7. Storilka.
Maribor, dne
Ust ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak tetrtek in velja s ¡x>žtetoe vrvi in v Maribora * »oiHJaajeni na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt let* 1 K. Kdor hodi um po njega, plača na leta t atoo 3 K. — Narafei*a »« pežilja na: Uredništvo „Slovenskega Oospodarja" društva" debfvajo list brez pose&oe HraUH. — Pesamemi listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5,
Zs Inserat« se plačuje od enosiupne petttvfste nt enkrat 18 vin., ali kar je isto,
stane beseda 5 vin. Parte i» neimde vsaka petttvrsta 34 vin., Izjave in Poslano 36 vin.
za i
Naročnina za N«nCje 6 K,
a Gospodarja" v Mariboru. — List se dopottt}a 4* oipfvti — Rakopisi s« m vraiajok — Upravmštvo
naročnino, inserate in reklamacije.
l kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za v«Snta« ogla*j»«bB<!nca popust
— Udje
Ker.
deiele 8 K . i, sprajciž»
Inserati se sprejemajo d« torka «poidae. —
V oddelku la saznactta" reklamacije so p©štn»e proirte.
Napredovanje Avstrijcev proti Rusom.
Naša armada potiska Rose v Bukovini vedno dalje nazaj. — V južno izhodni Galiciji zavzeli mesti Delatyn in Nadvorno. — Eusi se umikajo proti Stanislavu. — V boju pri Dukli so Rusi izgubili okoli 50.000 mož. — V Karpatih ujeli naši okrog 30 000 Rusov. — Rusi obstreljujejo Przemysl. — Nemci in Avstrijci proti Varšavi. — V izhodni Prusiji Rusi poraženi. — Nemci ujeli 26000 Rusov. — Borba med Nemci in Angleži na morju. — Amerika grozi. — Turki in Grki so se sprli. — Italija ima upor v Tripolisu. — Velika nesreča v Brežicah.
Its lija.
Pred otvoritvijo italijanskega državnega zbora smo. O čem bo razpravljal in sklepal, bo z zanimanjem spremljala evropska javnost. V ospredju stoji v-prašanje zunanje politike. Za to gre, ali ostane politika Italije na starem tiru ali pa krene v drugo smer.
(Trojni sporazum (Anglija, Francija in Rusija) se trudi, da bi Italijo pritegnili in priklenil na sebe. Dosedaj se mu to še ni posrečilo. Glasilo italijanske vlade „Popolo Romano" izjavlja, da se od zadnjega zborničnega zasedanja ni zgodilo nič takega, kar bi moglo spraviti Italijo iz njene odkrito stroge nepri-stranosti. To je torej mnenje ministrskega predsednika Salaridre. Istega prepričanja pa je tudr nova vzdi-gnjoča se zvezda, stari, v večkratni ministrski službi dozoreli Giolitti, po katerem baje zopet hrepeni politična Italija. Ni dolgo tega, kar je Giolitti v javnosti izrekel svoje mnenje, s katerim izpoveda svojo zvestobo dosedanji italijanski politiki, to je zvestobo Nemčiji in Avstriji, s katerima je Italija po pogodbi zvezana. Ravno tej zvezi se ima Italija zahvaliti za nemoten političen razvoj, za notranjo ureditev in napredovanje. Posebno Avstrija je za Italijo imela odprto uho in odprto roko, in če Italijo v politiki vodijo, kakor je izjavil ministrski predsednik Salandra, le njeni lastni interesi, se ni bati, da bi se po francoskih in angleških hujskačih dala izvabiti iz svoje, dober uspeh obetajoče nepristranosti,
K temu jo tudi silijo njene gospodarske razmere. V mnogih krajih Italije namreč vlada ne samo po-
manjkanje živil, ampak že celo lakota. S temi, razmerami se bo moral predvsem pečati italijanski parlament. In res se, kakor poročajo italijanska glasila, od dosedaj došlih i nterpelacij večina peča s preskrbo moke in žita, kakor tudi z znižanjem prevozni-ne za živila. To je vprašanje, ki je na Laškem sedaj najbolj pereče in za kojega rešitev vlada še ni storila kaj tehtnega.
Italija ne more sama sebe oskrbeti z dovoljno množino žita in živil. Vzrok zato ni v neplodovitnosti, zemlje in lenobi prebivalcev. 'Italija ima jako rodovitno zemljo in delavno prebivalstvo: Vzrok leži v narodnogospodarskih odnošajih Italije. Kmetov, kakor so pri nas, Italija nima. Velika večina zemlje je v rokah veleposestnikov, ki polja ne obdelujejo sami, temveč po delavcih, katere slabo plačujejo. Tako je nastal na deželi mnogoštevilen proietariat, to so ljudje, ki imajo kopico otrok, imetlca pa nič. Taki ljudje so stalna nevarnost za notranji mir. Dostikrat se je že zgodilo, da so se ti ljudje, nahujskani po republikancih, spuntali in uprizorili pravcate revolucije. Spomladi 1914 se je zgodilo, da so se po nekaterih krajih srednje Italije ljudje kar trumoma vzdignili in proglasili ljudovlado, ki je bila seveda kmalu zatrta. Nekaj sličnega se je nedavno zgodilo v Siciliji, Apuli-ji (v južni Italiji) in na otoku Sardinija, kjer so izstradani ljudje planili po magacinih, polnih živil, in so jih oropali. Vlada je za prvo pomoč znižala carino na živila, toda od tega so imeli dobiček le veletržci. Tako se je torej zoper vlado ustalil očitek, da ni storila v tem velevažnem vprašanju svoje dolžnosti in ta očitek bo vlada v drž, zboru hudo čutila v obliki napadov in viharjev.
Očitki bodo tudi leteli na njo, ker po tistem strašnem potresu, ki1 je 13. januarja tako hudo zadel srednjo Italijo, ni storila dovolj, da bi oskrbela gla-dujoče prebivalstvo z živili in z obleko. Sploh bo ta nesreča, ki je zahtevala nad 40.000 človeških žrtev in prizadela ogromno gmotne škode, uplivala kot opomin, ki se ne bo tako kmalu pozabil in kateremu se ne bodo mogli odtegniti merodajni politični činitelji.
Ker ima torej Italija dovolj opraviti s seboj in z ureditvijo notranjih razmer, napram katerim ne more ostati nepristopna in nepristranska, bo storila najboljše, če na zunaj ostane nepristranska.
like iz vojne.
Savinjčan opisuje vojne dogodke.
Pionir Matevž Oinladič iz Braslovč piše dne 27„ januarja iz bolnišnice v Tiešinu v Sleziji svojim domačim :
Dragi! Ker imam.priložnost, naj Vam popišem v kratkih besedah, kako se mi je godilo v Galiciji, Po štiridnevnih trudapolnih marših skoro brez mena-že in počitka, smo prišli dne 26. avgusta popoldan v boj, kjer smo takoj prejeli ognjeni krst. 'Od 27. avgusta do 1. septembra smo bili neprenehoma v boju, ki je bil vse drugo kakor boj. Zemlja se je tresla od to-rov in pušk, krogle so žvižgale gostejše, kot dež in še danes me strese, ko se spomnim na dneve od 27. avgusta do 1, septembra. Kajti dasiravno smodnik nima dima, vendar je bilo obnebje pokrito daleč kamor je oko seglo s sivo nepredirno meglo. Se danes, ko
II
i	I	Hirtftii«»tf ttiMftnilfaMti
LISTEK.
Ranjeni Slovak in harmonika.
V bolnišnici za ranjence na dunajskem vseučilišču se nahaja med več kakor 600 ranjenci mož, ki je v resnici junak, junak je bil v vojski. Ves čas se je bojeval na ruskem bojišču, dolder mu niso v neKi mrzli decemberski noči zmrznile v strelskem jarku obe nogi. Se večji junak pa je v trpljenju. Vsled njegovih črnih las, temno-rujavega obraza, svetlih o-či in neznanega jezika, ki ga govori, in katerega ni nihče v «eli dvorani razumel, so mu dali priimek cigan, toda ni cigan, ampak pobožen Slovak iz severne Ogrske. Njegovo stanje je res usmiljenja vredno. Noge so mu počasi med velikanskimi bolečinami odpadlo do gležnjev, nad gležnjem pa mu je začela e-na noga gniti; desno roko 90 mu morali hudo razrezati, ker se je gnojila; tudi njegovo srce je zelo prizadeto, vnetje pljuč in hud kašelj mu pa zabranjuje-ta spanje. Toda on ne toži praiv nič, saj glasno ne, leži mirno, potrpežljivo in Bogu udano. Se le, če se ?a vpra-ša, kako mu je, se izve, da ga boli vse: noge, roke, prša, srce; zavžiti more le nekaj tekočine, spati pa žo skoraj dvja ali tri tedne ne more popolno-
ma nič. Pride Božič. Vseučilišče pripravlja, za svoje ranjence bogata božična darila. Za tiste, ki morejo hoditi, je v obednici pripravljeno krasno božično drevo; božični prazniki se praznujejo z nagovori, darili in petjem otrok. Za tiste pa, ki ne morejo hoditi, so napravile strežnice, usmiljene sestre in druge dame v vsaki dvorani posebno božično drevesce in ga bogato okrasile. Pri postelji cigana stoje sestre usmil-jenke in duhovnik, ki je vešč njegovega jezika. Radi bi ga vsaj ta dan nekoliko razveselili, kažejo mu drevo s svečkami in darila, ki so namenjega za njega; veliko lepih in tudi sladkih daril. Pogledal je vsako darilce, toda njegov od bolesti zategnjen obraz ni postal veselejši. In klončno še eno darilce: v robcu so bila zavita jabolka, orehi in Škaljica, v kateri je bila zavita harmonika. Pri pogledu na harmoniko se obraz ranjenega Slovaka naenkrat raavedri. S svojo zdravo levo roko seže čvrsto po harmoniki, jo pritisne na usta in več minut prav pridno piha v harmoniko. Njegov obraz se pomiri in razradosti, bolnik se smeje in veseli, kakor majhen otrok in ko ne more več piskati, začne pripovedovfati, kako je bilo nekdaj doma — 5 do 10 minut dolgo — dokler mu ne zatre-peče obraz ter ga zopet premagajo stare bolečine. — Cesar niso premogle prijazne besede, sočutje, odsvit lučic in božična darila, to je storila majhna, brezpo-memba reč harmonika: napravila je ranjenemu veselo četrturico.
Tolažba žalostnim materam.
Ob začetku vojske je edini sin neke dobre nemške katoliške vdove šel v boj na zahodno bojišče. Pri slovesu je mati obesila svojemu edinemu sinu okrog vrata, blagoslovljeno svetinjico Matere božjo in ga je prav prisrčno priporočila varstvu Brezmadežne. Da jo mati noč in dan zelo veliko moiila za svojega sina, pač ni treba omeniti. Dolgo časa je dobivala mati z bojišča le samo ugodna poročila. V začetku meseca novembra je pa prejela mati uradno obvestilo, da je njen sin na bojišču umrl junaške smrti. Lahko si mislimo, kako žalost in bolečino ja ta bridka novica prizadela ljubečemu srcu matere Tudi se ji ne sme preveč šteti v zlo, če se je v njeni globoki žalosti nje večkrat lotila skušnjava: „Tako torej vse moje molitve niso nič pomagale in blagoslovljena svetinjica tudi ni mogla obvarovati mojega sina pred tako grozno smrtjo." V sredi med prvimi dnevi žalovanja pa je prejela mati pismo ou' divizijskega župnika, v katerem ji natančneje poroda o smrti njenega sina. Pismo je žalujoče srce matere napolnilo s tolažbo in oti enem z veseljem. Glavna vsebina pisma je: ..Cenjena gospa! Da je padel Vaš sin junaške smrti na bojišču, Vam je že znano. Gotovo Vas bo veselilo izvedeti od mene, da je Vaš sin umrl zelo dobro. Videl sem ga težko ranjenega in nezavtestnega ležati na bojišču* Ker ni dal nobenega znamenja več, hotel sem iti da*
Kafnovtrffta poročila se nahajajo pred fnaeratL

XXJX. teeaj.
ElngeUngt &u 18 1
mit.........Bailaren
18. februarja 111 rt	- ......
to premišljujem, se mi zdi kot Čudež, da nas je ostalo še toliko živih. Da, božja roka nas je varovala. Posebno dne 27. avgusta je bilo to očito. Naš 4. voj je dobil namreč nalogo napraviti na griču, za katerim je bila naša artilerija, nekaj utrdb. Ker so bile naše postojanke izborne, je seveda sovražnik skušal na v-sak način pregnati našo baterijo. In v tem dežju granat in šrapnelov smo se spravili na delo. Navzlic v-sej hladnokrvnosti so nas vendar primorali, da smo za kake pol ure prenehali z delom ter se pomaknili za grič. Ko je ogenj malo ponehal, smo se plazili drug za drugim po vseh štirih, oboroženi s puško in lopato, v začete utrdbe. Pa komaj zapusti zadnji nar že skrivališče, vreže težka granata ravno na mesto, kjer je naš voj trenutek pop reje počival. Samo par trenutkov pop reje in od 52 mož bi se nobeden ne vrnil več živ nazaj. Jama, ki jo je granata izkopala, je bila skoro 3 metre globoka in 4 do 5 metrov široka. In takih slučajev bi Vam naštel na stotine, So dnevi, v katerih ni minute, da bi ne gledali smrti v oči. No, pa smo se že navadili, če malo poka nad glavami, vseeno kadim mirno tobak kot bi bil doma, Tako tudi dne 26. oktobra. Sli smo prostovoljno en četovod-ja, korporal in jaz v vas V. razstrelit star most, ki je bil že napol razdrt, samo johi so še stali. Omenim naj, da je bil na drugi strani sovražnik utrjen, in na tej strani pa naši. Vas je do tal požgana; izmed 200 hiš je samo še cerkev, iarovž in šola. Ker smo morali pa še čakati, smo se nastanili v šoli, še moč-nem poslopju, kjer je bilo poveljstvo dveh bataljonov in in-fanterije. Noč je bila mirna, a ne tako naslednji dan. Ob 11. uri, ko sem ravno kuhal krompir in drugi igrali karte, vreže naenkrat granata v streho šole, druga v sobo, v ogel, od spredaj in od zadaj, a čudo, v kuhinjo nobena j tudi ranjen ni bil nihče. Ko smo prišli ven, smo videli šolo skoro brez strehe in celo za-padno stran v razsulu. Da sem krompir pustil in drugi karte, se razume. In tako se nam godi neprenehoma. So tedni, da nam ničesar ne manjka; so pa tudi tedni, ko niči ne jemo. In takrat se začne tekanje za krompirjem, samo, če smo toliko srečni, da lahko vsaj na noč pridemo do kake hiše. Soli in zabele ne poznamo. Da, lakota, dovolj sem te že prestal! Po pravici pravijo, da je lakota najboljši kuhar. Kako rad kuham, samo, če kaj imam! Pa tudi zgledajo na-či krušnjaki, kot bi sam špeh v njih nosili! O, ko bi me videli kako izgledam sedaj! Zdrav sem bil tudi zmiraj, tako, da še nikdar, niti enkrat se nisem prehladih Pa tudi Boga hvalim zato. S tistim, kar se mi je poslalo, namreč srajce je pa tako. Dne 31. dec., ko sem se marod naznanil, nisem mogel do voza, kjer so bili zavoji, sem pa Lovretovemu Anzu naročil, naj on prevzame zavoj, če me pa ne bo nazaj, naj pa sam porabi. Pač nimam sreče v tem pogledu. Tudi za Božič nisem nič dobil, ker sem šel v bolnišnico. K stot-niji Še ni prišlo, v bolnišnici so pa že razdelili. No, pa nič ne de, sem se že navadil pomanjkanja. Vi trpite doma, a mi tukaj. Naša dolžnost je, da vstraja-mo do konca, čeprav izpostavljamo svoje življenje. Zmaga mora biti naša in tudi bo! To upanje imamo vsi. Oh, ko bi vedeli, s kako hrabrostjo se bojujejo celo naši stari1 črnovojniki! O Silovenoihin o Hrvatih gre glas, dasonajbolj vstra-jni in junaški vojaki avstrijske armade! Kjer Slovenec udari, se vse zdrobi, kamor Slovenec nameri, gotovo zadene,. Bodite srečni v domovini! Pozdrave!
lje, ker nisem za gotovo vedel, ali je katoličan. Odprl sem njegovo obleko na prsih in v svoje veliko veselje sem zagledal svetinjico Brezmadežne. Sedaj sem sklenil ostati pri ranjencu. Hvala Bogu, da sem to storil! Ko sem ga ljubeznjivo okrepčal in mu boljše postljal, je plemeniti mož odprl oči. Kako je bil vesel, ko je videl pri sebi duhovnika. Mogel sem mu dobro podeliti svete zakramente in sem bil priča njegove blažene smrti. Svetinjica in gotovo tudi Vaša molitev sta izprosile Vašemu ljubemu sinu največjo milost za nas ljudi — milost srečne zadnje ure." Tako se je glasilo pismo. Od tega časa je mati popolnoma poto-lažena in prenaša svoje težko trpljenje s krščansko potrpežljivostjo in z udanostjo v božjo voljo.
Uš T vojni — kakšno smešno nasprotje! Kaj ima vendar ta majhna živalica opraviti v ogromni vojni, kakor je svet Še ni videl in proti kateri so bile vojne Aleksandra Velikega in Napoleona zelo neznatne! Toda ne podcenjujmo male uši! Ravno najmanjši, komaj vidni stvori so najhujši sovražniki našega človeštva, hujši nego dreadnoughti: bacili nalezljivih bolezni. Tudi uš je sovražnik, ki se ne sme podcenjevati, je zagrizen sovražnik, ki povzroča vojakom marsikatero bridko urico. Je pa ob enem ta uš tudi soudeležena v vsaki vojni in ima v vsaki vojni svojo posebno zgodovino. Zato je zanimivo, če se nekoliko pobrska po tej ušni zgodovini.
V sedanji vojni nadleguje uš posebno naše in ruske vojake na izhodnem bojišču. Ima pa ta sovražnik to dobro lastnost, da se nepristransko zajeda v prijatelja in sovražnika. Ce pa pogledamo v zgodovino, vidimo, da muke, ki jih trpe vojaki v sedanji vojni zaradi ušivosti, niso nič proti onemu, kar so že delale uši v prejšnjih vojnah, posebno v Napoleonovi rojni leta 1812. Tedaj so bilo ruske uši pravi pravcati pogrost k* polk« Napoleonove »rmaSt^Nek
Lepote naše domovine premalo cenimo!
Ferdinand Meško, samski posestnik v Trgoviš-ču pri Veliki Nedelji, piše dne 16. januarja s severnega boj«šča č. g. župniku Ferd. Menhartu (Meško služi pri 5. dragonskem polku):
Častiti gospod župnik! Prijeten spomin na srečne mlade dni me priganja, da tudi Vam, č. g. župnik,, pošljem pozdrave z bojišča kot svojemu dušnemu pastirju in u'čeniku. Oh, kolikokrat se spomnim na pri» jetni domači kraj in na prijazno našo cerkev. Nikdar-tako, kakor zdaj, mi ne stopi tako živo pred oči, kako lepi so naši kraji, zares pravi raj proti kraju, kjer se mi nahajamo. Cerkve so vičjidel iz lesa, zelo revne. Ubogo ljudstvo je popolnoma nevedno, brez vse izobrazbe, Sole so zelo redke, eno- ali k večjemu dvorazredne. O kakih društvih še tukaj nobenega pojma nimajo. Zares, tisti, kateri je zmiraj doma, ne zna ceniti lepote prelepe naše slovenske domovine! Dobro ljudstvo, vesela izobražena mladina, prijetne vasice in mesta, rodovitno polje in vinske gorice, to tvori popolnoma drugačno sliko proti krajem, kjer se nahajamo.
Meni je šlo še dosedaj zmiraj po sreči. Zares, čuditi se moraan, da še živim, ako pomislim nazaj, v koliki nevarnosti sem se že prav dostikrat nahajal. Naj vam navedem le en slučaj:
Bilo je že takoj od začetka v bitki pri G .... . Bil je strašen dan, ki ga ne pozabim nikoli. Bilo nas je več tovarišev, ki smo bili pri nekem neimenovanem generalu prideljeni kot „Meldereiterji" (prenašalci.vojnih poročil med biiko). To je bila kaj nevarna služba. Bili smo v nekem marofu, kamor je ruska artilerija na vso moč streljala, tako, da se je poslopje nazadnje užgalo od samih granat in šrapnelov. Naenkrat me pokliče naš nadporočnik in pravi, da naj grem h generalu. In g. general me pošlje z nekim nujnim poročilom na naše desno krilo. Sreča mi je bila mila, da sem prišel popolnoma nepoškodovan skozi. Ali to je bila groza, katere Vam ne morem popisati» Svinčenke so žvižgale, kakor bi čebele rojile, Šrap-neli so eksplodirali, da je bila groza in naenkrat u-dari težka granata ravno pet korakov pred menoj ter mi vrže peska in prsti v obraz, da mi popolnoma vid vzame. Mislil sem, da sem že izgubljen. Pa ni čuda, jahal sem po neki planjavi, od koder me je videla ruska artilerija in vedela, da imam gotovo nujno poročilo.
Poslali so kar cele salve za menoj, ali angel v arih me je čuval, da me »i nobena krogla zadela., Takih in enakih slučajev bi Vam lahko prav dosti naštel, a mi primanjkuje časa. Mogoče drugokrat več. Prosim Vas, častiti g. župnik, kake so kaj razmere iam v domačem kraju. Gotovo žalostne. Vse boljše delavske moči morajo na vojsko. Bog daj skoraj srečen konec, zmago in dan veselega svidenja!
Pozdravljam tudi čast. g. kaplana, Mladeniško in Dekliško Zvezo, sploh vse mlade prijatelje! Vaš udani Ferd, Meško.
Haložan na bojišču.
Franc Emeršič, doma iz Paradiža pri Sv. Barbari v Halozah, sedaj vojak pri avstrijskem trenu, piše svojim starišem z bojišča:
Bojišče, dne labruar ja.
Dragi! Zahvalim se Vam za časopise. Danes sem sprejel vse tri i („Slov. Gospodarja" , „Stražo" in „Slovenca"). Veseli me, kakor tudi moje tovariše, da nam pošiljate naše časopise. Domačih znancev nimam. Slovencev nas je zdaj že precej skupaj, pa iz haloš-kega okraja ni nobenega, pač pa n okraja Ptuj, Ormož, Ljutomer, Celje, Slov. Gradec,, večina je pa Kranjcev. Snega j-a tukaj prav veliko ?n strašno huda zima. Mi smo že čez mesec dni zmiraj na enem mestu v Karpatih, Poka strašno. Blizu, nas vsak dan ujamejo na tisoče Rusov in jih spravljajo tukaj na vlake. Sedaj smo mi en dan hoda od bojne črte. Natančno se slišijo po dnevu strojne in ponoči infante-rijske puške. Po dnevu gromijo oeli dan, kakor ob ¡¡udi uri, sami kanonski streli. Pokanje se mi zdi, kakor samo en grom. Tako gre celi dan naprej in notri flo polnoči se še slišijo topovski streli; Naši vsak dan vjamejo mnogo Rusov in ne zmanjka pa jih vendar ne. Zmrznjence pripeljejo vsak dan -vele kolone vozov. Reveži so na nogah zmrznjeni in gredo v bolnišnice, laz sem še zdrav, hud kašelj imam in strašno me v-časih v noge sebe. Vsi Slovenci-vojaki Vas lepo pozdravimo !
II.
Dne d. februarja 1915.
Predragi stariši in brat! Danes, ko to pišem, smo samo osem ur od bojne črte in danes se je ta kačja zalega (Rusi) morala nazaj podati. Naša "artilerija jih je pregnala in vzlic hudi zimi, koje so Rusi navajeni, je mnogo Rusov zmrznilo. Naše čete so male in mlade in se proti trikrat močnejšemu sovražniku še zmiraj trdno in z vso hrabrostjo zoperstavljajo ter ga nazadnje še v beg poženejo. Pomislite, dragi moji, kaj je en avstrijski vojak v bojni črti vreden! Po' sebno tisti, kateri vso zimo brez vsega občutja presto-ji in tam svinčene zvezde proti Rusu pošilja. Kosijo» in žanjejo naše Čete mogočne sovražne vrste, čeprav? je naših trikrat manj kot Rusov. Danes so se umaknili daleč nazaj v Galicijo in mi stojimo na meji Ga-; licij® in Ogrske. Snega je ponekod čez % metra, navadna mera pa % metra. Zima je strašno huda: 18v 19, 20 in 22 stopinj.
O moji vrn tvi ve samo večni Bog. Mi vemo samo toliko, da tako hitro še ne bo konca, te strašne voj, ske. — Srčne pozdrave pošilja vsem Vaš sin Fr. E.
Slovo padlega moža od žene in otroka.
Vojni kurat 22. infanterijske divizije č. g. Franc Kren piše dne 7. februarja našemu uredniku s severnega bojišča:
Dragi! Hvala za časnike! Razdelim jih, ko jih sam prečitam, med naše slovenske fante, ki jih tudi z veseljem čitajo, kolikor jim pripušča čas. Hvala tudi za pismo! Vedno me zelo razveseli poročilo od domačih ali znancev. Oče se mi smilijo, ker mora tudi Matija obleči vojaško suknjo! Jaz rajžam tukaj od vasi do vasi, kakor hlapec ali dekla, ki ne moreta pri enem kmetu ostati delj časa, kot par dni.
Pri zadnjih spopadih v Karpatih smo imeli precej izgub, Rusi še več. Samo k našemu zdravniškemu oddelku je prišlo 250 ranjenih Rusov, katere so naši zdravniki skrbno obvezali in jih poslali v različne bolnišnice. Bili so zelo izstradani in so prosili za „hleb" (kruh), kar so tudi dobili in povžili z veli-
vviirttemberški poročnik Suckow in drugi so opisali nemile učinke teh jedalcev v oni dobi, ki so bili prava egiptovska nadloga bojujočih se vojska,
jako sitno je uplivtala večna srbečica na vojake, ker jim je bilo nemogoče spanje pri stražnih og-njihv Po velikem naporu je vojaku spanec, najnujnejša potreba. Sedaj naj si pa človek pomisli skoro do smrti izmučenega vojaka, ki zaradi uši ne le ne more zaspati, temveč tudi ne zadremati. Neki častnik je opazil, da ima vse telo ogrizeno po teh zajedalcih, a neki drug francoski častnik si je pri praskanju izpraskal kos mesa v vratu in bolečina, ki mu jo je prizadevala ta rana, se je zdela mučeniku prava c-lajšava. Za Časa Napoleonovih vojsk so bile razmere taike, da je bila telesna čistost sploh nemogoča in mrčes se je pomnožil tako, da se ne da niti popisati. Tedaj ni nihče ušel ušem, pripoveduje pisatelj Con-stant, Napoleonov komornik. ,Uši niso imele niti pred „gospodom sveta" ozira in so neusmiljeno žrle francoskega cesarja.
Žal je zdravniška veda tedaj smatrala nekako pod svoio častjo, da bi se baviLi s tem mrčesom. V zdravniških poročilih o oni vojni nahajamo malo poročil o zatiranju ušjega pogroma, dasiravno ga je-že vsak udeležnik. napoleonske vojne čutil le prekruto, na svoji lastni koži.
Močneje pa so preganjali ušivost v nemško — francoski vojni leta 1870—1871. Tako poroča pisatelj Weiland, da je bila prva skrb zdravnikov, ki so dobili ranjenca v svoje vrste, da so ga rešili uši. Ranjenca so na posebnem, za to določenem kraju slekli, temeljito očistili, Če je bilo mogoče, ga okopali v topli vodi in ga potem oblekli v čisto perilo in prenesli v bolnišnico. Vso obleko so prenesli na prosto in tam se je začelo temeljito uničevanje uši.
Delalo se je to na poseben način. Pripravljen j« bil pet čevljev Širok in prav tako visok lesen zaboj, pokrit s pokrovom ia zunaj dobro oblepljea a
Mn-nmnl bsnct o\B\ßiisn 9« Biwoioq
močnim modrim papirjem, da bi bil tako neprodušen. Na dno zaboja so nalili bencina in so naložili potem vrsto perila, ki so ga tudi polili z bencinom. Ko je bil zaboj poln, so ga pokrili, kolikor mogoče dobro & pokrovom. Uši so ostale tako 72 ur pod učinkom bencinovih parov.
Ko so vzeli perilo iz zaboja, je bilo na dnu na debelo mrtvih uši, ki kakor tudi drugi podobni majh-. ni mrčesi ne morejo živeti v bencinovem hlapu. Tako se uničuje mrčes v-perilu tudi z razkuževalnimi, in očiščevalnimi pripravami. V miru se seveda ni treba bati takih zajedalcev in čistost je proti njim najboljša medicina.
Toda ni bilo vedno tako. Bili so časi, ko so u-ši razvijale pravo grozo. Najstrašnejša smrt, kakor je opisana v mnogih pravljicah, ki je mogla zadeti ljudi kot strašna božja k.azen, je bila smrt po ušeh:. uši so jih snedle! Take smrti so baje umrli Herod, Sulla in Filip II., kralj špajnski. Kakor pri Herodu, se je ta smrt smatrala tudi pri Filipu II. za kazen božjo.
Prej se je mislilo, da to strašno bolezen povzroča neka posebna vrsta uši, takoimenovane bolniške uši, ki se množe strahovito hitro. Toda te vrste u-ši ni, temveč je navadna uš, ki se ob posebnih pogojih in okolščinah razploduje posebno naglo, tako zelo, da dobesedno pokriva vse bolnikovo telo, da se zajeda pod kožo v praskah in ranah in se potem ni čuditi, cla jo bil pogled na take bolnike tako grozen, da zgodovina navaja tako smrt kot najstrašnejšo. — Kako je bilo mogoče, da je mogočni Španski vladar Filip II., ki ni bil nikdar v kaki vojni, umrl take hude in strašne smrti, je težko umljivo. Pač je moral tu igrati precejšnjo ulogo običaj, ki ni dovoljeval primernega zdravljenja in pa nevednost tadanjih zdravnikov.
Ne smemo namreč pozabiti, da j® t tedanjem zdravuištvu igralo veliko ulogo tudi še — babjever-etre . , *
ko slastjo. Čutili so se popolnoma srečne v naši' oskrbi, ko so potolažili svoje želodce. Pripovedovali so, da že šest dni niso drugega zavžili, kakor nekaj čaja. Štirje so umrli, pokopal sem jih na našem pokopališču v jami z našimi vred. Na kraju miru, kjer neha za vselej življenja boj, vlada bratoljubje tudi med takšnimi, ki so si stali še pred nekaj urami v bojni črti1 kot sovražniki nasproti. Startni angel poravna vso sovraštvo.
Danes sem pokopal vojaka iz Gradca, pri katerem smo našli listič na svojo ženo in otroke. Solze so mi prišle v oči, ko sem bral pretresljivo slovo moža od žene, oziroma očeta od otroka. Med drugim ju prosi1, naj molita zanj, naj vsaj enkrat v letu mislita nanj. Nehote mi šine misel v glavo: Koliko takih blagih mož, koliko dobrih, skrbnih očetov že krije tuja zemlja! Koliko srečnih družin je že postajo nesrečnih po tej vojski! Udajmo se v božjo voljo! Pozdravljam vse!
S solnčnega juga.
Vojaki iz Št. Pavla pri Preboldu, ki služijo cesarju pri trdnjavskih topničarjih v Kotorskein zalivu, nam pišejo:
Mili rojaki! :Tudi nas; je pozval glas našega presvitlega cesarja, da smo morall pohiteti daleč dol. na jug na obrajmbo naše ljube domovine. Vsak, kateri je že skusil kedaj kakšno; ločitev, ve, kako težko mu je svojo drago ženo, ljube oiiiroke in mile sta riše, brate in sestre zapustiti in oditi za negotov in nedoločen čas. Prišli smo sem meseca avgusta. Po neka' dnevih našega službovanja nas iznenadi dne 8. avgusta ob 3. uri 45 minut popoldan prvi strel našega neprijatelja. In od tedaj se bije tukaj boj, ki se sme po večini imenovati trdnjavsko-topni ški bo.',. Naši sovražniki (Črnogorci) namreč imajo dobre naravne postojanke na gori Lovčen. Od začetka boja so pridno streljali', ali naša slavna in nepremagljiva trdnjava V .... č je tako dobro odgovarjala, da je bilo veselje. Iln tega boja se je vedno tudi udeleževala naša slavna mornarica z eno ali tudi več bojnimi ladjami. Kadar je ona posegla v boj, je bilo gromenje, kakor ob najhujši nevihti. Ali kako je pa še le bilo na Lov-čenu! Dvignil se je oblak in strašno razdejanje je prišlo na našega sovražnega soseda. Po nekaj tako dobro merjenih strelih je bil učinek tak, da je razneslo sovražniku topove in utrdbe, in naš sovražni sosed Nikolaj se je tako prestrašil, da si je nato privoščil več tednov spanja in pdčitka. Med tem poč t-kom in spanjem ga je večkrat potolažil njegov stric Francoz s kakšno pošiljatvijo živeža ali orožja. Po več tednih počitka se je Črnogorec zopet oglasil s svojimi topovi in prav razsrdil se je 19. in 20. oktobra. Tedaj je bilo gromenje topov najstrašnejše. Granate so frčale, kakor za stavo ali naše topništvo je sovražniku kmalu uničilo vse veselje do streljanja. Kajti naše trdnjave in vojne ladje so streljale tako izvrstno, da so mu na I^ovčenu vse razbile. In od tedaj pa si naš sovražni sosed Miklavž privošči pravcati zimski počitek, tupatam se še kaj oglasi, kar pa nima posebnega pomena. Tako tedaj teče kolo vojnega časa in marsikatera bridkost je že za nami. — Kar se tiče verske dolžnosti, če nam priifožnost dopušča, jo tudi radi izpolnimo. Tako smo se udeležili službe božje, ki se je vršila dne 9. decembra na prostem pod milim nebom. Sv. mašo nam je bral vojaški duhovnik. Pri sv. maši pa niso svirale orgije, kakor pri nas doma v župni cerkvi, ampak sviraLa je polkovna godba od slavnega 22, pešpolka. Ko je godba zasvirala lepi na-pev krasne slovenske pesmi „Pred stolom Tvoje milosti", takrat so marsikomu zaigrale solze v očeh, kajti vsak se je čutil srečnega, da je bi,l pri sv. maši. Tako torej so potekli lepi dnevi in bližali so se lepi božični, prazniki in je marsikateri mislil, da jih bo obhajal v krogu svojih dragih ali usoda hoče drugače. In tedaj ste se vi, dragi rojaki,, namenili tudi nam narediti veselje in poslali ste nam različnih reči, da nas razveselite in potolažite v našem vojnem življenju. Ali veliki železniški promet je ta, dar la tako zar kasnil, da smo jih še le sedaj pred nekaj dnevi dobili. Toraj nam dolžnost nalaga, da se vsem gg. ga-rovalcem v domovini tem potom naji skrene je zahvalimo, Na veselo svidenje! Pozdrav Šentoaveljčanom in sploh vsem Slovencem i,n 'bralcem „Slov. Gospodarja", Mnogo pozdravov Vam pošiljajo iz južnega bojišča ob krasni Adriji: Filip Skok,. An t. Skorjanee, Sanci'n lva,n. Matija Mlinar,ič, Mijha Brumer in Anton Dobovičnik,
fisstpijsho-nislio bojišče.
Maribor, 17, februarja. Rusom se je njih novejši vojni načrt popolnoma izjalovil; zamišljen je bil dobro, pa izvesti ga niso mogli. Ruski vojskovodje 'so svojo armado tako razpostavili, da bi ista v Izhodni Prusiji, na desnem bregu Visle in v Bukovini obšla nemško, o-ziroma avstrijsko armado, lin si so tudi računali na to, da bodo pri Dukli preklali av^trijsko^ bojno črto in udrli na Ogrsko proti Budimpešti. A prišlo je drugače. Rusi so obračali, Avstrijci in Nemci pa so obrnili.
V B u k o v i n i , kjer imajo Rusi zbranih kakih 50,000 mož, je avstrijsko orožje zadnji čas imelo izvanredno lepe uspehe. Naše čete so zasedle mesti S o r e t h in R a d a u c in se dan za dnevom vedno bolj bližajo glavnemu bukovinskemu mestu C e r n o -v i o e. Rusi stojijo sedaj ob reki P r u t h v severni polovici Bukovine*
V	južno-uzhodni Galiciji tudi krepko prodiramo. Avstrijske čete, ki so udrle čez prelaz J atol o n i o a v Galicijo, so ob reki P r u t h prišle do mesta D' ell a t y n ter mesto in višine na severno-izhodni strani mesta iztrgale iz ruskih rok. Istotalko smo tudi zasedli mesto N a d v o r n a , ki leži južno od S t a n i s 1 a v a. Del naših izhodnogališkrh/ •Čet pa stoji pred mestom K o 1 o m e a , katero so menda Rusi že izpraznili.
Središče naših k a r p a t s k i1 h č e t se uspešno bori na gališki strani1 prelazov, V y s k o v in U ž o k. Preko Vyskova prodiramo proti mestu Stryj, pri Uižoku pa, proti Turki i|n S a m b o r j u (južno-izhodno od P r z e m y s 1 a).
Najhujši boji na karpatski črti se vršijo pri pre-lazTi L u p k o v in D u k 1 a. Ob) D u k 1 i stojijo tudi nalši slovenski fantje, k; so se tako izkazali, da so bili od samega vojskovodje nadvojvode Friderika javno pohvaljeni. Dukio bi Rusi radi obdržali na v-sak način, ker še nrso popolnotma opustili svojih starih želj po Ogrski; zato mečejo v to ozemlje vedno nove sile. Rusi so izgubili samo pri Dukli v zadnjem tednu okrog 50.(10Ji padlih in ranjenih, nad 80.000 llusov pa .je na cel karpatski, črt' prišlo v avstrijsko ujetništvo.
Rusi so P r z e m y s 1 zopet začeli močno obstreljevati, pa brez poseb: ega, uspeha. Ob Dunaj-c u in N i d i ni nobene večje spremembe.
Pred V a r š a v o si je nemška armada z zavzetjem dveh važnih postojank H u m i n a in B o r -z y m o v a dosegla velik uspeli. Nemška armada stoji sedaj tako bi zu pred Varšavo, da rabi samo dva dnevna marša do prvih predvaršavskih utrdb,
V	Izhodni Prusiji se je ruski obkolje-valni načrt pri Mazovskih jezerih nenadoma ponesrečil. Pri mislih L y c k , S t a H ii p ö n e n in E y d t-k h u n e n ,so Nemci porazili Ruse in jih nad 20.000 u je 1Tako je t ¡rej bilo najskrajne!še des o in najskrajnejše levo rusko krilo vrženo nazaj in Rusi bodo moraii misliti na nov vojni načrt in novo razvrstitev armad.
Na des eni bregu Visle, kjer so Rusi pri M I a v i in S i e p r o n hoteli o!-1 nemško armado, so napravil. Nemci protinapad in so zasedli mesto S i e p r c.
Naše prodiranje v Bukovini.
V	Buko\üni a.vstrijske čete stalno napredujejo-Zasedle so mesto Sereth in ves gornji del doline reke Sereth. Kakor poroča dne IG. februarja madžarski list „Pesti Naiplo", se nahajajo avstrijske čete samo dva dnevna marša prečit glavnim bukovinskim mestom Cernovice. Prodiranje je otežkočeno vsled grozno slabih cest. Dne 15. februarja, so naši prekoračili reko Sereth in so pognali Ruse proti reki Pruth. (Reka Pruth izvira na Karpatih na Črni gori južno-izhodno od \ rebza Tablonica in teče mimo Cernovic.) Rusi so napravili protinapad, a, so bili odbiti.
Nase zmag?* v jnžno-izhodni Galicni.
V	južno-izho 1 e-rn dela Galicije je prodrla avstrijska armada iz. ogrskega mesta Körösmezö čez karpatski prelaz Jablj.iico v Galioi o ter je došla v ozemlje izhodno-gališk.h mest Kolor¡ ,fcr¡-D:oli :^yn-Nad-vorna, ki ležijo v zahodni smieri od glavnega buko-vinskega mesta Cernovic ali južno-izhodno ocl Lvova. Dne 13. februarja so se Avstrijdil polastili mesta D.e-latyn in višin na severni strani mesta, V nedeljo dne 14. februarja pa se je našim četam posrečilo, da so vrgle lluse iz mesta Nadvorna, Sovražnik se je moral umakniti proti mestu Stanislav. Pri Nadvorni je važno železniško kr.žišče.
Ob Duk i Rusi izgubili okrog 50.000 mož.
Ob prelazu Dukla, kjer imajo Rusi zasedene nekatere važne postojanke in kjer je bilo zadnje tri tedne pozorišče izredno krvavih bojev, so pričeli Avstrijci z napadalnim prodiranjem. Uspeh se je takoj pokazal. Rusi so imeli že pri prvih avstrijskih naskokih velikanske izgube. Budimpešt i' ski list ..Pester Lloyd" poroča dne 15. februarja, da so bili Rusi samo pri e-nom napadu, ki so ga podvzeli naši polki pred tremi dnevi na ruske postojanke v ozki dolinici, strašno poraženi. Naše čete so prisilile sovražnika, da se jo u-maknil ter te pust 1 na bo.ušču 1200 inrličev, katere ni mogel več proč spraviti ali pokopati. Na kraju, kjer se je vršila bitka, pokrivajo ruski mrliči na. debelo ozko dolino.
Skupne izgube, ki jih je imel sovražnik v bojih ob Dukli v zadnjih dneh, se računajo najmanj na 50.000 mrtvih in ranjenih. Ce se pomisli, da so imeli Rusi samo v tem majhnem ozemlju (ob Duklii') tako ve-1 kanske izgube, lahko pojmimo, kako ogromne morajo bi ti celotne sovražnikove izgube na celi obširni karpatski bojni črti. Radi teh, skoro nepreglednih izgub in velikega napora so Rusi prenehali z napadalnim prodiranjem in so se morali umakniti s svojih postojank v Karpatih.
Dvaindvajset napadov eden dan.
Rusko uradno poročilo o bitki pri Dukli dne 7. februarja pravi, da so Avstrijci lta dan napadli ruske postojanke pri vasi Koziewslka ipri Dukli nič manj nego 22krat.
Rusi zopet napadajo Przemysl.
Vojni poročevalec fifcaltianskiegai lista „[Secolo" brzojavlja dne 15, februarja iz Petrograda: „Zadnje dni je bila trdnjava Przemysl izpostavljena težki preizkušnji, Ruska, težka oblegovalna artilerija je jo zelo hudo obstreljevala. Uspehi obstreljevanja še niso znani".	•
Povodenj pred Varšavo.
Nemška Hindenburgova armada s pomočjo Avstrijcev vedno bolj zožuje ozemlje med Varšavo in nemško-avstrijsko bojno črto. Napadalno prodiranje Nemcev in Avstrijcev na Rusko-Poljiiiskem je napolnilo Ruse z velikimi skrbmi. Velik ruski list „Novoje Wremja" piše dne 15. februarja: „Usmiljeni Bog, vendar ne odkloni našim (ruskim) hrabrim junakom svoje pomoči. Strašni, viharju podoben sovražni napad se .ie pričel, ki bo mogoče poslednji v tej vojski. Kakor velikanska povodenj ali, ogromna jata kobilic so se razlile nemške čete čez ozemlje zahodne Rusije in prodirajo z velikansko silo naprej. Pri razvitju take napadalne sile je lahko mogoče, da ruske čete ne morejo ustavljati, temveč bodo vržene nazaj". List končuje z besedami: „Bog bodi n,aš'im junakom milost-ljiv".
50.000 Rusov ujetih.
Berolin, 17. februarja.
PO, devetdnevni zimski bitki v ozemlju Mazovskih jezer je bila deseta ruska, armaieta vržena čez mejo Izhodne Prusije in končno po skoro popolni obko-litvi uničujoče pobita. Sovražnik je imel velike izgube. Število ujetih Rusov je gotovo več kot 15 0 . 0 0 0! Nemci so uplenili več kot 40 topov, 60 strojnih pušK, in nepregledno množino vojnih potrebščin.
ffl^rn-^ mmkn kpčp
i Maribor, 17. februarja.
Boji na kopnem, na morju, pod morjem in pa v zraku označujejo borbo med Nemčijo, Anglijo in Francijo. Dne 12. t. m. je napravilo 34 angleških zrakoplovcev napad na belgijsko morsko obal z namenom, da bi poizvedb zal pristamišče, kjer se skrivajo nemški podmorski čolni in ga /porušili. Pri tem napadu so vrgli več bomb na razne belgijske kraje, toda te bombe niso napravile Nemcem v vojaškem o-ziru nobene posebne škode. Napad angleških zrakoplovcev ni torej dosegel zaželjenega uspeha. Angleške vojne ladje so zadnje dni opetovano priplule pred belgijsko morsko obal in silno obstreljevale nemške utrdbe in obrežne baterije pri Ostendu, Zeebriigge in "VVestendu. V Argonih se pa vrše neprestani boji za strelske jarke. Nemci so napravili proti trdnjavi Ver-dun tako silen sunek, da. je trdnjava močno ogrožena. Nemškii zrakoplovci so vrgli na trdnjavo čez 10U bomb. Ker se ruski vojni načrt proti Nemcem in Avstrijcem ni posrečil, začenjajo angleški ivojni strokovnjaki misliti na nov, vojni načrt -Anglije in Francije. Ce bi Rusi prišli v nevaren položaj, bodo Angleži in Francozi začeli z napadom na nemško bojno črto z vso silo, da odvrnejo nemški pritisk na rusko bojno črto. Rusi venomer pritegujejo velikanska ojačenja na nemško-rusko bojišče. Istočasno prihajajo vedno nova ojačenja iz Anglije in prekomorskih dežel na francosko bojišče. Dejstvo, da je najel trosporazum (Anglija, Francija in Rusija) Skupno velikansko vojno posojilo v znesku 20 milijard kron, ter da pošilja tudi Nemčija venomer velikanske čete na belgijsko-francosko bojišče, snričuje, da se bo grozna borba nadaljevala, s pomnoženo silo.
Amerika opominja Nemčijo in Anglijo.
Z današnjim dnevom se začenja izvršitev napovedi nemškega admiralnega štaba, ki je Severno morje, morsko ožino med Anglijo in Francijo in IrsKo morje proglasil kot vojno torišče in zapretil, da bo s svojimi podmorskimi Čolni od 18. februarja napre.t potopil vsako alngleško trgovsko ladjo. Ker pa Angleži kaj radi izrabljajo zastave nepristranskih, torei ne se vojskujočih držav, je Nemčija napovedala, da ista u-soda kot angleške tudi lahko zaklene ladje nepristranskih držav.
Tako je torej naslala tudi za trgovske ladje nepristranskih držav velika nevarnost.. Združen-; države Severne Amerikfe so vsled tega izročile Nemčiji spomenico, v kateri jo opominjajo, da ima Nemčija sicer pravico, da njene vojne ladje preiščejo na morju ladje nepristranskih držav, ali ne vozijo prepovedano
blago, nimajo pa pravice, da bi jih kar enostavno — napadle in uničile. Ob enem Združene države Severne Amerike 'opominjajo Nemčijo, naj dobro premisli, kakšne posledice bi nastale za razmerje med Združenimi državami in Nemčijo, če bi nemške pomorske vojne sile napadle ali uničile kakšno trgovsko ladjo Združenih držav in povzročile smrt le 'enega ameriškega državljalna. Ce bi se zgodilo kaj takega., bi bila vlada Združenih držav prisiljena, da bi storila za to odgovorno nemško vlado.
Istočasno, kakor (Nemčiji, so Združene države poslale tudi Angliji opomnico. v l^ateri se Anglija svari pred splošnim izrabljanjem zastav nepristranskih držav. Vlada Združenih držav je v velikih skrbeh, Če bodo angleške ladje izra^lj^e amerikansko zastavo. .Ce bi, zavoljo take izrabe tudi ameriške ladje postale žrtev nemških napadov, bi v tem slučaju tudi angleški vlajda bila odgovorna za izgubo življenja ali premoženja podanikov Združenih držav se-veroameriških.
Nemška .vlada je na opomnico Združenih držav odgovorila, da bo vprašanje o napovedanih napadih na angleške trgovske ladje vnovič preudarila, ako Anglija ne bo ovirala dovoza živil za prebivalstvo Nemčije, ki ne pripada armadi in vojni mornarici.
ija-Francija.
Maribor, 17. februarja.
Pozornost vzbuja vest, ki je došl!a iz Aten, da Turki utrjujejo pod vodstvom nemških častnikov maloazijskoobal ob Egejskem morju nasproti otokoma K i j o s in M i t i 1 e n e. Nekateri mislijo, da se Turki tukaj hočejo zavarovati zoper Italijo, katera utrjuje otok R o d o s in zbira na istem številne svoje čete.
Na Kavkazu so se zadnji čas vršile satno le manjše praske,
V	turško črnomorsko pristanišče T r a -p e o u n t so 11. t. m. udrle ruske torpedovke in so obstreljevale severoameriški parnik „Vašington" tako močno, da se je potopil. Nato so torpedovke še obstreljevale mesto in razrušile nekaj hiš.
V	E g i p t u so bili nekaki poizkusni boji ob Sueškem prekopu med Angleži in Turki, ki so na, nekem kraju prekoračili prekop, da poizvedujejo o an- j gleških obrambnih prireditvah. Angleška poročila • pravijo, da so bili po triurnem boju Tuiiki pognani z izhodnega bregai, katerega so bili poprej že na nekaterih krajih prekoračili. — ¡Turški sultan Melimed Rešad je v posebnem oklicu pozval prebivalstvo v E-giptu, naj se pridruži vojski zoper tujce-Angleže in tako osvobodif domovino tujega upliiva. — Francozi so poslali nekaj svojih Čet Angležem, na pomoč, da se jim tako izkažejo hvaležne za pomoč proti Nemcem.
V	Mezopotamiji se je dne 12. t. m. vršil precejšen spopad med Angleži' in tTurki pri mestu Korna. Turki so Angleže porazili in jim odvzeli 500 velblodov.
• t..
Domača in zunanja politika.
Uspeh papeževega posredovanja.
Sv- Oče Benedikt XV. je s svojimi neumornimi mirovnimi težnjami vendar dosegel, da se bodo oni vojni ujetniki, ki so nesposobni za nadaljno bojevanje, med vojskujočimi se državami izmen;ali. Prva taka izmenjava se je začela vršiti med Nemčijo, Fran-cijo-Anglijo že dne 15. in 16. t. m. V nizozemsko pristanišče Vlissingen so dne 10. februarjai pripeljali 100 nemških vojnih ujetnikov iz Anglije. Ujetnike pa spremlja osobje Rudečega križa. Iz Vlissingena bodo oproščeni ujetniki z vlakom odpeljani v Nemčijo. Angleški ujetniki, ki se bodo še menjali, se zbirajo v Lingenu blizu nizozemske meje, oziroma v Lutichu. Francoski ujetniki pja se zbirajo v Konstanci ob Bo-denskem jezeru, odkoder bodo odposlani v. domovino.
Upad Albancev v Srbijo.
Iz Niša v Srbiji se poroča: Dne 15. 't. m. so prektoračile številne albanske čete srbsko mejo v pokrajini Prizren. Ker so bile albanske čete mnogo številnejše, ¡kakor srbske, so se morale poslednje, ka<-kor tudi vse srbske oblasti iz dotičnih krajev umakniti. Albanci prodirajo v smeri Zapod—Topoljeno— Glavočnica in so razdrli na več imestih brzojavne in telefonske zveze. Dosedaj so zasedli sledeča mesta in kraje: Zapod, Tbnoljeno, Glaivočnica, Vrbnica, Dju-ri, Vranište, Krstac in še več drugih. Na srbski strani je bilo 100 mož ranjenih, oziroma mrtvih, med njimi dva častnika. Prodiranje Albancev, v srbsko o-zemlje se vrši v vedno večjem številu.
Spor me Japonsko in Kitajsko.
Japonska je začela prav oblastno nastopati proti Kitajski. Japonska vlada je stavila Kitajski zahteve, ki jih poslednja skoro gotovo ne bo mogla kar mirno sprejeti. Japonska zahteva: Kitajska ne sme dati nobenega dela obrežja in nobenega Otoka v najem ka-
ki tuji državi. V izhodni Mongoliji ima izključno pravico do rudnikov Japonska, ki bo gradila železnice, ali pa dala pravico za zgradbo. Japonski bi, naj Kitajska podaljšala najemninsko pogodbo glede Por,t Ar-lurja in železnice Sai tung-Mukden na 90 let. Nadalje zahteva Japonska, naj se ji prizna najemninsko pravico čez pokrajino Kiao-čou, katero so letos Japonci odvzeli Nemcem, Japonci tudi hočejo, da pristane Kitajska, na to, da bi japonski častniki vežbali kitajsko armado, da bi se sprejeli v kitajsko finančno in pro metno upravo japonski svetovalci in da bi se v kitaj-sk.h šolah, kjer se podučuje tuje jezike, sprejel tudi japonski jezik.
Drzne japonske zahteve so vzbudile nai Kitajskem nemalo razburjenje, Neko rusko poročilo pravi, da še Kitajska ni dala točnega odgovora Japonski, a je že sedaj izjavila, da so japonske zahteve glede japonskih vojaških vežbalcev in japonskih svetovalcev pri vladi nesprejemljive. Nemalo razburjenje pred grozečim resnim sporom med Japonsko in Kitajsko je nastalo tudi v Angliji, Severni Ameriki in Rusiji. Po. sebno Angl ja se boji resnega japonskega tekmeca.
Grozna nesreča v Brežicah.
5 oseb ubitih, 2 težko ranjeni.
IZ Brežic se nnm piše: V pondeljek, dre 15. februarja se je dogodila tukaj grozna nezgoda, Gosp. Volčai šek, gostilničar na kolodvoru, je imel lastno plii,ovo razsvetljavo, katero je povzročal karbid, ki je bil shranjen pod hišo v klet. Vsled vel kanske po-vodnji je prišla voda tudi v klet, kjer je b'l shranjen karbid, radi česar so se razvili po celi kleti močni pli-i i'. Da es zjutraj ob % i a 5 uro ie hotel hlapec, neve-doč, da .je že voda prišla čez noč v klet, karbit spraviti na vari o mesto. V ta namen je vzel luč in si svetil v klet. Ko odpre vrata, se naenkrat vname ves plin, vsled česar je nastda grozna ekisplozi a (razpok). Razrušena ie bila cela stavba nad kletjo z ve-1 kim po':oni, ki se je slišal več ur daleč. Ubitih i e bil o p e t oseb, ki so večinoma šo spali. Med temi je g. V< lčanfok,	hčerka, ena rkVenka in
Ida,; ec. Mater g: Volčn -šeka in še eno osebo, s • tižko ranjeni odpeljali v boln'š ico. Mrtve so ob 8. uri izkopali izpod razvalin in iili zapelnl na pokopališče. Si.i g. Vclča:.šelca. se r.aliaja na bojišču.
Iz Brež c sn nam še k gornji nesreči pred skle-l oni urodn šiva pcroča:
[ Hla, e<\ k. je šel s prižgano-svatilko v klet, se zove Marijin Lapuh... Mi t vi so: gost In 'čar 3. Volča išek, nje.'.:o v a žena, njuna 19 letna nčerka, 10 letna realka Marija 7/1 ob č in hlapec, Lapuli. Poškodovane .-o še 4 osene: 2 tu i cA.; i • atakinrica in stara, gost ti .i-' črfr.eva miti, ki sabori s sniit o. V okoii. i so vse ši-pe popek ve. Pok-.ve :e s 'šal 2 uri daleč, Volčanšeko-va rod'- na, ie biln daleč okoli na dobrem glaisu in povsod priljubljena. Mož-je bil občinski odbornik in ud krajr.ega š 'Iskega^cin Na pe; el ično sredo se je vršil .pogre'» žrtev. Pet krst so t ogrebci zaporedoma resli 1 n pokopal šče. Tako ž: ln t ega. prizora v Brežicah že dolgo i 1 i o. Xo' eno okcv.ni b lo suho, ko so polož li vseh pet nesreč ežov v skupen grob, Bog daj po^esreče cem več i m K* in pokoj!
V zadnjem trenutku prfd jakljuikom uredništva nam je ur-ru-nittvo spjročilo izredno veseJo ve«t. — Današnja š'eulka ,.S o en s k ega Gospodarja se tiska že v 20.0U0 izvodili. Več o tem pr hodn; ( !
novice.
Duhovniška vest. C. g. Jožef Pinter, kaplan v Celju, je imenovan c. kr. vojnim Euratom, in odide takoj na severno bojišče.
*	C. g. Ignacij Drvar, kaplan pri Sv. Ilju pod Turjakom, je vpo'cl can kot vojni kurat v Gradec. Štiri njegovi bratje so že bili vsi v vojni službi. Izmed teh je eden (A t >n) mrtev, drugi (Jožef) se pogreša,
anez je ranjen s strelom v glavo in France je bil ranjen in se zdravi v Gradcu.
*	Iz pošte. Po?t'r Ivan Hotzl v Mislinji je na, last 10 prošnjo prestavljen v Hrast dk.
Iz učiteljske službe. Nadučitelj pri Sv. Ruper-tu v Slov. goricah Simon Ježovnik je stopil v stalni pokoj. Deželni šolski svet mu je ob tej priliki izrekel priznanje in zahvalo za njegovo mnogoletno in uspešno delovanje v učiteljski službi.
*	Vhod in ustoličenje novega celovškega škofa dr. Heiterja se je vršil na ja.ko slovesen način v ge-deljo dne 14. februarjai v celovški stolni cerkvi. Novi škof je imel nagovor, v katerem je razpravljal o vzrokih1 sedanje vojske, njenih dobrih posledicah, in o dolžnostih, ki jih imaio verniki v teh resnih časih.
*	Bivši krški (celovški) knezoškof dr. Kalin u-mrl. V samostanu Tanzenberg na Koroškem je v pondeljek dne 15. februarja predpoUlre umrl po dolgi bolezni bivši krški knezoškof dr. Jožef Kalin. Sedanji krški knezoškof dr. Adam He'ter je podelil dr. Kalinu še dan pred smrtjo sv. zakramente za umirajoče. Nato pa so mu začele moči pešati. Dr, Kalin je bij
J'0,0" L lm- l duhovnika je bil posvečen v Gradcu, 1 rini, • krškega škofa je bil imenovan 1. 1887 L 1909 se je na neki vožnji hudo ponesreč i in od tistel
r,,bl -V^Zdrav- U 1910 ie prostovoljno odpovedal škofiji. Pogreb se je vršil danes v Tanzen?
bergu. Rajni cerkveni knez je bil velik prijatelj in podpira te Ij katoliškega tiska. Svetila mu večna luč' Poljak izvoljen za generala jezuitov. Za generala jezuitov je izvoljen Vladimir Ledochovski ki izhaja iz avstrijske poljske grofovske rodovine, katere člani so služili kot komorniki in pobočniki pri a.v stfrujskih nadvojvodih in kot častniki v avstrijski armadi. Neki taa častnik se je branil sprejeti dvoboj nakar je bil odpuščen iz armade. Vojvoda Parmski »a. je nato sprejel v svojo službo. - Rojen je bil gr"of Ledochovski dne 7, oktobra 18GG v Loosdorfu na Niž-jeavstrijskem. Znani nekdanjt nadškof na Poznanj-skem 111 poznejši kardinal grof Ledochovski je bil njegov stric: njegova sestra je znana vrhovna voditeljica družbe sv. Petra Klaver za rešitev sužnjev. Leta 1889 je v Krakov Vstopil v red jezuitov. Slovi kot izvrstni poljski pisatelj.
*	Cesar zaupa v bodočnost. Z Dunaja poročajo: Cesar je sprejel v avdijenci budimpeštanskega župar r.a. Cesar se je o bodočnosti izrazil na upapoln način. Razpoloženje cesarjevo je najboljše, izgleda izvrstno.
*	Ime najmlajšega nadvojvode. Dne 11. februarja je b i krščen sin prestolonaslednika nadvojvode Karla Franca Jožefa in nadvojvedinje Cite ter je dobil pri krstu imena: Robert, K a r o 1, L u d o -vik, Maks, Mihael, Marija, Anton,, Fragc, Ferdinand, Josip, Oton, Hubert, Jurij, Pij, Ivan in Marko d'Aviano. Glavno ime Robert je dobil po svojem starem očetu, očetu svoje matere vojvodi Robertu Parm-skem. — Krst se je vršil v gradu Schonbrunn ob na^ vzočnosti cesarjevi in mnogih članov cesarske hiše. Krstna slovesnost je bila na cesarjevo željo radi sedanjih resnih časov zelo priprosta. Princa je krstil dvorni župnik dr. Seydl.
*	Novi davki. Koncem februarja ali začetkoma marca namerava upeljati vlada nekatere nove davke, ker so državni izdatki vsled vojne močno narastli, Govorilo se je tudi, da bo zemljiški davek za 15% višji kot sedaj (odpravil bi se pred leti dovoljeni popust) in da se na novo upelje vinski davefc. Poročali smo že, da so naši poslanci v tem oziru posredovali. Te dni sta bila v isti zadevi dir. Susteršič in. dr. Korošec vnovič na Dunaju ter dobila prepričanje, da je njih posredovanje bilo uspešno.
*	Obdelovanje polja v pomladi. Ker bo ravno letos potrebno, da kar največ obdelajo kmetje svoje polje, sta se obrnila poslanec dr. Korošec in dr, Ver-stovšek v menu Kmečke Zveze z vlogo na ministrskega predsedn ka, vojnega in poljedelskega ministra s prošnjo, da po možijo-t odpustijo spomladi črnovojni,-ke na dopust, dokler ne oskrbi jo setve in nujnega dela. V vlogi povdarjata, da ni mogoče ženam samim, dovrš ti vsega poPskcga dela, ki se pa mora še bolj skrbno'izvršiti kakor druga Leta.. V t;3j zadevi stn ta dni osebno posredovala na Dunaju poslanca dr. Susteršič in clr. Korošec,.
*	Semena za setve. Iz mnogih krajev se je javilo, da bo primanjkovalo semena, za setve. Posl. dr. Korošec in dr. Verstovšek st.i opozorila poljedelskega ministra ',11 ministrskega predsednika, na pomanjkanje semen in zahtevala, da skrbi poljedelsko ministrstvo, da dobijo kmetovalci po Zvezi gospodarskih zadrug, "cmeiijski družbi in njenih podružnicah potrebna semena po pr'merni ceni.
*	Popis žita in moke. V najbližjem Času bodo uradno pooblaščene osebe zapisovale, koliko žita in moke ima, kdo. Vsakdo bo moral povedati resnico, sicer bi bil kaznovan. To povemo, da ne bo presenečenja, razburjenja, in pozneje kazni. Vlada bode tudi določila, koliko sme katera družina obdržati žita in žitne moke; ostalo mora;, seveda proti plači-1 u, biti za pozneje na razpolago, da se uporabi tam, kjer je pomanjikanje. Danes, ko to pišemo, še vlada ni določila, koliko žita, oziroma moke bo za osebo o-stalo v družini.
*	Berolinski list o slovenskih vojakih. Vojni poročevalec lista „Berliner Tagebilatt" posebej omenja slovenskoštajerske fante v bojih pri Dukli. Graiški nemški listi so poročilo .„Berliner Tlagblatt" spremenili v toliko, da, so poročali samo a .^nekem štajerskem polku." V isti ni pa stoji v berolinskem listu: „Proti večeru so vrli Spodnještajerci in Slovenci z naskokbm zavzeli vas Bzarna." Nam spodnještajers-kim Slovencem, ki smo morali začetkom vojske prestati marsikatero sumničenje, je mnogo na tem,, da ves svet izve o zanesljivosti, pogumnosti in domo-ljubnosti vrlih sinov slovenskega ljudstva!
*	Junaški 87. pešpolk. Celjska. „Deutsche W." piše: Od častnikla 87. pešpolkla na; severnem bojišču smo nrejeli te dni dopisnico, pisano dne 29. januarja, s sledečo vsebino: „Včeraj in danes je imel naš polk častna dneva. Ujeli smo 1 ruskega štabnega Častnika, 1 naldporočnika in 700 Rusoiv. Pri tem si je pridobil naš polk največje zasluge. Divizijo je jako pohvalil sam feldmaršal nadvojvoda Friderik." — Tudi celjska vahtarica izpovedal, da, so naši slo\Jfms.ki fantje ne samo zvesti Avstrijci, ampalk tudi celi junaki.
*	Spoštujte svoj maternl jezik! Vojni kurat č. g. F r. Z. a g o r š a k, piše z dne 7. febr. med drugim : Spoštujte svoj m a t e r n i jezik, katerega vedo tukai cenit' celo drugi, da celo generali. Moral bi samo videt' naše slove.nske fante, kako hrabro se borim in s kolikim zatajevanjem prekašajo gorje in najstrašnejše rane. Ubogi-, reveži, koliko trpijo.
Le en dan, ko bi bil tukaj, bi pač mnogo in marsikaj videl, česar ni v domovini. Danes ponoči je prišlo krog sto ranjencev. In kaj misliš? Ali kaj tožijo? Govoril sem z nekim fantom, ki mu je krogla zlomila nogo. Bil je vesel in se smejal, kakor bi šel na. gostijo. Vprašal sem ga, če ga boli, on mi reče: ^En malo že". Takih slučajev bi ti lahko navedel mnogo. Dela je sedaj zelo veliko. Najbolje M bilo, da bi bil noč in dan pri bolnikih. Treba je iti od postelje do postelje ter malo spregovoriti zdaj s tem, zdaj z onim, zdaj slovenski, zdaj nemški, zdaj poljski itd., dobro bi bilo, da bi znal vse jezike. Spet drugod je treba tolmačiti, dajati navodila strežnikom; kako naj ravnajo s tem, kako z onim, temu zopet zmeaijati obvezo, a tudi nosil se ne sme vstrašiti duhovnik, ampak, če n:i drugače, mora sam pomagati prenašati bolnike. In tako mi mine dan za dnevom, da sam ne vem keclaj. Res, lepa je služba vojnega kurata, a tudi težavna. Smo še vedno v Bartfa s svojo bolnišnico, kjer opravljamo pravo samaritansko službo. Zdrav sem ter sem popolnoma zadovoljen. Iskren pozdrav!
*	Vojni kurat č. g. Januš Goleč pi&e dne 13. februarja č. g. prof. dr, Hohnjecu: Hvala za poslane vrstice. Bil sem z ranjeno nogo 10 dni v bolnišnici, a sedaj sem zopet na. bojnem pol,¡u., Dosedanje zveste „krvne sorodnike" so mi neusmiljeno v bolnišnici zažgali, a trdno upam, cla si prikobim v najkrajšem času na stotine novih in svežih. Revmatizem me pa bo menda spremljal celo življenje. V času vojne sem seveda tucli zdatno napredoval v zabavljicah, ker sem zraven hrvaških i,n slovenskih se priučil še laških in madžarskih. Pozdrave vsem! Januš.
*	Vojni kurat č. g. Fr. Paulič piše pilštanjske-mu župniku č. g. Rauterju: Velečastni gospod! Ruse je naš regiment zmagoslavno pregnal iz Ogrske čez Užok z jako malimi izgubami. B.lo je samo okoli 30 ranjenih. Sedaj smo v Gal cij'* proti S. namenjeni in upamo, da v par tednih gledamo upostošeno srednjo Gal cijo. Tukaj nas je mnogo; sami junaki so Jelači-či, Sto Bog da i sreča junačka, hočemo zmagati in če Bog i Marija pomoze, nočemo umreti. Sneg do pasu, mraz hud, tako, da. mnogo vojak;,v premrzne, Bog naš obvaruj dolge vojske! Pozdravljeni vsi!
*	V Boga In Marijo sem zaupal. Jožef Cepin, pionir na severnem boj šču, piše svojemu očetu, kmetu Francu Cepin v Pilštanju: Nikar ne. žalujte preveč za menoj. Mi ne gre že toliko liudo in v nevarnosti tudi nismo. Zdaj smo bolj od zadaj. Od kraja je bilo bolj hudo, ko smo bili v ognju in so krogle mimo glave letale kakor muhe ali tako, kakor kadar najbolj toča gre. Ali jaz sem zaupal v Boga in Marijo, pa me ni nobena krogla zadela. Zaobljubil sem se k Mariji Pomagaj na Brezje, če še pridem zdrav domov. Pri nas je zclaj močno mrzlo, snega, pa, imamo veliko.
*	Naši junaki se vesele našili listov. Trenski ojak 87. pešpolka. Alojz Stuhec, doma iz Stare-nove
vasi na Murskem polju nato pi^e dne 12. februarja: eliikim veseljem sem dge 10. svečana sprejel ..SI. Gos.»." Zvečer smo djali svoje utrujene ude k počt-! u, ko prinese podčastnik pošto, odclaleč kliče že rao. ne. Ko zagledam večji zavitek, skočim kviško in '<!im res „Slov, Gospsclarja" in „Stražo". Naenkrat ni ¡ i'! v sobi nihče več a,a.span, vsak bi bil rad imel en košček, da. bi bral. Moj tovariš Vamperger iz kari ske župnije vzame „Sfc-ažo* in jo bere na glas. <•:■/, nekaj časa se je nabralo toliko poslušalcev, da je : !a koča, premajhna. Celo srečnega se počutim, ko ibiram Vaš 1'st, ki me je kot prijatelj v življenju s-mljal, kajti prebraim ga že od tistega časa, ko sem
/.:1 čel spoznavati svet. Mi smo sedaj v mestu......
irzlo ni ravno preveč; sedaj je nekaj dni bilo bolj ižno vreme. Naši slovenski vojaki se z -ni i r a j h r a. b r o v o j s W u j e j. o , ne boje se zi-: ne snega. Bog usliši Vaše in naše molitve, da bi so kmalu dosegla zrnata sk'enil pravičen m'r, da povrnemo k svojim dragim ženam in otročičem, ki as že težko pričakujejo. Izročite še prisrčno pozdra-znancem in prijateljem.
*	Živi pokopani od sovražne granate. Slovenski ojak Rado P o 1 a k , ckrna iz Slon goric, še iz severnega bojišča: Predragi stariši! Komaj ¡•idem enkrat do tega, da Vam poročam pa,r vrstic, ežali smo nekega, dne v okopih. Granate, šrapneli i puškine krogle so silovito žvižgale, Bilo je, kakor i mislil biti sodni dan. Jaz in dva, druga smo ležal >b robu jarka. Naenkrat prižvižga sovražna granata in ni še minilo par sekund in bili smo vsi trije meter
od zemljo. Granaita ie namreč vrgla, na, nas ogrom-o plast prsti. Tisti, kri je bil poleg mene, reče: „Gos-od korporal, sedaj bomo pa, vsi mrtvi". Nekaj časa, mo rili kakor krti, potem pa smo utihnili in se umirili. Cez kake četrt ure so untó' pijonirjl odk pali. Naš 2. kotnik je vprašal, ki.ll.ko je mrtvili. Hvala Bogu n Mariji, ostali smo vs' zdravi! Na tisto mesto, kjer smo bili zakopani, je padel pozneje šrapnel, tora.j. bi bilii itak mrtvi. Obvarovala n;-.s j(> tora i res Devica Marija. Ko bom imel priliko. Vam poročam kaj več. Sedaj Vas pa iskreno pozdravlja Vaš Radko.
*	„Prlekl" na bojišču se zahvaljujejo. D r a -
g o t i n N o v a k , če t o vod j a nai severnem bojišču, nam piše: Dobil sem na boj:šču dopisnico s sledeč'm besedilom: Vam in Vašim vrlim „Prlekom" in tovarišem na bojnem polju želimo mnogo častnih činov. Zeljno čitamo Vaše dopise v „Slov. Gospodarju". Srčno želimo, da bi se vsi slovenski in ..prleški" junaki skoraj ovenčani z vencem zmage zdravi vrnili v ljubo slovensko domovino! Srčno pozdravljamo! „Pohorske". — Hvala za pozdrav iz domovine. Mi svojo nalogo vestno in zvesto vršimo, S 1 o v e n s k i m o ž j e
in fantje stojimo trdno kot; skala v trpkem in krvavem boju za blagor domovine. Domačini! V gorečih molitvah se nas pridno spominjajte. Obračajte se posebno do Marije, naše nebeške pomočnice, da bomo voljno prenašali nepopisne težave te strašne vojske v hudi zimi v neprestani toči krogel in šrap-nelov! — D. N., četovodja pri generalnem divizijskem štabu 28, vojna pošta 73.
Zgled vzornega mladeniča. V vurberški župniji je bil fant, ki je bil vzor vseh mladeničev, Naj omenim samo toliko, v kolikor sem sam priča njegove vrline. V pretečenem letu, ko je prišlo povelje od pre-svitlega cesarja: Vsi pod orožje, se je naš ljubi Janezek,, kakor povsod pokoren sin in Bogu vdan z veliko spoštlivostjo odzval temu klicu< Že prej miroljuben in pobožen, je sedaj bila prva skrb njegova za cj-krepčanje duše. Za časa bivanja v Mariboru, kjer je pričakoval povelja, da. odrine na bojišče, je redno dan na dan zahajal v Alojzi,evo cerkev ali v cerkev Matere milosti, kjer si je prosil pomoči in krepčila za težave in bridkost, katere nudi vojska. Med tem časom od 1. do 25. avgusta je obiskal večkrat mojo hišo. Ali naš ljubi Janezek ni govoril ničesar rajši, kakor o Bogu in prebl. Devici Mariji, katero si je izvolil za svojo mater. Dan pred odhodom v Galicijo me je še slednjikrat obiskal. Pri slovesu je pa omenil, cla. je bil predpoldan v cerkvi Matere milosti in cla je tamkaj opravil svo'0 pobožnost in se priporočil vsemogočni zavetnici. Pri tej priliki se je pritoževal: ..Svojo človeško mater sem že zapust i in sedaj še mora,m nadzemsko mater Marijo". V mislih je imel namreč podobo Matere milosti. Dne 20. avgusta je pa t;rej naš Janezek odri i'l na severno bojišče. Od tam je še pisal dvakrat in poslednje njegovo pismo je bilo od dne 27. sei (lernbra, a vsakikrat se nam je priporočal v molitev. Zatornj ga je Marijo, njegova posebna za-šč t lica, po kratk h težavah sprejela v svet ra'. Po poročilu vojnega kurata č. g. Skofiča je padel moj ljubi brat naš Janezek dne 9. septembra. Služil je Bogu in Mar ji, cesarju in domovi r zvesto, plačilo za t> pa je prejel po kratkrii težavah in trpljenju. Mladina preljuba, tega mladeniča si predstavi za, zgled! Pobožno življenje pelje v lahko :,n sreč .0 smrt. Tebi, ljubi brat, naš Janezek, pa bodi tn>a žemljica lahka! „V miru počivaj, sladko pri M»: i i s ivaj!" — Brat Josip na Vodo,lah pri Sv. Petru niže Mar bora,.
*	Servus, mi se že poznamo! Ko je neki avstrijski polk trčil ob rusko gardo, s 'Katero se ježe boril pri Tvangorodu, so mecl naskokom Rusi klicali našim vojakom: „SerAis, mi se že poznamo!"
*	Pustne dni strašen bojni ples. F, B. iz Sv. Lovrenca na Dr. p., k s uži pri poljskh lovcih, piše g. kapla ni z d e 9. febr.: Velemsnt'! Vel ko pozdravov Vam pošiljam iz t ^n straš ega bojnega polja. S-poroč m Vam, da se tukaj zadnje pustne dni godi strašen bojni ples, kakršnega še svet ni videl. Vsak dar. nas ruska premo* napada in mi io krepk i odbijamo: med straš i m ognem rii.sk li krogel moramo večkrat z bajonetom naslon ti. Bijemo se kakor levi za našo ljubo domovino in sivolasega sv tlega cesarja. Na več krajih se sliši zmiraj vpitje in krieaje naših i' ruskih ranjencev ter um rajočih slovenskih vojakov, ki jim žal bog ne moremo pomagati. Jaz moram sedaj že drugič b ti na tem bojišču in zrn ra: hujše se tukaj godi. Lakote, hvala, Eogu, ne trpim. Vas p. zdravlja udar.i F. B.
Zakaj so jokali? Na Belo pri Kranju je prišel
kot prvi izmed vojakov domov ranjenec po - berg-lja)h. Nič ni pisal, kdaj da pride ;i domači ga, niso še pričakovali, noč ga je prinesla, ravno ko so domači večerjali. Stopil je v hišo in obstal med vratmi. Obstal je med vratmi in zaplaval kot lotrok. Takrat pa jo zajokjala cela hiša: žena, otroci in posli. To je bil srco pretrgajoč plač, ki ga ni bilo mogoče kimalu pomiriti. Ko se je pa. polegel, so si najprvo povedali, zakaj so jokali. Mož je rekel, da se zato ni zamogel zdržati solz, ker je prišel domov, ker je mislil, da ne bo nikoli več. Žena pa je povedala, da je jokala zato, ker ga je zagledala živega, ker je tudi mislila, da ne bo nikoli več. In pa za to, ker je prišel po — ber-gljah. Ampak tucli to se bo preneslo, samo da, je zopet doma!
To bo naihujše! V eni izmed ljubljanskih vojaških bolnišnic leži mlad fant, edini sin močnega posestnika na Kranjskem. V Galiciji je bil ranjen v roko. katero so mu morali odrezati v komolcu. Sedaj čaka, da mu napravijo novo iz mavca. Oče in mati vesta samo, d^ je sin ranjen. Pogosto jima piše — 7. levico — in ju tolaži, da. ni nič hudega. Prej noče iti domov, nego da dobi roko iz mavca, da se ne bosta očo in mati preveč prestrašila. „To bo najhujše, kar sem moral prestati, ko jima bom moral povedati, da mi manjka, roka", tako pripoveduje fant. „Kaj porečejo moja mn.ti, kako se bodo prestrašili oče! Počasi jih bom pripravil na to. Edini sin in veliko posestvo imamo, tocla kaj bo posestvo z gospodarjem brez —, roke!" I11 fant se zamisli, v njegovih očeh pa se kaže žalost, ko sluti v svojem srcu neizmerno žalost 0-četa in matere, ko bosta izvedela resnico. — To bo najhujše!
*	V ruskem ujetništvu. Od srede avgusta po-trrešn,»d enoletni prostovoliec Maks Kos iz Arclina pri Vojniku se ie znašel. Bil je v Galiciji ujet ter ie sedaj v Petropavlovisku. guberniji Akm'linska v Sibiriji, odkoder so stariši dne 14. februarja dobili nismo.
*	Vojni ujetnlk-Francoz od nemškega škofa 110-svečen za duhovnika. Dne 22. januarja ie avgsburški škof dr. Lingg pršel v mesto Lechteld. kjer se naha jajo francoski vojni ujetniki. Tukaj je škof posvetil v duhovnika francoskega ujetnika Ivana Regnera, ka-
teri je bil v domovini že posvečen vdiakona;, a je bil v vojski od Nemcev ujet. Nekemu drugemu francoskemu vojaku je škof dr. Lingg podelil zakrament sv, birme, ko ga je bil poprej (dne 8. januarja) tudi krstil, zakaj ni še bil krščen. Veliko število Francozov-ujetnikov je prisostvovalo svetim obredom.
*	Francoski vojaki so tudi pobožni. V francoski armadi je zavladala v sedanji vojski taka želja po nabožnih svetinjicah in škap(ulirjih, da so iste že vojnim kuratom nazadnje popolnoma zmanjkale. Marsikateri vojaški duhovnik je bil prisiljen, da se obrnil na verne in pobožne Francoze, da mu isti pošljejo več nabožnih svetinjic in škapulirjev na' bojišče.
Usmiljena sestra brez «ok. V Mannheimu na Nemškem je vstopil v vlak častnik s šopkbm podarjenih cvetlic v roki. Takoj je opazil neko usmiljeno sestro, ki je sedela v istem oddelku in je 'imela na prsih pripet železni zaslužni kjrižeo. Častnik se spoštljivo približa usmiljenki, da bi ji izročil šopek cvetlic, Toda osupnilo ga je, ko |e opazil, da usmiljenka ne seže po šopku. Sestra, ki je spremljala usmiljen-ko, je povedala Častniku, dfcy je z železnim križcem odlikovana usmiljenka izgubila pri izvrševanju svojega požrtvovalnega poklida na bojišču obe roki.. Od Vseh usmiljenk, ki so obvezavale ranjence na bojišču, je ostala, le samo ona pri življenju. Odlikovana usmiljenka je prestala grozne bolečine. Ta žalostna povest je napravila na vse navzoče v železniškem vozu tako globok utis, da ni mogel delj časa nihče iz-pregovoriti nobene besedice. Dogodek jim bo osial v živem spominu vse življenje.
*	Cez 10.000 usmiljenih sester na bojiščih. Občudovanja, vredne junakinje krščanske usmiljenosti — usmiljene sestre — so se takoj, ko je izbruhnila svetovna vojska, prostovoljno ponudile, da priteko na pomoč ubogim in obnemoglim ranjencem na bojišču. Od 35.000 usm l enih sester iz reda, sv. Vincencija Pavlin nskega se jih je čez 10.000 oglasilo, da v resnici pokažejo to, kar vedno izpovedujejo, krščansko usmil-jenost napram trpečim. In to so one nevarne osebe, katere so razne brezbožne vlade iztirale in jim odvzele skoro vsa sredstva za, življenje! Sedaj: so u/smiljen-ke zavzele svoja mesta, da pokažejo, kakšno je krščansko maščevanje nad sovražniki'. Njihovo maščevanje je nežna, materinska skrb, s katero olajšujejo strašne boleč n,e ubogim ranjencem.
*	Koliko francoskih duhovnikov je že uinrlo v vojski? Dosedaj je francoskih duhovnikov v vojski u-mrlo že čez 2000. Med temi je tudi nekol ko redovnikov. Francoska prostozidarska (liberalna) vlada je dosegla čisto nasprotno, kakor je nameravala, ko je dor ločila, da. morajo tudi francoski duhovniki it pod 0-rožje. Mislila je, da. bodo duhovniki in bogoslovci' izgub li v vojski svoj poklic, A ravno nasprotno! Razuzdano življenje njih, vojnih tovarišev jih v lijKh poklicu še bolj utrjuje. Duhovniki se izmed vseh vojakov v vojski po hrabrosti najbolj odlikujejo. Druge bojevnike s svojim zgledom hrabrijo in jim ob času smiti delijo svete zakramente.
Povodnji v Italiji. V Gornji Italiji je padlo to-lilko snega, kakor že ¡več let. ne pomnijo. Visled Južnega vremena se je pa začel sneg| taliti in nastale so tako silne povodnji v Gornji Italiji, da je pretrgana, na več mestih brzojavna in železniška zveza. Skoda,, ki jo povzročil1 povodenj, je ogromna.
*	Pegasti legar. V dobi od 7. do 13. februarja jo bilo v tostranski državni polovici j^vljenih 310 slučajev pegastega legarja in sicer po (2 siučaja v Celju, Gradcu in Oberwolzu, 228 slučajev v ujetniškem taboru v Thalerhofu, 15 slučajev v Knittelfeldu, 28 slučajev v Smihelu na Gornjem SliVjerskem, po en slučaj v Wa,gni pri Lipnici, Koflachu in v Angeru pri Feldbaehu. Razven slučaja v Celju se gre za, 0-sebe, ki so prišle z bojišča..
Kdaj in kje sejmo zgodnjo zelenjad? Pripravite, kakor h;tro dopusti vreme, najboljše zavetne in solnčne prostore za pridelovanje 'zgodnje zelenjad:! Domači vrtovi, solnčno in zavetno ležeče njive z lahko zagnojeno zemljo in sploh vsak prostorček, ki ima ugodno lego in dobro zemljo, je primeren v ta namen. Pripraviti je treba gnoj sedaj pozimi na mesto, da bo šlo obdelovanje čimpreje od rok. In ko nastopijo meseca februarja in marca ugodni dnevi, nemudoma obdelajte in pripravite zemljo za zgodnjo setev. Za nas je važen zgoden pridelek. Hitro pa raste zelenjad le tedaj, ako je zlemlia dovolj gorka1, dovolj vlažna in dobro pognojena. Za povoljen uspeh je tedaj pred v-sem važno, da izberemo najboljše prostore, bodisi glede lege in zeml e. Kdor hoče pridelati prav zgodnjo zelenjad, naj seje prvo solato, kolerabe in zgodnje zelje na kakem zavetnem prisojnem mestu ob južnem z'du, ali pa še bolje v pravilno pripravljen gno-jak (gorko greelo) že koncem februarja. Za silo nam tudi dobro služi kak zaboj, ki Ba potopimo v zemljo, napolnimo s prstjo in pokrijemo s kakim oknom. Tako si na razne načine z majhnim trudom in malo pazljivostjo vzgojimo prav zgodnje sadike, ki jih potem ko so dovolj razvite in dobro urejene, prefcadimo na prosto. Pri tej priliki bi še posebno opozoril na gredice ob južnih stenah. Na takih ugodnih prostoriji se dajo tudi brez oken vzgoiiti zgodnie sadike, ako setev oh mrzlih noreli primerno pokrivamo in jo zalivamo samo ob lepih dneh, i"i sicer le dopoldne in pa z malo pogreto preshvo vodo. Mrzla studenčniea je že sama ob sebi jako neugodna za zalavanie. Ako pa. zalivamo 7- njo prot' večeru, ie pa. kakor strup za nežne rastline. Tudi v primernih zabojčkih, ki jih imamo na oknih v sobi, se da, zai silo vzgoiiti nekaj sadik. Razen kolerabe, zgodnjega zelja, in deloma solate sejemo vse naštete zelenjadne rastline kar narav-
nost na Stalno mesto in jih nikoli ne presajamo. Najprej pride na vrsto korenje in bob. Piotem pc. vrsti špinača, repa, solata in grah. Proti koncu marca ali prve dni aprila sadimo krompir in koncem aprila al začetkom maja fižol.
„Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slo-' venski narod" je naslov knjige, ki sta jo ravnokar izdala zal. Goričar in Leskovšek v Celju. Knjiga stane 1 K. Pregledala sta jo dr. Praunseis, okrožni zdravnik v Celju, ter dr. Edvard Benedičič, nad-zdravnik usmiljenih bratov v St. Vidu naj Koroškem, ter našla, da so notri nasvetovana zdravila dobra in neškodljiva. Torej!
*	Slivnica pri Mariboru. Dne 15« t. m., po polnoči, je vlak povozil nekega neznanega moža delavskega stanu, starega okoli 65 let. Pri sebi ni imel nobenih pisem ali znamenj, kakor 10.78 K ter očala, ki so bila v Mariboru pri g, Jožefu (Trutschl kupljena. Na žepnem robcu so ivšite črke C. F. Neznanega moža so spravili v mrtvašnico v'Slivnico.
*	Sv. Trojica v Slov. gor. Dne 26. t. m., ob 8. uri popoldne, se proda na javni dražbi pri c. kr. o-krajni sodniji v Št. Lenartu v, Slov, gor. zapuščina umrlega Franceta Ploj, ki vsebuje premičnine in nepremičnine, kaikor je navedeno v današnjem insera-tu (glej 8. stran). Posestvo, lastnina rajnega Franca. Ploj, se odlikuje po rodovitnosti in lepi legi. Ker leži imenovano posestvo tudi v ogroženem kraju, zato vabimo pošteno misleče in premožne kupce, da bi porabili lepo priliko in kupili Plojevo zapuščino, da ta,ko ostane lep kos slovenske zemlje v domačih rokah.
*	Sv. Jurij ob Sčavnici. Bralno društvo ima, v nedeljo, dne 21. t. m., svoj občni zbor v čitalnici in sicer popoldne po večernicah z navadnim sporedom. Pridite!
*	Sv. Križ na Murskem polju. Kakor je pokazala stroga sodnijska preiskava, nesreče pri kopanju studenca v Murskem vrhu, radi katere je dvignilo državno praVdništvo tožbo, ni zakrivil studenčni mojster Franc Bratina v Križevcih, ampak nesrečnež sam. Sodišče je spoznalo mojstra za nedolžnega in ga popolnoma oprostilo. Vse drugo je izmišljeno.
a Stara-Novavas pri Ljutomeru. Dobiček tombole za avstrijski Rudeči križ ¡v nedeljo, dne 14. t. m. v gostilni M. Prelog v Stari vasi je znesel 70 kron. Skupno se je tekom vojske iz naše objčine iz raznih doneskov za avstrijski Rudeči križ c. kr. okrajnemu glavarstvu v Ljutomer izročilo 4S8 K. Vsem blagim darovalcem Bog stoterno povrni in se njim v imenu podružnice avstrijskega Rudečega križa, v Ljutomeru zahvaljuje Jakob Stuhec, občinski predstojnikov Sta-ri-Novivasi.
*	Sv. Marjeta niže Ptuja, Tukaj je dne 16, februarja umrl Tomaž Miki, veleposestnik, in trgovec, star 78 let. Pogreb spoštovanega moža, ki je bil daleč na okoli poznan, se je vršil v četrtek, dne 18. februarja. N. p. v m.!
*	Poljčane. Dne 28. januarja smo spremili k večnemu počitku priljubljenega moža Jerneja Sene-gačnik, Rajni je bil kovač, posestnik, prvi občinski svetovalec, ud posojilničnega r.ačelstva itd. Bil je vrl naš pristaš in dolgoletni zvesti naročnik „Slovenskega Gospodarja." Svetila blagemu pokojniku večna luč!
*	Smiklavž pri Slov. Gradcn. Zadnji teden se je zgodila velika nesreča. Pri vožnji iz Slov. Gradca se je ponesrečila veleposestirica, vdova. Marija Verd-nik p. tU Lakovnica in Ai.ton Vitko p. d. Pop S, kmet iz Podgorja. Nad mostom, približno sredi pota med Slov. Gradcem in Podgorjem, je cesta tako nizka, da je večkrat preplavljena; tu se je zgodila, tudi nesreča. ¡Oba so našli danes utopljena v Subodd,lšici ob Starotiškem polju. Konj Lakovničin je biripeljal ponoči prazen voz na dom. Ta nezgoda je vse siflro pretresla. Oba ponesrečenca sta bili ugledni osebi, zlasti je bila priljubljena „Lakovska mati".
Šmartno pri Slovenjgradcu. Dne 8. t. m. je vlomil v župniŠČe v času, ko je bral č. ¡g. župniki Iv. Lenart sv. mašo, neki Martin, Skodnikl in odnesel 430 K denarjv. Izročili so ga sodišču.
*	Mozirje. V nedeljo, dne 28. svečana, popoldne po večernicah, ima naše izobraževalno društvo svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Občni zbor se vrši v prostorih Kmečke hranilnice in posojilnice v Mozirju. Vabijo se vsi udje in prijatelji društva!
Celje. Vsled večdnevnega neprestanega deževja sta reki Voglajna in Savinja tako narastli, dia sta izstopile iz strug, ter povzročile velike poplaive v o-klolici Celja.
*	Sv. Lenart nad; Laškim. Dne 9. !t. m je umrla Terezija Lapornik, žena tukajšnjega posestnika in najstarejšega naročnika „¡Slovenskega Gospodarja", Martina Lapornika na Gori. Rajna je bila avesta žena, skrbna mati in pridna gospodinja. (Od deveterih otrok jih še živi pet, ki so že vsi preskrbljeni. Eden sin se nah,aja kot podčastnik na; severnem bojišču. Kmalu bila bi lahko obhajala zlato poroko s svojim možem, da je ni prej Vsegamogočni poflclical k sebi po plačilo, ki ga je zaslužila s potrpežljivostjo in nd&ino-stjo v božjo voljo. V svoji bolezni se je ¿krbno pripravljala x večkratnim prejemom svetih zakramentov na smrt. Pogreb se je vršil dne 11., t. m., ob obilni udeležbi faratnov, kakor tudi tistih, ki jim je bila rajna krstna ali birmska botra. Sladka spavaj, dobra mati!
*	Sv. Vid pri Grobelnem. Dno 29. januarja je umrla soproga tukajšnjega g. nadučitelja. Hermina Stritar. Vse jo je čislalo in sp oštovalo, saj je bila
tako prijazna in ljubežnjiva do vsakega tudi najpreprostejšega. . Bila je skrbna gospodinja, dobra mati, blaga gospa in vzor-učiteljica. Kako je bila rajnb, v-neta vza svoj poklic, kaže to, da je do zadnjega hodila v Šolo. Mali otroci prvega; ratzredai so, imeli v njej ne le dobro učiteljico in vzgojiteljico, ampak tudi ljubezni polno mater. Udeležba, pri pogrebu je bila tako obilna, da se ,redko keda.j kaj takega vi'di v St. Vidu. Znanci in znanke so prihiteli od blizu in daleč, da skažejo rajni zadnjo čast. Žalost je splošna in izguba velika. Mnogo solz se je pretočilo po njej, ker jo' je vse rado imelo in ljubilo. Bog ji bo gotovo podelil obilno plačilo, ker se je toliko trudila za dobro vzgojo otrok. Vsi jo hočemo ohraniti v najhvaležnej-šem spominu. Sveti ji večna luč!
*	Pilštanj. Mart nKolar iz Drenskega rebra piše svoji ženi iz Moskve: BI sem težko ranjen in si nisem mogel pomagati, da bi zbežal. Obležal sem. Pa so prišli ruski vojaki do mene, me obvezali in odpeljali. v bolnišnico. Zdaj sem strašno daleč v ruski deželi. Hvala Bogu, da sem tako lepo ozdravel. Zdaj sem popolnoma zdrav, nimam pokvarjenega života, ne rok, ne nog, samo rebra me še bolijo na levem kraju, kjer je b la rana. —• Strašno me skrbi, kako se vam godi in kako je doma, tako, da mi srce od žalost kipi. Ne bodi preveč v skrbeh za mene. Mi ne gre preveč s'abo. Najhujše je za tobak, p,a sem se ga že skoro odvadil.
*	Dobova. Učenke naše šole so priredile v nedeljo, dne 14. t. m., gledališčni igri ,,'SnegulČica" in „Biseri in cekini." Razveselil np£ je njih prvi krepki in pogumen nastop, s čustvihm so izvrševale svoje u-loge, deklamovale domoljubne pesmi ter venčale Častno svojo nalogo s cesarsKO himno — vse to na ko-ris: avstrijskemu Rudečemu križu, za katerega se je nabralo 90 K. Za Rojake so izdelale ir Bilrotovega Dcpirja krpe za noge in iz volne različno toplo perilo. — Dne 13. in dne 14. t. m. je poplavila velikanska povodenj.
*	Petkpva „Straža" bo prilegla seznam padlih, ranjenih in ujetih vojakov našili domačih polkov. „Straža" stane na leto 10 K, pol leta 5 K, Četrt leta 2.50 in se naroči pod naslovom: Upravništvo „Straže", Maribor.
*	Lafiko. Izobraževalno društvo v Laškem ima v nedeljo, dne 21. februarja 1915, po rani službi božji v prostorih Izobraževalnega društva svoj redni občni zbor z navadnim dnevnim redom.
*	Pogrešajo se: Rado L e n a r d od I. maršbataljona, 2. stotnije, 27. domobranskega pešpolka/ ki je dne 30. septembra odšel iz Tolmina v Galicijo. Ako kdo kaj ve o njem, naj blagovoli to sporočiti na tvrdko Pinter in ,Lenard, železnina v Gorici. — Janez. P 1 a n k o, deželnobrambovslfli pešpolk štev. 26, 6. stoti-nija. Če kateri njegovih sobojevnikom kaj ve o njegovi usodi, naj blagovoli to [naznaniti njegovi ženi Mariji Planko, okolica Podvin, pošta Polzela. — Martin S p r a/h m a n,, korporal, 87. pešpolka, vojna pošta štev. 73, oddelek atrojnili pušk štev. 3. Ce kdo kaj ve o njegovi usodi, naj blagovoli naznaniti njegovemu očetu Jožefu Šnrahman, pošta Rečfca ob Paki štev. 16. — Rud. Mraz, pešpolk Ste vi. 87, 5. stotnija^ vojn<> pošta štev. 73. Ce kdo kai ve o nlem, naj naznani to njegovi materi Mariji Mraz, Okroglic šlev. 6, R'azbor pri Zidanem Mos\u. — Pavel Toli-č i č, 5. stotnija, lovski bataljon štev. 48. če kdo kaj ve o njem. naj naznani n'egovi sestri Ani Toličič _v Hočkem Pohorju, pošta Hoče pri Mariboru. — Črnovojnika Franc in Janez Ugovšjek. služila pri črnovojniške,:*-, maršb&taijomi Štev. 14, 1. stotnija, 2. voj, vpjna pošta, štev. 186. Če je komu kaj znano o teh dveh, se uljudno prosi, naj se blagovoli sporočiti pod naslovom: Janez Ugovšek, posestnik; pošta Sv. Frančišek Ksaveri, v Zgornji Savinjski dolini. — Rezervist Valentin K o s t a n j e v e c,, po dom. Tekmečev, doma iz Kicarja pri Ptuju. Bil prideljen štabu 27. pešpolkq. Če morda kdo kaj ve o Kostanjevcu,, naj blagovoli to naznaniti ženi Mariji Kostanjevec, posestnici V Kicarju pri Ptuju. — Jožef K a u č i č, domobranski pešpolk štev. 4, 13. stotnija, vojna pošta štev. 48. Če kdo kaj natančnega ve o njem, naj sporoči očetu Pongracu Kaučič, pošta Meža ob Dravi pri Spod. Dravogradu. — Franc D r o b e ž od 87. pešpolka, doma iz Polzele. Služil je pri črnovojniškem imaršbataljonu štev. 30, 4.' stotnija, voj. Odšel je v Galicijo dnq 20. 'deoemhra iz Gorice. Odgovor se prosi proti povračilu vseh stroškov na njegovo ženo Julijano Drobež, Ločica štev. 44, pošta Polzela. — Alojz M a r -k o v i č, domobranski pešpolk štev. 26, 3. stotnija, (vojna pošta štev. 48. Od dne 30. oktobra ni več glasu od \imenpvanega. Ce morda kateri njegovih sobojevnikov kaj ve o pogrešanem, naj naznani soprogi ¡Mariji Markovič, posestnici M Cezanjevcih pri Ljutomeru. — Luka B r e 1 i h, inianferisl pešpolka Štev. 47„ 5. stotnije, vojna pošta štev. 73. Kdor bi kaj vedel o njem, se prav uljudno prosi, da to sporoči Ani Brelih, Podmelec, Primorsko. — Martin D a j č a r, infanlprist '87. pešpo!,ka, 12. ¡stotnija, | vojna pošta štev. 73. Če bi kdo kaj o njem vedel, naj naznani njegovi ženi Ani Dajčar, posestnici v Radomercu, pošta Ljutomer. — Avgust S a b a t h i, infanterist pešpolka' štev, 47, 14. stotnija, vojna pošta štev. 73. Odgovor njegovi ženi Ivani Sabathi, na Remšniku štev. 80, pošta Lučane. — Matija P 1 e č u h, 87. pešpolk, Sj. stotnija. Njegove sobojevnike se prosi,, ako kateri kaj ve o njem, naj sporoči njegovi ženi Tereziji IPlečuh, Bunčani, pošta Križevci, Štajersko. — Alojz Z m a v c, 4^. pešpolk, 5. stotnija, vojna pošta štev. 73. Če kdo kaj ve o njem, naj sporoči ženi M. Žmavc, posestnici v Zimicj, pošta Sv. Barbarai pri Mariboru. —
Zadaja poročila, ctešla v četrtek 18. fefor.
Avstrijci zasedli mesto Kolomea.
Dunaj, 17. februarja. Avstrijski generalni štab uradno razglaša:, Po dvadnevnem boju so avstrijske čete včeraj pozno poiloldne zavzele mesto Kolomeo v južno-izhodni Galiciji.	1
V bojih na južni strani Kolomeje, pri mestecih Kluczov Veliki in Miiszin, ki so trajali od 15. februarja naprej, so se Rusi silovito trudili, da bi mesto Kolomeo obdržali v svoji posesti. Dobili so mnogošte-
vilna ojiajčenja. Srditi ruski protinapadi so se izjalo* vili, naše. prodirajoče čete so na, obeh straneh ceste vrgle sovražnika vfečkrat nazaj. Pri tem je naša ar-tilerija prizadjala Rusom velike izgube.
Ob 5. uri popoldne v torek se je po splošnem napivdu posrečilo našim četam, da so vrgle sovražnika kljub silnemu protinaporu iz njegovih izajdnjih postojank pred mestom. Istočasno z bežeČimi Rusi sp . došli Avstrijci v mesto Kolomea. Naši so zabranili, da Rusi niso razdrli most čez reko Pruth. Avstrijci so takoj iz mesta izgnali Ruse in isto zasedli. 2000 ujetnikov, več strojnih pušk in 2 rusta topa sta prišla v naše roke.
V karpatskem ozemlju do bližine pieiaza Vys-kov se boji z veliko srditostjo naSAaljujejo. Naši so prignali zopet 4040 ujetih Rusov.
Na bojišču na Rusko-Poljskem in v Zajiodnji Galiciji se vršijo le topovski boji.
Avstrijci obstreljujejo Bar.
Milan, 17, februarja.
Po poročilih iz Cetinja, so priplule predvčeraj zjutraj tri avstrijske vojne ladje in sicer 1 avstrijski torpedni lovec in 2 torpedna čolna v luko Bar in so obstreljevale z blagom naložene francoske ladje, iri so bile v spremstvu francoske vojne mornarice. Skoda je malenkostna, zadeta je bila le črnogorska lad-ja-jadrnica.
1
Kitajska in'Japonska. f
Berolin, 17. februarja.
Listi poročajo o rastoči napetosti med Kitajsko in japonsko. Preko Kodanja, se poroča, da so na Japonskem brzojavno vpoklicani pod orožje vsi Japonci, ki so podvrženi vojaški službi. Preko Londona se poroča iz Pekinga, da se je Kitajska odločila, da pogajanj z Japonsko glede njenih Kitajska stavljenih zahtev sploh ne bo več nadaljeval^. Na Kitajskem se protijaponska agitacija močno iširi.
Loterijske številke. Trst, 10. februarja: 29 2 6 56 58. Dunaj, 13. februarja: 2 61 48 62 84.
Listnica uredništva.
Celje: Kakor smo že opetovano povedali, pesmi ne moremo priobčevati, ker nam primanjkuje prostora. — Poljčane, Ptuj: Rokopisi se ne vračajo. Kam p3 bi prišli, ako bi moralo uredništvo vse rokopise shranjevati in jih po pošti vračati dopošiljateljem. Pozdrave! — VJin a r s k o nadzorništ-vo za Štajersko v G' r a d c) u: RadJ oddaje trt smo že pred 14 dnevi prinesli dofično notdoo. — Dobrna pri Celju: Kakor Vam znano, sedaj „Gospodarske Novice" ne izhajajo. A rokopis pa bomo izročili dotičnemu g. uredniku. Pozdrave! — Globoko: Preobširno za sedanje razmere.
Bueno olje
se naredi prav izvrstno na Purgovem mlinu v Jurovcih niže Ptuja. 100
Trgovski pomočnik
se takoj sprejme v trgovini g. Janeza Ldschnigga v Šmarja pri Jelšah.	13
Iščem hlapca
za poljska dela. Je lahko oienjen in l>i žena imela tudi zaslužek. Plača po dogovoru. Ponudbe Fer-do Roa, veleposestnik Hrastnik ob juž. žehzuici.	118
Gostilna
dooro idoča se zaradi smrti po nizki ceDi odda. (Morrehof) Mor-legasse 10. Gradec.	110
Pozor
V moji žagi je bil ukraden jermen 7 metrov dolg 13 cm širok. Ce kedo kaj zvej, prosim obvestila proti nagradi 20 kron. Tratnik Ribi« P»i-hova poiita Mozirje.	115
Iščem majersko službo
za 3 do 4 osebe. Kdo potrebuje majerja, naj vpraša J arija Giaser v Lobuici pošta Bistrica pri Mariboru.	109
Uostilna
z dvema oraloma dobre zemlje z večjim vrtom tik okrajne teste se dobrovoljno približno za 7400 K proda. Natančneje »e izve pri D, Omerzu Slov. Bistrici.	88
Vsakovrstne I i Saje
tudi stare lišaje ra glavi in v br-feah, kožne izpuščaje, srbečico, kraste se takoj odpravijo, če se rabi moje kcsmetično, naravno univerzalno sredstvo zoper lišaje Rabiti je treba le kmko časa Mnogo zahvalnih pisem. — Cena 3 K. Edina zaloga: M Vetter, Dunaj III, Euoeckgasse 15. 111
Izšel je dv jni zvezek
„Domače knjižnice"
v obsega 224 strani ter stane 8 poštnino vred 70 vin. Zelo zanimiva vsebina, med drugimi krasna povest za priprosto ljudstvo, „Prosjak Luka". Prodajalci 10 od sto popusta. Založnik dr. Ljnd. Ko3er, Juršinci pri Ptnjn, Štajersko__96
Zdrava in močna
dekle
v starosti 14 let, ki je dovršila z boljšim uspehom ljudsko šolo, ima veselje do uka v kaVšni trgovini. Več se izve pri Stadler Ani, pos. v Dražji vasi, Petrovče.	86
Graščina na Hrvaškem
sprejme takoj dva (lovca) logarja. Pogoj je starost 40 50 tet oženjen, z malo družino, najboliše brez iste. Vstop takoj. Ponudbe in spričevala se naj pošljejo na ravnateljstvo Sanskidvcr pošta Vinica pri Ormožu	94
Pri c. kr. rudniškem in elaviarskem eskrbniS&vu v Cetiu
se sprejemajo zdravi in krepki delavci železarsko in kovinarsko -topilničarske ali pa steklar-niearske stroke za pražn co rude topilnico cinka in valjamo ploščevine v stalno in primerno plačano delo. — Tozadevna vprašanja in ponudbe naj se pošljejo naravnost na c. kr. rudniško in plavžarsko oskrbništvo v Celju.	108
Zahtevajte"
gratis ia fraako moj glavni cenik z 4000 «li Umi ur, zlataia« in sr«br-aiae,godb«nih, jeklenih, uinjatih, gospodarskih in toiletnih predmetov, «roijaet«. Prva tovarna ur Hans Konrad, c.kr. dvorni dobavitelj t Mostu (Brili) it. 800 (Češko). Nikelnaste Relkopf-ur« K 3 »0, 4 20, 8'—, srebrne ur« K 8 40, Hiklaste budilke K 290, dvoju« budilk« z zvončkom 4 K. - Pošilja po povzetju. Nob«a ris i ko. — Zamenjava dov«ljeaa ali 4*aar iluj
1-84.
Gluhost
šumenje po učesih, a ne prirojena glohost, tok iz ušes, odstrani ta koj in goto70 Dr. F, QuMtlerjev bals. kosm.
olje m sluh »Olikon«
Vsak dan dohajajo zahvalna pisma Uudežni uspehi. Ona eni steklenici 5 K Edina zaloSha Ji. Vetter, Dunaj III K&eeknuKio 15.
Miiarski učenec
se sprejme t mizarski delavnici Kaisorstrasse 8, Maribor. 95
« čistka soja-boba, na domeetek za bobovo karo 5 kg, zavitek iz žepnega robca K4 fiO po povzetju. San**8«, Kraljevi Vino-hradj 1578 Zaatopniki se proti visoki proviziji sprejmejo. 2
Mkdenka
vajeaa vsakega del», lahko poma ga v trgovini in kuniaji, zna tudi priprosto šivati, želi primerne službe. Naslor: „Mladenka 300" poštnoležer.e Konjice.	95
Organist
-<e išče za Bele vode in sv. Križ ■Nastop takoj. P. Šoštanj. 89
Trs je na prodaj,
Silvanee, burgtmdec, gutedel, kral jevina, veltlinec, vrbošek, velšriz-ling in mešane od starih vrst — Cepljeno na vseh priporočljivih podlegah. Korenjaki od Rip. Por-ialis. Cena po dogovoru, Anton Tnrin, Globoko, Studenice pri Poijčanah.	8
Slovenci pozor! Dvonadstropna hiša
s majhnim vrtičem v sredi mest* in blizu frančiškanske cerkve t 7 stanovanji, se pod ugodnimi pogoji proda. Več pove apravništvt pod štev. 482.
Koli .Je
ena ali dve, na tankih nog. h lepe rase, črne barve, 2 do 3 leta stara. 16 do 16 pesti visoka se takoj kupi. — Ponudbe naj ie pošiljajo na
L gorenjsko razposiljalno
Ivan Savnlk Kranj.
msm
SL
KAVA I kg K 2 20
najfiaejia K 180, 5 kg franko, iz-borna mešanica, izvrstni aroma „Handel« Bilro XIV." Sv. Andraž v Labodski dolini, Koroško. 59
Slovenska obitelj v Mariboru išče pridno
služkinjo
15 — 17 let staro. — Ponudbe pod naslovom Borko, železn. uradnik, Maribor, Unterrotw.-str. 6. 95
Cepljeno trsje na prodaj
Laški rizling, žlahtnina bela in rudeča, beli ranfol, trunta, pošip, cepljene na Riparia portalis, še ne izkopane, dobre kakovosti. Cena I. vrste 100 kom. 10 kron. Kupci se blag«volije oglasiti pri Francu Muršič, posestnik in trtnar v Sen-čaku, Sv. Levrenc v Slov. gor. P. Juršinci pri Ptuju.	87
Priden iant
kateri se hoče krojaštva učiti, se takoj sprejme pri Antona Košar, Maribor, Stolni trg ft.
Cepljeno trs je
Pošip, laški rizling, burgundec, rulender, veltliner, dišeči prami-nec, silvanec, muškat, kavčina, ranfol, sladkaminka, izabela. Cepljene na podlagi Riparia-Monti-koio-Bupestris Salanis, Berlaadie-ri, Riparia, Teleki. Podlaga Ber-landieri, Riparia, Teleki je najboljša za apneno zemljo. — Več tisoč korenjakov te vrste. — Cena po dogovoru in zelo nizka.
J. Vrbsjak, Breg, Ptuj.
Kolje za vinograd
k «stan »va (cepljeno) ii močnega leea, 2 m in 2 in pol m ddLgo imam na prodaj 30.000 komadov. Vpraša se pri A. Marinca, Gomil-ske pri Celju.	72
Zdrav in močen UČENEC
z dobrimi šolskimi spričevali se takoj sprejme v trgovino z meša-aim blagom. Jož. Wagner, Šmarje pri Jelšah.	50
2 d@ 3 fmeji@
p&stëlje
kupi neka družina, da zarnore nastaniti častnike. - Naslov družine pove iz prijaznosti gospa F. Cvi-tanič, trgovina z dalmatinskim vinom, Maribor, Šolska ulica. 54
iiupini malo hišo
k dvema sobama blizn postaje ali trga. Pri hiši mora biti malo gospodarsko poslopje, vrt in studenec, vse v dobrom stanu. — Cena ne čez 4000 kren Naslov: Franc Scheran v Pobrežju pri Mariboru, FrauBtandenerstrafie 1.	55
Kuharica
vajena vsakega dela, sem več let služila v župnišču, imam dobra spričevala ter bi prosila v kakem župnišču stalne službe. Naslov v upravništvu pod „Kuharica". 14
Dobra sedlarska obrt
se zavoljo vojaščine takoj proda. — Pomsôak prost vojaščine se Bprejme. Andrej Hribernik, Pre-valje, Koroške.	53
Išče se DEKLE,
stara od 16—19 let, katera ima veselje do kuhinje; zahteva se poštenost in ubogljivost. Več Be izve pri gosp. Ani Traun, Ptujska gora.	52
Hranilnica in pos. pri Sy Antonu t SI: gor.
reg. zadruga z neom. zavezo.
ima v nedeljo, dne 28. f e b rti a, r j a, popoldne po večer-
nicah
Obcn.1 5Bt>or
po sledečem sporedu:
1.	Odobrenje letnega računa.
2.	Volitev načelstva in nadzorstva.
3.	pitanje revizijskega zapisnika.
4.	Slučajnosti.
B«o uro peameje se vrSi ebtai ab«r pri vsake»
na
edni občni zbor
in
reg. zadruga z neom. zavezo.
ki se vrši v nedeljo, dne 14. marca 1915, ob 3. uri popoldne v posojilniSkih prostorih.
Duevgi red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1914.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje jia istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, M bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.	105
Načelstvo.
obe
Posojilnice pri Sy. Benefliktn t SI. gor.
ki se bode vršil v nedeljo, dne 2 8. svečana 1915, ob 3. uri popoldne, v posojilnični pisarni.
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1914.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Razni predlogi.
V slučaju nesklepčnosti se vrši eno uro pozneje na istem mestu in po enakem vsporedu drug veljaven občni zbor. 106
Našel stvo.
Vabilo
na
Od«T.
ttevilm 1«
redni obrni zbor
Posojilnice v Vojniku
reg. zadruga z neom. zavezo.
kateri se vrši v četrtek, dne 4. s u š c a {. L, ob treh popoldne, v pisarniških prostorih.
Dnevni red:
a)	Poročilo načelstva.
b)	Poročilo nadzorstva.
c)	Sklepanje o uporabi čistega dobička.
č) Čitanje revizijskega poročila in eventuelnl ukrepi.
d)	Volitev odbora.
e)	Volitev nadzorstva. {) Nasveti.
Ako bi občni zbor ob tej uri ne bil sklepčen, vši se eno uro pozneje drugi občni zbor, ki je brezpogojno sklepčen.
K obilni udeležbi vabi vse p. n. člane	107
Odbor.
ASILO na
redni občni zbor
reg. zadruga z neom. zavezo.
ki se vrši v nedeljo, dne 28. svečana 1915, ob 10. liri predpoldne v uradni posojilniški posvetovalnici.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje letnega računa in razdelitev Čistega do-
bička za leto 1914.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob navedeni uri, vrSi se eno uro kasneje drug občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na Število navzočih za--družnikov.	' 01
KAČKJLftTT».
Za vse izkazano srčno sočutje v bolezni in ob smrti našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, sina, brata in svaka, gospoda £J
Karla Gašpar,
pt&;stalk v Diwžah pri Misilnjl.
ki je umrl vsled bolezni, ki se jo je nakopal kot zvest brauitelj svoje domovine na severnem bojišču, ns globoko ginjeui najiskreneje zahvaljujemo; predvsem cenjenemu gospoda primariju dr. Ferd aanda Kuneja in čč. sestram usmiljenkam za poistvovalni trud v njegovi bolezni, čč. gg. žapniku Alojziju čižeku in kaplanu iz Št. Ilja ¿a toiažilne nagrobne gsvore, dalje vsem, ki so spremljali zajnika na njegovi zadnji poti, v prvi vrsti visoko čislanemu uradnemu vodji c. kr. okrajnega glavarstva v Slovenjgradcu baronu Neuge-bauerju, m. ph. Karlu Rebulu vrh d tega za krasni venec, gosp. Lavrencu Vaupotu, zastopnikom vojaštva, slavnemu učitelj itvu, gg. c. kr. orižn kom, gg. trgovcem, občimskemu zastopu iz Št. Ilja in posebno tamo-šujemu pevskemu zboru za ginljivo žalostisko, splsh vsem, ki so ukazali umrlemu zadnjo čast in nam prisrčno sočutje.
V Doužah, 5. «večana 1915.
—Jai.
lEH, 1^	JL
Za vse izkazane sočutje povodom bolezni ter ob smrii našega sina ozirema brata
Alojzija Jesemčnik
izrekamo teaa potem najiskren^jšo zahvalo.
Posebej se še zahvaljujemo vlč. g. MuBi-ju, kakor tudi blgr. gosp. dr. Kokoschinegg u za mnogobrojne obiske v njegovi dolgi in mučni bolezni. Zahvaljujem» se blagim tržkim gospem in gospodom kakor vsem drugim znancem in prijateljem, ki se spremilii pokojnika k zadnjemu počitku. — Bog plačaj vsem!
Vitanje, 1. februarja 1915.
Rodbina JaseniSnik.
Varujte se
ponaredb !
Pristni „FLORIAN" se dobi edino od Rastlinske destilacije „FLORIAN" v Ljubljani.
894-8
ta je prijatelj naš pravi,
Ki n*s krepi,
Da smo čvrsti in zdravi!
Želod Sni liker „FLORIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela!
AJ25-15 5.
! I i
Prostov. dražba nepremičnin.
Na predlog dedičev po dne 11. januarja 1915 v Zgornjem Porčiču umrlem veleposestniku Francu Ploj se prodajo dne 2 6. februarjal915, ob uri popoldne pri spodaj navedeni sodniji, soba St 1, v zapuščino spadajoča zemljišča vi. St. 24 in 32 kat. obč. Zg. Porčič, štev. 73 kat. obč. Spod. Žerjavce in Štev. 67 kat. obč. Zg. Žerjavce z gospodarskimi potrebščinami in premičninami vred.	9S
0. kr okr. sadnij v St L>iiarm £a Staj.
fddelek I., dne 8. februarja 1118.
Pozor kmetovalci!
Preskrbite si pravočasno, posebno sedaj ▼ rojskinem času, jamčona, zanesljiva in kaljiva semena, n. pr.: domačo, nemško (Luceraa), kamnito deteljo, travo, peso rumeno in rudečo, sploh vsa poljska, kakor tudi vrtna ia cvetlični semena od znane in odliko-Tane trrdke Mauthner, ki se dobivajo pri 2 domači tvrdki
I. RAVNIKAR :-: CELJE
Trgovina s špecerijskim blagom, z barvami in deželnimi pridelki ter zaloga vseh vrst mineralnih voda.
Solidna in lo£na postrežba. -pj
Knjigarna, trgovina umetnin in mnzikalij
Goričar 2 Leshovšeh
Celje
Graška cesta 7
Rotovška ul. 2
Tovarniška zaloga raznovrstnega kancelijskega, konceptnega, barvanega in ovitnega papirja.
Svinčniki, peresa, peresniki, črnilo, radirke, kamenčki, trgovske in odjemalne knjige, pismeni papir v mapah m kasetah, kreppapir, umetne cvetlice itd.
Velikonočne dopisnice v velikanski izberi od 4 vinarjev naprej
Lastna zaloga ljudskošolskih zvezkov, risank in risalnih skladov.
Nagrobni venci in Iraki.
Ha debelo!	Nadrobno!
trgovba ¥ Vojni k u
priporoma svojo bogato zalego i?annfaktnrnega, špecerijskega in gulnnt- rijskega blaga, železnice, cementa, barv, firneža, lakov, usnja, stekla, kislih vod, nasboljših semen itd.
Domači pridelki se kupujejo po najvišji ceni.
se moramo sedaj varovati tem bolj, ker sedai nalezljive bolezni, na primer: Skrlatinka, ošpice, koze, kolera, tifus nastopajo r. zvišano močjo, zato
rsbite
povsod, kjer se pojavijo take bolezni, desiniekcijsko sredstvo, k) ga morajo imeti pri vsaJd hiši. Najpriljubljenejše razkužilo sedanjosti je nesporno
ki se brez vonja, nestrupeni in ceno dobi v vsaki lekarni bi droge ri ji po 80 vin. Učinek Lysoiorma je točen in zanesljiv, zatoroj ga zdravniki priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, za izmivanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irigacijo.
Lys@formovo milo
je voljno toaletno milo, ki obsega 1 % Lysoforma in učinkuje antiseptično in se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo. Dela kožo mehko in voljno. Rabili boste zato zanaprej to izvrstno milo, samo navidez drago, v rabi pa jako varčno, ker milo dolgo traja. Komad stane 1 krono.
LyiGform s poprovo meto
je močno antiseptična ustna voda, ki takoj in zanesljivo odstrani duh iz ust ter zobe beli in konservira. Tudi pri katarih v vratu, kašlju in nahodu ga po zdravniški odredbi lahko rabite za grganje. Nekaj kapljic zadostile na kozarcu vode. Originalna steklenica stane 1 krono 60 vinarjev.
Zanimivo knjigo z naslovom „Zdravje in desiniekcija" pošlje na željo gratis in franko kemik HTJBMANN, Dunaj, XX., Petraschgasse 4.
Edina zastopstvo in glin« ziloii u ftntrrtiFik« Ml vWhM
!-ir5H.
Po 14 dnevni poskuSnji
se lahko vsaka ura preti popolai sveti «»pet zamesja, torej ai noboae rizik«, *a>*k «• lahko viak na prepriča e tak iabernik arah. PrediMOtl teh ur: Prava žalezničanka Raikepf-nra M ja, ne dolgo tega, nalaič in iotaHiČBe in Hrap&ca* službe z novo koattrmkoijo zbolj-tela, »Ubila precizijoki tek, poaabej mo軫 e«i, koleoj« th vrti v ka8>e«&. Ura teč« 32 ur ia id« tečno »a pol miaiite, č« Udi ura leži, vi»i ali se «osi v žep«. Ura je zavarovala prati preveliki aap«tMti ¡»«rasa, ob-lečja j« iz čistega nikla ter j« zavarovaao i« z eaim plaičam za varstvo r.tpar prah ter c« vti pekr«Ti «trojo in «atajačeo zapiraj«. P« d«bri praiikuAajt g« ■« t« ar« radi nizko c«a« ia vaad&r «iabraga, teka uradno BMljal« pri arMadi in različnih žeiazaieah. Prosi» Vas torej, da te ar« ne zamenjat« z drugimi »ličnimi urami, ki se d«bij« v trgovinah. — Vsak «I naj brez nevarnosti, ia bi trpel kake škode, naroči meje cene ure. - Velik cenik popolnoma zastonj.
A. KIFFMANN, Maribor ob Dravi St. 8,
največja tovarniška zaloga ur, srebrnine in zlatnine,
Spe........
razpošilja v vse dežele.
Specialist za boljše ure.
rs s s i i a i i b h i ar« s b * s a t a s
.V.V.V,
i k ■ m m b u _
■ B S S E 35 B
Enoj»viti aaelovi Cirilov» t.: tiskarna Maribor 1.1
Trpin tiskarne si. Cirila
Maribor, v Isstni hiši MKa cesta it. S
¿•kovni raían c. kr. poitn. i.: hranilnic« it. 25.81« i.i Intararban tcicfoa it. 113
Priporoča svojo veliko zalogo raznega papiija, po-resmikov, peres, škatljic za peresnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tabljic, črnil, zavitkov (barvanih ta belih, v vseh "«llkostih), trgovskih knjig, noticov, pismenega papirjar mapah in škatljah, rasglednic itd. Svete podobe (male, velike in stenske), rit spela vseh velikoati, molitveniki, mo-leki, svetinjice, škapulirjL štambilije ca urade in dr.
Ceniki na zahtev* sastonj.
M o mm za
BMET09BLCE!
T«lika iidatna pomoč sa kmeta v tej dragiaji zrnja j«, prav dob«r domači mlin z aatnrnim kamenjem, kakor s« nahaja pri ▼■akem navadnem dobrem vodnem mlinu. S tem copat novo »bolj Janini Pfeifer - jevem domačem mlinom se zamore napraviti iz vsakega zrnja, vsakovrstno moko in zdrob (gria) it v»o kmečko in gosposko rabo z lahkoto na; ročno gonitev, kakor tudi delo, x živino, motorno in vodno silo.'
Zahtevajte cenik« brezplačno in poitnine prosto.
Tovarna zr. mline, kmetijske stroje, žage itd., livarna za železo in medenino
Pfeifer v Hočah
pri Mariboru (Štajersko) : Domače podjetje J -—-
lili lili llil H i S IHI lili Ni! ¡III lili lili lili lili
Denarja ni
draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom, doma v svojem kraju gotovo 10 kron na dan zaslužiti, mi pošljite v pismu svoj natančni naslov in znamko za odgovor.
J. Batii Ilirska, Bistrica 26, Kranjska

Domača in narodna trgovina
Franc Lenart v Ptuju
priporoča svojo bogato izbiro raznovrstnega novega blaga za moške in ženske oblake.
Postrežba poštena! Im piimerssl
Kdor bo i blagom zadovoljen, saj p«v« svojim : Kdor bo s blagom a«aadovoljea, maj pov« meni.

Varstvo zoper kolero in siabemu želodcu je
naravni kognak.
Tega, iz lastnega vina destiliranega, 12 let starega kognaka razpošilja v poštnih zabojčkih z 4 steklenicami franko za K 1'2<0, m«jšl kognak, ki čudovito olajša bolečine, ki jih povzroča protin, srtdstvo za odrgavanje udov, oživlja živce itd. — 4 pollitrske steklenice K 10-20.
Benedikt Hertl, veleposestnik, grad Golie pri Konjicah (Štajersko.)
Posamezne steklenice star» ga kognaka K S 10, mladega K 2 65, so > zalogi v Mariboru pri g. Alojziju Quandestu, trgovec, Gosposka ul. 4.
Vinogradniki pozor!
Cepljene trte na prodaj
ia sicer prve vrste laški rilček, bela in črdeča žlahtnina, siivanec. beli burgnndec, izabela, beli rar fol, kapčina, tra-cainfc, kraljevina, pošip (Mozler), portngizec, trn ta in mešane vrste Več tisoč divjakov Rip. Portalis. — Na prodaj veOi tisoč kijačev Rip. Portalis. Vse te vr-.te so cepljene na Rip. Portalis ter pcpolnoma zaraščene in lepo vkoreninjene, za kar se jamči. Cena je po dogovoru. Kdor si hoče dobiti lepe trte in nasaditi le;>i vinog*ad, naj se Ggiasi ust-roeno ali pismeno pri f ranCU Slodrjak, trtnar, Juršlnd pri pfuju.

Razglas!
Po umrlem gosp. Peter : Mejač-u krojaču :
se prodajo narejene obleke po jako ugodnih cenah.
Posameznim kupcem se nudi prilika za celokupno prevzetje.
Priporoča se MARIJA MEJAČ Maribor, Stolna ul. 4.
ki
Orille in hcilesi
na obroke. Posamezni deli najceneje. Ilustro«
ceniki zastonj. F. Dušek, tovarna orožja, keles in Šivalnih strojev. OPBČno na drž. žel. 8t. 2121 1SSS Češko.
S
KAVi
50°
|0 cenejša:
Amerikanska štedilna kava, vele-aromatična, izdatna in štedilna. 5 kg poskusna vreča 10 K franko pr> povzetja. Pol kilograma vele-prima najfinejši čaj 2 K oddaja A. Sapira, ekBport kave in čaja Galanta 496.	931

Manufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuju se najbolj priporoča.