
Beseda provizija me je izprva sladila in težila kakor sladi in teži otroka prvi smrtni greh... Hm, teža časa naglo ugladl brazgotine in nabrekline na človeški vesti.
Učinek malega oglasa je bil kajpada razveseljiv. Prisopihala je prav zarana na moje stanovanje nališpar.a in obilna dama.
—	Preprogo prodate, sem cula. Je na ogled?	; " j»
—	Seveda, seveda, milostna! Saj veste, težki časi...
—	Razumem, vem, o, kaj bi meni pravili gospod! ... In cena?
—	Po pravici povedano, bojim se ... To je stara družinska relikvija, praded jo je lastnoročno prinesel z romanja v Jeruzalem. .. Skratka, rariteta, ki jo more oce-niti le strokovnjak in kupiti le pravi ljubitelj, oziroma ljub''teljica, milostna gospa!
—	Ah, da! je vzdihnila in se skušala skloniti do preproge. Pa ni šlo. Je le preobilna. Pripomogel sem, dvignil konec preproge, in ko jo je otipavala in ogledovala !'ce in na.ličje. sem si dovolil tisto skrivnostno opombo, da izpod pet in dvajsetin jurjev ne more biti govora o kupčiji.
—	Ah, ne! je vzdihnila milostna gospa in hotela glumiti nezavest. Ko pa sem rekel, da sem dal poklicati na posvet najod-ličnejšega strokovnjaka v preprogarstvu, gospoda Florijana Kocmurja, je spet bistro pogledala in si naglo opomogla.
že je vstopil gospod Florijan Kocmur.
—	Tako, tako, hm, je momljal samozavestno in ogledoval preprogo z izkušenim cčesom. — Ali ste me poklicali kot ocenjevalca ali kot kupca ?
—	Kakor je vaša volja, gospod Kocmur! — sem se priklonil vdano kakor uslužen orientalac.
—	Imenitna reč, Imenitna reč! Kaj takega pa še ne! — je hvalil in cmokal izkušeni gospod Florijan. — Da, če bi se dala. beseda z vami pametno zasukati... takole okrog petindvajsetih jurjev, bi ...
—	Dovolite! — je zdajci posegla vrne*-milostna gospa z nežnim glasom in odra-gotinjeno roko. — Za to ceno sva bila * gospodom lastnikom preproge pravkar v pomenku.
—	Tako je! — sem vnovič položil rokr na srce in se priklonil kakor maharadža evropski lepotici. — Torej velja?
—	Velja! — je pristavila milostna gospa
Gospod Florijan Kocmur se je galantno poslovil, ker da ga kličejo nujni opravki Počakal me je v kuhinji. Ko sem mu odštel kupnino, je malo pomencal roke in prte m radovoljno odrinil tiste pisane papirje, ki jim pri kupčiji pravimo >provizija<.
Da, provizija, to je vsaj stvarnost in pri jetna resnica. Veliki pesniki pa ne govore resnice, ker je po navadi sploh ne vedo povedati. Vsaj ne, kar se tiče kupčije.
Naročite se na romane »DOBRE KNJIGE«!
Schriftleiter - Urejuje: Davorin Ravljen — Fiir da« Konsortinm »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko Virant — Fiir »Narodna tiskarna A. G.« als Druckstelle
tiskarnarja: Fran Jeran — Fiir d$n Inseratenteil verantvrortlich - Za inseratni oddelek odgovarja: Ljubomir Volčič
Za »Narodno tiskarno d. d.<r kot
f