u VELIKI NAČRT "
„ MAH H At AT "
SKUPNO ZA OSA NAČRTA
ŠTEVILO VO). BAZ H UTO m SBATO
Leto XIII - št. 185 (3720)	TRST,	nedelja	4.	avgusta	1957	Cena	30	lir
V prvi polovici letošnjega leta so prepeljali skozi tržaška Javna skladišča 1,527.301 ton blaga, medtem ko so od januarja do junija 1956. leta prepeljali 1,554.120 ton blaga.
Ti dve številki pričata o dejanskem nazadovanju prometa skozi'nase pristanišče. Padec prometa pa je še znatno bolj občuten, če upoštevamo, da se je v istem razdobju promet vseh pristanišč po svetu močno povečal, tako na primer Benetk za 8 odst.
Dejanski padec prometa odnosno dohodkov, ki jih promet prinaša tržaškemu gospodarstvu, pa odraža predvsem poslabšana struktura blaga. Tudi letos se je v občutni meri povečal delež masovnega blaga: železne rude, premoga in starega železa (januar-junij 1957 skupno 1,013.759 ton, januar-junij 1956 979.333 ton), znižal pa se je promet z žitom, lesom in nekaterimi drugimi vrstami lesa.
Vzroke za padec prometa v zadnjem razdobju ne moremo iskati v mednarodnih gospodarsko-po-litičnih dogodkih. Prav o-bratno, svetovni položaj ni bil za pristanišča na sploh, za Trst pa še posebej, že dolgo tako ugoden kot je sedaj. Navedimo samo ne-koj okoliščin, ne da bi si lastili namen našteti vseh:
1. Splošno pomirjenje v svetu se utrjuje in čeprav z velikimi težavami ter peripetijami ustvarja pogoje za razvoj izmenjave med vzhodom in Zahodom, kjer je Trst tipična Stična točka.
2. Ogromen porast pomena držav Bližnjega in Daljnega vzhoda, ki preživljajo ali so že preživele razdobje osamosvojitve in ki sedaj skušajo graditi lastno moderno gospodarstvo. Ta razvoj nujno vodi do naravnost fantastičnega povečanja zunanje trgovine, pri čemer se njih trgovinska izmenjava tako iz političnih kot iz gospodarskih razlogov usmerja prav proti najvažnejšim tržaškim zalednim državam.
3. Ugodna mednarodna konjunktura se odraža v občutni meri prav na pristaniški dejavnosti in str-tao raste promet vseh najvažnejših pristanišč v svetu.
Vsi ti činitelji so se del-tio in v skromnem obsegu Odrazili že sedaj. Pri podrobnejši proučitvi prometa prvega letošnjega polletja najdemo namreč nekatere ugodne številke, ^ako vidimo, da se je med Izkrcanim blagom prvič pojavila Kitajska z zaenkrat skromnimi 10.408 tonami blaga, katerega so pripeljali s posedovanjem Hong Konga, torej ne neposredno iz kitajskih pristanišč. železniški promet * ČSR je štirikrat večji kot je bil lani, promet z Madžarsko se je kljub težavam, ki jih preživlja ta država, ohranil na prejšnji ravni. Stvarni pogoji so za razvoj prometa skozi tržaško pristanišče torej Ugodni in jih je treba u-resničiti. V precejšnji meri zavisi od Trsta samega, v še večji pa od centralnih oblasti, da ti pogoji postanejo stvarnost.
Nekaj korakov je bilo že napravljenih v tej smeri. Tako se stalno izboljšujejo gospodarski odnosi med Jugoslavijo in Italijo, kar ustvarja osnovo za ugodnejšo rešitev prometnih vprašanj in bo morda v ne tako daljni bodočnosti tudi omogočilo sodelovanje med Reko in Trstom, kar bi bilo za obe pristanišči mnogo ugodnejše kot je sedanja borba na nož.
Mednarodna konferenca italijanskih in avstrijskih predstavnikov ni sicer rešila vseh perečih vprašanj, vendar so na tej osnovi odstranili nekatere zapreke, ki so sicer na videz manjšega pomena (carinska birokracija, nova poenostavljena tarifa Javnih skladišč, sklenitev gradnje naprav za razkladanje rastlinskih olj itd.), vendar pa občutno prispevajo k okrepitvi konkurenčne moči pristanišča. S Ceško-
Takšcn je v glavnih obrisih najnovejši zahodni predlog za razorožitev, ki ga jr prebral Dulics predvčerajšnjim na seji razorožitvenega pododbora' OZN v Londonu- Predlog so novinarji takoj krstili — predlog «na harmoniko« — ker je dvojen* «vcliki» in «ma]i»< Toda njegova slaba stran je v tem, da ne omenja prepovedi atomskih eksplozij in da ostanejo vojaške baze NATO in SEATO v Afriki in Aziji, ki so dejansko ameriške, izven področja inšpekcij iz zraka in s kopnega- (Podrobnosti o tem čitajte na 2. strani )
Med temi sta tudi dodatna protokola o krajevni izmenjavi med obmejnimi področji Trst-Gorica-Videm in Kop er-Buje-Sežana-Nova Gorica-Tolmin
RIM, 3. — Včeraj so Končali v palači Chigi gospodarsko-trgovinska pagajanja med llalijo in Jugoslavijo, danes zjutraj pa je sledil podpis vseh diplomatskih dokumentov, v katerih so obrazloženi vsi doseženi dogovori. Ti dokumenti so:
, 1. Dodatni protokol k trgovinskemu sporazumu od 31. marca 1955, ki je predvideval razvoj izmenjave med obema državama. Zato so sedaj vključili med izvozno blago v Italijo še svinec, les za ambalažo, premog in rafinerijski material. Med izvozno blago za Jugoslavijo pa so vključili še testenine žarnice za operacijske dvorane, jedilni pribor itcjj V namenu, da bi prišlo do hitrejše medsebojne izmenjave, so še sklenili uvesti tako imenovani režim kontrolirane carine za živo živino, govedo m konje, ki se uvaža v Italijo.
2. Dodatni protokol k sporazumu o krajevni izmenjavi med obmejnimi področji Gorica-Videm in Sežana-No-va Gorica-Tolmin od 31. marca 1955.
3. Dodatni protokol k sporazumu o krajevnih izmenjavah med obmejnimi področji Trsta iin Buje, Koper, Nova Gorica od 31. marca 1955.
4. Nov plačilni sporazum namesto dosedanjega klirinškega sporazuma na podlagi sistemu večstranske lire, ki je bil pred kratkim uveden v Italiji.
5. Protokol za likvidacijo pasivnega salda v Jugosla-
vijo iz kliringa, kjer je predviden v prejšnjem plačilnem sporazumu.
6. Protokol, s katerim se na bolj konkreten način spodbuja izvajanje sporazuma o tehničnem sodelovanju, ki je bil sklenjen 1. marca 1956 in ki predvideva ustanovitev zadevne mešane jugoslovansko-italijanske komisije, ki se bo periodično sestajala v Rimu ali v Beogradu.
7. Dogovor o pogajanjh za sklenitev sporazuma glede cestnega prevoza blaga; pogajanja se bodo začela v septembru t. 1.
Vse naštete protokole in sporazume so podpisali: pomočnik predsednika odbora za zunanjo trgovino FLRJ Nenad Popovič in podtajnik Folchi ter veleposlanik Van-ni-DArchirafi.
Sporazumi in protokoli, ki so bili danes podpisani, bodo omogočili intenzivnejšo in učinkovitejšo gospodarsko in trgovsko sodelovanje med obema državama, ki se je začelo že pred nekaj leti in ki je doslej v precejs-ji meri napredovalo.
Za naše obmejne kraje. Tržaško ozemlje, goriško tu videinsKO pokrajino, pa ima sporazum še prav posebno veliko važnost, saj vsebuje
kar dva dodatna protokola k marčnemu sporazumu, ki je bil podpisan pred dvema letoma. Krajevna izmenjava med goriško in videmsko pokrajino ter , gonskim okrajem in Sežano po eni strani ter med Tržaškim ozemljem in Koprsčmo, Bujščmo in Novo Gorico po drugi strani, je doslej pokazala nekatere dobre rezultate, ki se bodo po včerajšnjem podpisu brez dvoma zboljšali.
Franco ni poslušal Boni!a Mussolinija
Dve neobjavljeni pismi
W A SHUNGTON, 3. — A-meriško zunanje ministrstvo je objavilo dve pismi, ki sta si jih izmenjala Franco in ranjki Mussolini v avgustu 1940. Pisma so Američani zaplenili med uradnimi nemškimi dokumenti med drugo svetovno vojno.
«Moj dragi duče, je pisal najprej Franco Mussoliniju že od vsega začetka sedanje vojne je bil naš namen napraviti vse napore, da se pripravimo in interveniramo takoj, ko bo nastopil ugoden trenutek, kolikor nam pač naše moči dopuščajo, čeprav pomanjkanje najvažnejših dobrin in prekinitev prometa z Italijo in Francijo še vedno ne dopušča kakršno koli akcijo. Nagle in briljantne zmage v Flandri-
ji so spremenile položaj. Francoski poraz je osvobodil naše meje in zmanjšal hudo napetost, ki smo jo skupaj z Maročani prenašali od vsega začetka naše kampanje. Od tega trenut-. ka pa je naše obzorje jasno. Sedaj je možna z naše strani akcija, ki bo lahko postala zelo učinkovita takrat, ko bomo premostili nekatere težave glede preskrbe.
Mussolini je Francu odgovoril: «Od začetka vojne sem bil vedno mnenja, da vaša Španija. Španija falan-gistične revolucije, ne bi mogla ostati nevtralna do konca, temveč bi morala v pravilnem trenutku proglasiti stanje nevojskujoče se države, da bi lahko nato intervenirala. Ce se to ne bi zgodilo, bi bila Španija zbrisana iz evropske zgodovine, zlasti 'iz zgodovine bodočnosti, ki jo bosta pisali obe zmagoviti sili osi. Želim vam povedati, moj dragi Franco, da s temi objektivnimi pripombami ne nameravam niti najmanj pospeševati vaših odločitev, ker sem gotov, da boste pri svojih sklepih, kakor vedno, navdihnjeni z obrambo o-snovnih koristi vašega ljudstva. Prav tako sem gotov, da ne boste opustili te priložnosti in dali Španiji afriški življenjski prostor. Ni dvoma, da bo po Franciji' premagana tudi Velika Britanija. Britanski režim sloni na lažin.
slovaško so sklenili trgovinsko pogodbo, ki predvideva plačevanje pristaniških stroškov v blagu in tako omogoča vrnitev češkoslovaškega tranzitnega blaga na pomole tržaškega pristanišča.
Javna skladišča izvajajo obširen program razširitve in modernizacije pristaniških naprav, ki predvideva nove razkladalne naprave v starem pristanišču, gradnjo novih dvigal in pomola št. 7 v novi luki.
Žal pa so to le prvi koraki, ki se še niso mogli v večji meri odraziti na prometu, zaradi česar je tudi prišlo do tako občutnega zastoja prometa v prvi polovici letošnjega leta.
Narediti bi bilo treba mnogo več, hitreje in odločneje.
Tu ponovno zadevamo na vprašanje rednih pomorskih zvez, ki jih ima Trst že vedno premalo, ki so pomanjkljive ali pa jih sploh ni prav za najvažnejša tržišča.
Ustanovitev nekaterih rednih prog s strani svobodnih brodarjev dokazuje, da ni bojazni, da ne bi obstajali pogoji za ugoden pristaniški promet. Tako so na primer štiri ladje e-gipčanske pomorske družbe MISR, ki vzdržuje redno pomorsko zvezo med jadranskimi pristanišči Aleksandrijo, Rdečim morjem in Indijo (Pakinsta-nom), pritegnile obsežne pošiljke blaga iz tržaškega domačega in tujega zaledja in na la način «u-stvarile* promet, ki prej ni obstajal. Isto velja za redno jugoslovansko progo s Kitajsko, na kateri vozijo moderni 10.000-tonski tramperji in za Lloydovo progo proti Daljnemu vzhodu.
Vse te pobude pa imajo v celoti le malo teže, saj predstavljajo le kapljo v morju tržaških potreb. Pomorskega vprašanja ni mogoče rešiti brez neposrednega jlosredovania državnih pomorskih družb, ki edine lahko okrepe in obnove vse potrebne redne pomorske zveze, saj razpolagajo s primemo organizacijo, kapitalom in u-živajo državno podporo.
Nič manj ni tudi pomembno vprašanje umetnih pregrad, ki še vedno obstajajo med «vzhodnimi* in zahodnimi* državami. Ni namreč mogoče govoriti o dejanski obnovi in okrepitvi prometa, dokler so stiki med obema skupinama držav tako rahli, kot so sedaj (s Kitajsko na primer Italija nima niti diplomatskih odnosov) in dokler veljajo umetne omejitve prometa s «strateškinv blagom.
Podobno stoje stvari glede železniških in cestnih zevz med Trstom in zaledjem, pa tudi glede toliko obetanega letalskega prometa. Trst razpolaga praktično s štirimi zastarelimi progami, od katerih je samo ena stvarno dvotirna, pa še te iz političnih razlogov ne izkoriščajo kot bi jo lahko.
V tej zvezi je značilna izjava predsednika tržaške trgovinske zbornice prof. Luzzata Fegiza
«Ko se odpotuje ii Me-ster proti Trstu, se napravi skok v 19. stoletje. V resnici je žalostno videti-mednarodne vlake, ki stoje na majhnih postajah in čakajo na križiščih, medtem ko hiti železničar na kolesu, da bo z roko zamenjal signale.*
Od takrat se stanje železniških zvez ni nič ali skoro nič izpremenilo.
Na osnovi podatkov v letošnjem prometu in drugih navedenih dejstev lahko zaključimo, da obstajajo ugodni pogoji za to, da Trst v novih mednarodnih | pogojih na nov, moderen I način ponovno prevzame vlogo, ki jo je nekdaj že izvrševal in se tako izmota iz sedanje krize. Vendar pa bo to mogoče doseči le v primeru, če bo v Trstu in v Rimu veljala dobra volja in bodo napravljeni vsi napori, da se pristanišče vsestransko o-krepi.
11 SAMSA
iniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Napredek v gospodarskem sodelovanju med FLRJ in Italijo
Folthi	in	Popovič
včeraj sedem protokolov
Čezoceanski ljubitelj miru ali umazani nameni s »čisto« bombo
(Iz moskovske »Pravde«)
Aktualni
portreti
VIVIEN LEIGH
sta dva ameriška milijonarja ponudila vsa potrebna sredstva za to, da bi rešila londonsko gledališče v okraju St. James, ki ga londonska občina namerava podreti ter na istem mestu zgraditi stanovanjske hiše. Omenjena ameriška bogataša sta Huntigdon Hartford in Tom Cort. Angleška igralka je svojo zahtevo skušala uveljaviti tudi s svojim ostrim nastopom v londonski spodnji zbornici.
JAQUES BENOIT
je v svojem majhnem laboratoriju ob robu Bois du Boloigne neka zal velikanske možnosti razvoja vse biologije. S svojim poizkusom na 26 račkah je dokazal, da se s pomočjo zunanjih vplivov in sredstev da u smerjati celo nove zvrsti živali ter nova človeška plemena.
MARILYN MONROE
iač nima sreče z otro-ti. Ze tretjič je morala plaviti, ker so to zahte-'ali zdravniki. Ameriški linekolog dr Dubrov je lil mnenja, da je treba lodvzeti ta operativni po-eg, da bi se rešilo nje-10 življenje. Sicer pa je nnenja uda bo v bodoče ahko imela toliko otrok, kolikor jih bo hotela*.
mm m
KATEHINO MURPHY
ki je hči ameriškega podtajnika za zunanje zadeve Roberta Murphyja, so 29. julija našli mrtvo v njenem stanovanju. Nesrečo je prvi odkril njen oče, ko se je vrnil z ministrstva. Ameriška policija, ki se ukvarja s zadevo, zatrjuje, da gre za samomor, da se je dekle torej samo ustrelilo. Ka-terina je bila znana pia nistka. Vzrok njenega sa momora še ni znan.
CR1STINA CARDENAS IJE BACKER
je stara 18 let. V zvezi z njo se širijo govorice, da je v dobrih odnosih s princem Juanom Carlosom, to se pravi bodočim španskim kraljem, katerega namarava general Franco ponovno ustoličiti v Madridu, da bi si podaljšal svoj položaj Kcaudilan, kar pa ni preveč gotovo, ker se za ta prestol potegujejo tudi drugi.
Sedem dni
m
De:
V noči med 27- in 28- julijem so v prestolnici Mehike zabeležili kar 30 potresnih sunkov. Ta potres je terjal v Mexico-Citvju 56 mrtvih in na stotine ranjenih; bilo je porušenih tudi mnogo hiš, dočim so bile prekinjene	vse	telefonske	in telegrafske	zveze
med prestolnico	in	ostalimi	mesti- Mexico-City	je
ostal celo brez elektrike- Šibkejše potresne sunke so čutili tudi v nekaterih drugih mehiških mestih-
Razorožitev in predlog na «harmoniko»
Predolgo se vleče ta zadeva z razorožitvijo, da bi bila lahko enostavna. No, prejšnji teden je	ves	svet
z veliko napetostjo in zanimanjem pričakoval nov zahodni predlog, ki ga je Dul-les v petek popoldne prebral na seji razorožitvenega pododbora OZN.	Kdor iz
dneva v dan natančno spremlja ameriške izjave o tem osrednjem jvett vprdšanju, ni pričgkov. zacij. Slabo znam^ije je že da zahodne vlade niso od* govorile na dim sovjetska predloga: od 30. aprila o zračnih in kopenskih inšpekcijah ter na predlog od 14. junija o prekinitvi atomskih eksplozij za dve ali tri leta.
In res, petkov zahodni predlog ne kaže, da bodo stvari šle bog ve kaj na bolje.
Kaj so predložili? Ali boka; niso predložili?
Predložili so predvsem tako imenovani načrt ena hormoni kos, ker je raztegljiv kot harmonika. Vsebuje namreč dva predloga:
1. ZSSR naj pristane na zračno in kopensko Inšpekcijo nad vsem kontinentalnim ozemljem treh držav: Sovjetske zveze, Kanade in Združenih držav Amerike, v Evropi pa poleg sovjetskega dela še nad področjem, ki sega na jugu do 40 stopinj sev. širine, na zahodu pa do 10 stopinj zahodne dolžine.
2. Ce ZSSR na ta pred log, ki ga imenujejo tudi »veliki načrtu, ne bi pristala, potem bi zahodne sile predlagale, naj pristane na »malt načrti), ki se glasi:
a) Zračne in kopenske inšpekcije naj bi se vršile severno od severnega tečajnika na vsem področju okrog Arktike.
b) Poleg tega pa še: nad vsemi ozemlji Kanade, ZDA
in ZSSR, ki ležijo zahodno od 140 stop. zahodne dolžine, vzhodno od 160 stop. vzhodne dolžine in severno od 50 stop. severne širine.
c) Nad ostalim delom polotoka Kamčatke ln nad vsemi Aleutskiml in Kurllski o-toki.
d) Inšpekcija nad področjem, ki obsega tisti del Evrope, ki sega na Jugu do 40 stop. severne širine, na zahodu do 10 stop. zahodne dolžine, na vzhodu pa do 40 stop. vzhodne dolžine.
Ostali del predloga našteva, kje bodo nadzorstvene postojanke: na velikih letališčih, v glavnih pristaniščih, na železniških križiščih itd.
Toda bolj važno je tisto, česar zahodni predlog ne vsebuje. Ne vsebuje pa:
1. predloga o prekinitvi a-tomskih eksplozij;
2. izven Inšpekcij so vse afriške in azijske vojaške baze NATO in SEATO, namesto njih pa Je v inšpekcijo vključeno področje Arktike, kjer ni nobenih vojaških baz, saj tam ni takorekoč niti ljudi.
In to je v svojem odgovoru Dullesu takoj povedal sovjetski delegat Valerijan Zorin. In res, bito je najmanj, kar je lahko pripomnil. Na zemljevidu na prvi strani lahko videte, da je imel prav. Pridržal pa si te pravico na podrobnejši od-
ZapatJnonemški zunanji minister Von Brentano či-ta bonnsko deklaracijo, v kateri se hoče vprašanje razorožitve ponovno združiti z nem-k im .vprašanjem-
Tam, kjer je še vedno vojna
Čeprav govorijo ogromni naslovi na prvih straneh svetovnega tiska največ o razorožitvi zlasti ta teden,
ko je ves svet pričakoval nov Dullesov zahodni predlog, je prav da najprej o-menimo tiste dežele, kjer je še vedno vojna, kjer besede erazorožitevs ni slišati.
To je v prvi vrsti Alžirt-ja. Tam pade vsak dan največ ljudi. Ubijajo jih francoski kolonialisti, ki imajo seveda tudi sami izgube, o katerih pa ne poročajo. Pretekli teden so se proslavili s posebno akcijo padalcev tam nekje v sredini alžirskega ozemlja. In ni potrebno še posebej poudarjati, da je padlo dosti neoboroženih civilistov, ki so krivi le, da so Alžirci. To ubijanje stane Francijo 2 milijardi frankov — vsak dan! Finančni minister pa izvaja nov pritisk na Francoze pod geslom o prihrankih. Toda, ali je mogoče danes s prihranki obdržati imperij? Vsi trezni ljudje pravijo da ne, kajti časi kolonializma izginjajo. Francoski imperij je iz ezačetka svojega konca» prešel v fazo, ki ni daleč pred koncem samim.
Druga dežela, kjer teče kri.je še vedno Oman. Pravijo da gre za borbo med petrolejskimi interesi angleških in ameriških družb. No, borijo pa se uporniki proti svojemu sultanu, ki je angleški človek. Ves teden so reakcijski lovci britanske «Kraljevske zračne sile» sejali smrt po uporniškem področju, kjer so uničili več ubogih mestec upornih O-mancev. Seveda trdijo, da so uničevali samo vojaške objekte... Ves teden so tudi govorili, da je upornikov samo 200 in da jih dva bataljona eizbranih škotskih fantovs uničita lahko kar v dveh dneh. Prihodnjo nedeljo boste na tem mestu verjetno brali, da se nekaj takega ni zgodilo- Morda, kot napovedujejo, bodo začele prodirati te škotske čete ramo ob rami s sultanovimi plačanci pod poveljstvom angleških oficirjev iz oaze Buraimi in iz Maskate proti glavnemu uporniškemu mestu Nižva. Toda to so napovedovali prejšnji teden. Zdi se, da je upornikov le nekaj več kot 200, pa zaradi tega Angleži pošiljajo v Oman nove čete, kajti zares■ bi bila sramota, če bi doživeli tudi začasen poraz kljub poročilom o ameriškem modernem orožju, ki ga nosijo uporniki.
Angleška letala so napadla tudi Jemen, ki je na nasprotni obali arabskega polotoka in meji na angleški Aden. Napad je bil cenejši zaradi bližjega cilja...
O mrtvih poročajo tudi iz I.ibanOna, kjer je prišlo do incidenta v mestu Ehdene. Toda orožniki so napravili red.
Tudi na izraelskih mejah prejšnji teden ni minil brez običajnih incidentov.
Za nameček prihajajo novice iz vroče Srednje Amerike. V Gvatemali je pripadnik osebne straže diktatorja Armasa, svojega varovanca enostavno umoril. Armas je pred tremi leti s pomočjo ameriške monopolistične družbe pregnal prejšnjega naprednega predsednika Ar-benza, ki je monopolistom odvzel ogromni površine zemlje in jo razdelil kmetom. Toda umor doslej ni imel za posledico kakršno koli spremembo filoameri-škega režima. Tudi na Kubi ni nekaj v redu. Predsednik gen. Batista je proglasil obsedno stanje in ukinil veljavnost ustave — za
govor.
Fa
.
m
Š
40 dni — je do volitev.
obljubil, t. j.
Jordanske oblasti so spravile pred vojaško sodišče v Aminu 22 jordanskih častnikov, katerim prtijo krivdo, da s() hoteli umoriti kralja Huseina in zrušiti sedanjo družbeno ureditev- Na razpravi, je prisotnih 11 obtožencev, dočim je osmim usnrlo zbežati z letali v Sirijo, oziroma hlgipt- ]\a sliki vidimo tožilca med čitanjem obtožnice-
GrothewohIov predlog in berlinska izjava
V tesni povezanosti z razorožitvijo je nemško vprašanje. Dva predloga sta bila prejšnji teden objavljena za njegovo rešitev: prvega je predložil predsednik Vzhodne Nemčije Grothetvohl, drugega pa je v imenu svoje in treh zahodnih vlad prebral dva dni nato zahodnonem-ški Adenauerjev zunanji minister von Brentano v Berlinu in vsebuje 12 točk.
Po vzhodnem predlogu naj bi najprej prišlo do neke vrste konfederacije med obema Nemčijama, ki fe se morale odreči sleherne atomske oborožitve, Zahodna Nemčija bi morala izstopiti iz atlantskega pakta, Vzhodna pa iz varšavskega, vse tuje čete iz obeh Nemčij bi morale biti odpoklicane. Nato bi prišlo do poenotenja valute, transporta, rešilo bi se vprašanje razdelitve Berlina, komunistična partija v Zahodni Nemčiji bi morala biti zopet dovoljena. Vzpostavili bi vsenemški svet, ki
(Nadaljevanje na 8. strani)
*
Dulles (levo): »Tokrat smo zelo velikodušni in vam ponujamuo kar dva predloga • .
Zorin (desno): »Kako pa to, d* noben vaš predlog ne predvideva možnosti inšpekcije nad vojaškimi oporišči NATO in S KATO?«
 ............................................... nimiiiiii.ini
REKA	MORA	LETNO	ODKLONITI
KOPRSKO PRISTANIŠČE BO STALO PET MILIJARD
S temi sredstvi bodo zgradili 400 metrov operativne obale in železniško progo do Herpelj - Proga bo elektrificirana
Debeli
bar cu
SvMkolm
Koprski
L.
Ze nekaj tednov občudujejo sprehajalci ob jeverm obali Kopra veliki plovn: objekt v Škocjanskem zalivu. To je jugoslovanski sesalni bager «Peter Klepec«, eden največjih tovrstnih objektov v Evropi. Njegova zmogljivost je 600 kubičnih metrov na uro. Zdaj je na poskusnem obratovanju.
Bager si je nabavila koprska Vodna skupnost za dve deli. Z njim nameravajo poglabljati morje na severni obali Kopra in zgraditi nato 135 metrov operativne obale za postajanje večjih tovornih ladij. Z izkopanim materialom pa bodo zasipali Škocjanski zaliv, kjer nameravajo pridobiti okrog 230 hektarjev novih obdelovalnih površin. Prvi del sredstev za to je že odobrila jug. investicijska banka. Ce bo šlo vse po načrtih, bo že prihodnjo jesen pristala v Kopru prva deset tisoč tonska tovorna ladja, Škocjanski zaliv pa bodo z nasipom odrezali od odprtega morja. Toda strokovnjaki menijo, da bi se iz te akcije lahko razvilo še marsikaj večjega in gospodarsko pomembnejšega. Po temeljitem proučevanju je Trgovinska zbornica Slovenije sestavila obširen elaborat o perspektivnem razvoju koprskega pristanišča, po katerem bi v prihodnjih petih letih zgradili v Kopru 400 metrov operativne obale in železniško progo Koper-Her-pelje. O tem elaboratu sta pred dnevi razpravljala tudi okrajna sveta za gospodarstvo in pomorstvo v Kopru in se z njim v celoti strinjala. »Vso zadevo bodo predložili pristojnim organom, naj jo upoštevajo v republiškem in zveznem perspektivnem planu in naj ji dajo prioriteto.
REKA ODKLANJA BLAGO
Za gospodarstvo neke države je zelo neugodno, ko mora neko pristanišče odklanjati blago zaradi preobremenjenosti. Veliki dobički. ki jih prinaša pomorski promet, so seveda izgubljeni. Tak primer je največje jugoslovansko pristanišče — Reka. Promet je namreč v zadnjih letih tako narasel, da mora Reka odklanjati za približno milijon ton blaga. Razen tega pa je treba plačevati še visoke
stojnine za ladje, ki morajo čakati na morju.
Ob vsem tem se seveda postavljata pravzaprav le dve vprašanji: ali reško pristanišče razširiti in povečati zmogljivost železnice, ali pa Reko razbremeniti z zgraditvijo dopolnilnih pristanišč. Po mnenju strokovnjakov prva varianta ne bi prišla v poštev, ker bi znašali stroški za razširitev obale in železnice okrog 23 milijard dinarjev. Ta vsota je namreč še enkrat večja, kakor bi znašali stroški dopolnilnega pristanišča, ki bi Reko razbremenil Za prav toliko tovora, kolikor bi ga izkrcali in vkrcali na novozgrajeni obali.
V poštev pridejo torej dopolnilna pristanišča. Tu pa je več variant. Ker južna obala odpade, so strokovnjaki pomislili v severnem Jadranu predvsem na Bakar. Pulj in Koper. Vendar so misel na Bakar in Pulj kmalu zavrgli. Prvo pristanišče ima sicer ugodno železniško zvezo z Zagrebom, vendar je obdano z visokimi skalami in ne bi mogli izkrcavati večjih količin lesa, kovin, sadja in drugega blaga, ki zahteva mnogo prostora. Glede PUlja pa je treba povedati, da ima precej oddaljeno železnico in zelo majhno pristanišče, ki bi ga morali z razmeroma visokimi stroški razširiti. Ostane nam torej samo še koprska varianta.
ZAKAJ PRAV KOPER
Preden so se strokovnjaki odločili za Koper, so vso stvar temeljito premislili. Predvsem so ugotovili, da ima Koper skalnata tla, kar bo precej pocenilo stroške pri gradnji operativne obale. Razen tega je v neposredni okolici Kopra ravnina, kar pomeni, da bodo lahko vkrcavali in izkrcavali les, sadje in drugo blago, ki zaradi prostora najbolj obremenjuje Reko. V Kopru ie tudi precej pokritih skladišč z zmogljivostjo okrog 9 tisoč ton. Prav tako kakor Reka je tudi Koper zelo blizu glavnim tranzitnim zvezam Jugoslavije — Sežani, Jesenicam, Šentilju in Kotoribi.
Stroški za izgradnjo 400 metrov operativne obale in železnicp Koper-Herpelje bi znašali okrog 5 milijard di-Ta dela bi opravili
narjev
—; v kolikor bodo, seveda,
sredstva odobrili — do leta 1962. S tem bi znašala zmogljivost koprskega pristanišča okrog 400 tisoč ton blaga letno, V Kopru pa so razen tega pogoji, da zgrade le nadaljnjih 1800 metrov operativne obale, tako da bi je bilo skupaj 2200 metrov. V tem primeru bi znašala zmogljivost pristanišča 2 in
pol milijona ton blaga letno. Seveda je zaenkrat to še ideja, ki pa lahko postane ob uveljavitvi rentabilitet-nega računa — v prihodnjih desetih ali petnajstih letih tudi stvarnost.
Ker pa nima Koper z zaledjem železniške zveze, bi v začetku njegovo vlogo prevzel bogat koprski kamionski in avtobusni park. Koprski tovorni avtomobili bi lahko prepeljali na leto okoli četrt milijona ton blaga po cesti, ki povezuje Koper s Senožečami in ki je skoraj dokončana. Železniško zvezo pa bi zgradili čimprej in sicer 37 km proge od Kopra do Herpelj^ ki bi jo morda celo elektrificirali.
Vse to sicer terja veliko sredstev, toda pomorske u-sluge se drago plačujejo in številne države Srednje Evrope kažejo za koprsko pristanišče veliko zanimanje. Poljaki in Madžari pa se že zanimajo za prosto cono v njem.
L. O.
ALI VEŠ...
— da so v bonnskem vojnem ministrstvu, in sicer v uradu za vojaške nabavke, odkrili štiri funkcionarje in dve uradnici, ki so sprejemali darila od 50 nemških podjetij, ki so dobavljala blago vojski. To je bilo v petek zvečer sporočeno na posebni tiskovni konferenci, kjer je bilo tudi rečeno, da proti petdesetim podjetjem ne bo moči podvzeti nobenega pravnega postopka, pač pa dat so za to kaznjivi le funkcionarji.
* * *
— da napovedujejo v Moskvi končno vendarle rešitev stanovanjskega vprašanja. Zaradi vojne, ki je porušila veliko mest in zaradi prednosti, ki se je posvečala obnovi in nadaljnji izgradnji industrijskih objektov, so stanovanjskim problemom doslej posvetili izredno malo pozornosti, zato vlada v sovjetskih mestih izredno pomanjkanje stanovanj. Ko pa je Hruščev v petek objautl rto-vo vgst, so se mnogi sovjetski ljudje, ki jih muči stanovanjska kriza, razveselili, vendar bo stanovanjsko vprašanje kolikor toliko rešeno šele čez 12 let.
* * *
— da je italijanski finančni minister Giulio Andreott: plačal v lanskem letu največ davkov izmed vseh članov sedanje italijanske vlade. Skupno je mož plačal milijon 100 tisoč lir davka.
* * *
— da je predsednik zapad-nonemške zveze sorodnikov padlih v zadnji svetovni vojni izjavil, da bodo po sporazumu, ki je bil sklenjen med nemško IGE-Farben-industrie in «Claims Confe-rence» sporazum, po katerem bodo vsi bivši politični prekanjenci. ki so kakor koli utrpeli škodo zaradi nacističnega rasizma, dobili odškodnino. Nemško podjetje IGE-Farbenindustrie bo v ta namen dalo sredstev v znesku
4 milijarde in pol lir. Čeprav je to še vedno nerešeno vprašanje, ker se predstavniki posameznih držav u-pirajo načinu dodeljevanja odškodnin, je prav gotovo tudi res, da 4 milijarde in pol lir predstavljajo dejansko le kapljico v morje v primerjavi z velikansko materialno škodo, ki jo je nacizem napravil milijonom svojih žrtev.
* * *
— da je japonska vlada ponudila egiptovskemu predsedniku Naserju finančna sredstva za gradnjo asuanskega jezu, vendar pa ni Egipt pri tem pokazal nobenega navdušenja.
* * *
— da je imenovanje novega rimskega prefekta G. B. Rizza če ve diktiral vsaj zahteval monsg. Fiorenzo Angelini, ki vrši funkcijo verskega nadzornika v rimskih združenih bolnicah, v kateri je bil Rizza doslej izredni komisar.
•1< * *
— da so pred dnevi francoski cariniki v Mentone na francosko-italijanski meji odkrili v nedrčku gospe Olge Lorenzi iz Ventimiglia draguljev v vrednosti nad dva milijona in pol lir. Gospa je za to plačala globo v znesku
5 milijonov lir.
ti
»'-.g-/v
|J#A
«1»*»
" w*?l
t>
V Moskvi se nadaljuje VI- mednarodni mladinski festival, kateremu prisostvuje tudi 30-000 mladili ljudi iz 130 dežel sveta- Na sliki vidimo eno moskovskih ulic v času, ko so se tuji mlndinri na 9(1 tovornih avtomobilih vozili po moskovskih ulicah ob navdušenem pozdravljanju moskovskega prebivalstva. Računajo, da je temu sprejemu prisostvovalo okoli 2 milijona Moskc
PfBnoršlcT Tnevmk
4. avgusta 195
mmgim
ZA TURISTIČNO OVREDNOTENJE NAŠIH MANJ ZNANIH KRAŠKIH ZANIMIVOSTI
ZGONIŠKE IN GABROVSKE BISELCE
Med Gabrovcem, Zgonikom in Repenčem se razprostira približno tričetrt kilometra dolga koliševka9 ponekod obdana z divjimi skalami, drugod idilično romantična
Kaj ti pade na pamet? me bo kdo vprašal, sedaj bloditi po osmojenem Krasu?!
Predvsem ne priznavam prav nobenega modnega turizma, ne k morju, ne v visoke planine, pa tudi ne na Kras. Grem kakor se mi zljubi (potni listi, prepustnice, policija — to je seveda čisto druga zadeva), pa tudi na Kras konec julija. In ▼ preteklih dneh, ko je atlantska depresija tudi nas zalila z dežjem in z oblačnimi dnevi ter s pišem od severa ohladila ozračje, je bil res užitek koračiti po kraških gmajnah.
Ni^em zlezel na Volnik, upravičeni ponos zgoniške občine — bil sem že tolikokrat gori. Ostal sem lepo niže, na širokih zgoniških kraških grižah.
Riselce! — Zamišljeni boste majali z glavo ob tem imenu. Ne, čisto gotovo jih ne poznate, ne gabrovskih ne repenskih ne zgoniških Riselc, saj jih še od domačih premnogi poznajo le po imenu. Enkrat sem jih videl, površno sem si jih bil ogledal, ker so domačini pripovedovali, da so take nekam divje. Bil - sem navdušen nad njimi, prepričan takoj, da zaslužijo, da se zanje nekaj napravi, da jih spozna tudi širši, morda še več kot tržaški svet. Zgoni-ški župan tov. Pirc se mi je zdel prvi hip nekam v dvomu, vendar je bil takoj pripravljen, da napravi, kar je mogoče, da se ta lepa kra-ška zanimivost uveljavi tudi v turistične namene. V vročem popoldnevu nama jih je razkazal, namreč še Mariu Magajni, ki je, mimogrede rečeno, kot sol pri vsaki »(Dnevnikovi« zadevščini; res da jo komaj povoha, šklepne s «kontrafe-jem« in že teče. Takrat se mu je še posebno neaam mudilo, ne spominjam se več, kam; res je tudi. da je kljub temu komaj dohajal tov. župana — ne toliko zaradi vročine, v kateri smo takrat prepotili dve srajci in tudi ne zaradi svojih čeveljčkov, ki res niso za ono divjo prirodno kraško drn in skalnate škraplje, ki jih tod vsepovsod prerašča bujna kraška džungla.
Za ime Riselce že na prvi mah ni, da bi dvomil, da je lepo slovensko, in na-brž prav pošteno, stoletja staro. Nihče mi ni vedel kaj o njem povedati iz pripovedovanja naših starih. Nekateri so ga kar tolmačili po svoje, češ da so stene tako lepo risane kot na sliki. Morda bo kaj na tem, ker takih sten res ni najti razen pri morju ali v Glinščici in so posebno zato zbudile ljudsko pozornort, čeprav je bolj verjetno, da bi se zato ime prej glasilo risance ali podobno. Se pred nedavnimi stoletji je živel po naših gozdovih manj dostopnih ris, nevarna, velika divja mačka iz vrste zveri kot tiger in lev. V našem kraškem ljudskem izročilu ni več niti naj-a-hlejšega spomina nanj. v trnovskih, postojnskih in kočevskih gozdovih ter po soških gorah pa še. Cisto mogoče je, da se je v to divjo, odljudno dolino zatekel kat zadnji potomec te lepe zveri, ki je vzbujala strah in se je zato globoko vtisnla v ljudsko domišljijo, da je kraj po njej imenovalo Ri-selče.
Riselce leže nekako v sredi približnega štirikotnika, katerega stranice so na južni strani Južna železnica, druge pa cesta iz Gabrovca v Repenč in ona iz Repenča v Repenč in ona iz Repenča do proseške železniške postaje. (Tu rabim le pravilno domače ime Repenč ne pa umetne pogruntavščine Mali Repen. Noben domačin tudi ne uporablja imena Veliki Repen za starodavni Repen iz pristm' domačega ljudskega izročila).
Skoro ves štirikotnik je rahlo valovita kraška planja brez ene same hiše. Je pa res kraška v najglob-
ljem smislu besede; skalovi-ta in divje razrvana, kakor bi se muhasta narava hotela poigrati — kakor zdolgočasen in domiseln ter domišljije poln otrok — s pusto, brezliko kamnito gmoto ter jo v geoloških dobah stotisočev in milijonov let preorala in preoblikovala v čudovite skalnate oble, kraških jam v podzemlju ter vseh mogočih vrst dolin, dolov, drag in koliševk na površju. Ta del Krasa — pravzaprav vsa planota od Bazovice do Nabrežine-Devina — je zelo zanimiv tudi na površju, ker je tod nekdaj tekla reka — Timav kot navadna reka in ga preorala, kakor ga tod še sedaj orje, toda le v podzemlju, 200 do 300 m globlje. Voda, samo voda so oni čudoviti prsti dolge roae narave, ki na najrazličnejše načine oblikuje kraški svet. Voda namreč v dolgih geoloških dobah raztaplja apnenec po vseh skalnih razpokah, ki jih počasi širi v brezna, kraške jame ;n pečine. Drugod pa kar na površju raztaplja apnenec ter pri tem tvori manjše ali večje kotline: kraške doline, dole ali drage. Nečisti preostanek raztopljenega apnenca pa je rdeča kraška zemlja, jerovica, ki se kopiči r.a dnu dolin, godna za skromne kraške njivice.
Kako so Riselce nastale
To je najbolj pogost način, kako voda oblikuje kras. Je pa še druga možnost. Vodni tokovi, ki so se že davno vglodali v podzemlje, si tu vedno bolj širijo in poglabljajo svoje stru-gice in struge, Prepereli skalnati stropi nad njimi so se v stotisočletjih grušili in včasih udrli — tako da se je še površje sesedlo — ter se v stotisočletjih krušili in odnošale s seboj. Ce so bili kupi udornega kamenja preveliki, so vode poiskale drugo, lažjo pot. Udorne kraške doline, ki so nastale na ta način na površju, so navadno precej velike in največkrat z navpičnimi stenami obdane koliševke, kakor jih imenujejo na Notranjskem. Lepi primeri takih koliševk so na pr. pri Škocjanskih jamah, kjer na dnu še vedno teče Reka. Na tržaškem Krasu so redke; najbrž je taka openska Zbur-lovca, sesljanska Kavščica in najbrž tudi — Riselce.
Seveda tudi pri Riselcah o kaki vodi, potoku ni niti sledu, ker teče mnogo globlje — najmanj 200 m globlje — in morda po drugi bolj oddaljeni podzemni strugi. Tod najbrž ni tekla Reka-Timav pač pa le pritok, ki je odvajal in še odvaja pod zemljo vode vseh južnih pobočij kraških hrbtov, gori nekje od zgoniške-ga Celivca pa do Jarovc — Volmka. Pri tem mislim le na gabrovske in zgoniške Riselce, ker so repenske že bolj odaljene in tudi geološko ne spadajo k njim, vsaj kolikor se vidi na prvi pogled-
Zgoniško - gabrovske Risel-ce so pravzaprav približno tri četrt kilometra Ha dolgo razvlečene kraške doline ,ki se zajedajo v smeri od vzhoda proti zahodu 30 do 40 m globoko ter 100 do 150 m na široko v opisano kraško planjo; proti severu imajo še en, ne tako dolg, bolj plitev dolinski odrastek, ki nas pa zanima le še zaradi svojih romantičnih lok s hrastovimi gozdiči in jasami. Tudi ta najgloblji dol ni enoten, marveč v glavnem sestavljen iz dveh mogočnih, precej na dolgo razvlečenih dolov, predeljenih s širokim pragom, ki se iz gabrovskih Riselc polagoma dviga po idiličnih lokah z visokimi hrasti in z malim kalom, a od vrha zatem strmo pada v vmesno teraso v zgoniške Riselce. Ta terasa je pravzaprav širok graški pašten, nekdaj obdelan z njivo, vinogradom
nekega Gabrovca, danes travnat, podzidan s kakih 6 do 7 m visokim zidom, ki tu onemogoča vstop v zgoniške Riselce. S te paštno-ve jase je krasen razgled v navpične skalnate stene na levi severni strani, ter zadaj na desni nad zaključnim zatrepom r divjo steno, ki počasi prehaja sem proti terasi v položnejše skalnato, vendar obraščeno pobočje. Globoko dno tega zgoniškega dola, obraščeno z visokimi akacijami, zaradi bujnega listja ni vidno.
Vsekakor je tvegano postavljati domnevo o zgodovinski preteklosti koliševke iz teh akacij, namreč iz sledečega socialno-gospodarske-ga premisleka. Po vsem našem Krasu je bil pred davnimi stoletji običaj, da je zemlja, ki jo je kdo iztrebil, — nekdaj je bil tudi po Krasu sam visok gozd — postala njegova last. Po pustih, skalnatih grižah se to ni izplačalo, zato so v takih kraških predelih primerne za obdelavo le lepše Kraške doline z večjo ali manjšo ravno zaplato jero-vice na dnu, dovolj globoke za obdelavo. Zato so po takih krajih le doline in doli zasebna last, obdani s skup-no-obeinsko ali srenjsko gmajno. Tako je tudi tu na pr. ogromna dolina gabrovskih Riselc zasebna last, enako dolinice repenskih in severni odrastek zgoniških Riselc.
Zakaj je prav koliševka zgoniških Riselc ostala skupna, srenjska last? Res da je ravno tu najbolj divji in okrog in okrog z navpičnimi stenami obdan dol. Vendar je tudi tu precej obširno dno, ravno, z globoko plastjo dobre jerine. In dejansko je bilo tudi tu nekdaj obdelano.	Občina	je	dajala
najem to veliko njivo, in je le bolj v novejši dobi pustila, da	je	dno	zaraslo z
akacijami, ki jih občinski upravičenci sekajo in raz-dele med seboj les, menda približno vsakih sedem let, pač po dovolj dolgem presledku, da mlade akacije do-rasejo za kolje v vinogradu.
Iz tega torej za gotovo sklepamo	le	na	to,	da ta
koliševka	še	ni bila	obdela-
na v dobi kot druge doline, ko so z obdelavo postajale zasebna last, marveč kasneje,- precej kasneje. Zakaj? — Cisto verjetno je, da so se ljudje bali in si niso upali sem; mogoče, ker je tod gospodoval — ris?! Ta domneva nekoliko okrepi naše tolmačenje o izvoru imena Riselce. Ce to drži, potem je ravno ta koliševka dala ime vsej ostali obsežni ledini, ki je last treh katastrskih občin. Danes se tod preletavajo le osamljene jate vran, po stenah pa gnezdijo čuki in divji golobi.
Naj lepši predel dolge doline
To je najlepši predel vse dolge doline, kjer je le nižji prag prehod v zapadni dol Riselc, nekako okno, ki z nasprotjem svoje idilične domačnosti daje še večji poudarek skalnati divjini sten tega ogromnega sivo bleščečega amfitetatra, obrobljenega zgoraj na robu z zeleno džunglo kraškega visokega grmovja hrastičev, gabričja, jesenovja in semintja s slikovito skupino visokih, košatih borov na obzorju.
Zapadni del, gabrovske Riselce, pa imajo podobo o-gromnega dola. še obsežnejšega kot zgoniške in vsaj tako globokega. Vendar je bolj idiličen, prav nič divji, s položnejšimi pobočji, posebno s prehodom k zgoni-ški koliševki, Le vzhodno pobočje je zelo strmo in ska-lovito, vendar obraščeno z visokim grmovjem, južno tudi skoro enako, vendar s slikovitim, golim, škraplja-sto razrvanim hrbtom in visokimi hrasti na pobočju. Na zapadnem robu je slikovit gozdič visokih borov in po-edinih, kot pinije košatih borovcev. Dolgo, ravno dno
je sedaj obsežen travnik, toda nekdaj je bilo obdelano, morda z vinogradi.
Na strmi vzhodni strani je še dobro ohranjena stara, skoro kolovozna, lepo podzidana pot, planeš gosto zaraščena s precej debelim: hrastiči, gabričjem, leskami. Očitno je bilo nekdaj v dolu precej več življenja z obdelavo polj, kot danes, ko vodi sem komaj ozka stezica iz zgoniških Riselc. Čudovit in romantičen je sprehod po dnu dola, po svetu, ki je sam vase zaprt kot gluha loza, kamor ne prodre noben glas, Oglušljivo cvrčanje škržatov in kobilic od vsepovsod le še povečuje brezmejno, idilično samoto tega prirodnega amfiteatra. Ob zapadnem robu dna se vleče vrsta visokih, vitkih dreves, po vsem videzu topolov, a menda le neke vrste gabrov.
Ni dvoma, da je vsa dolina, posebno pa dolina zgo-
niških Riselc izredna kraška zanimivost, izredna tudi zato, ker nam kaže drugo vrsto kraških pojavov, kot jih navadni svet pozna. Treba bi bilo to zanimivost tudi turistično uveljaviti, ker to zasluži s svojo romantično lepoto. Predvsem jo je treba napraviti dostopno širšemu obisku. Na pol steza na pol razrvana kolovozna pot iz Zgonika, nekoliko pod občinsko hišo, pot, ki se komaj približa pravim Riselcati, nikakor ne zadostuje. Se za domače, kmečke potrebe je preslaba. Treba bi jo bilo popraviti, potem pa še nadelati pot, najbolje okrog in okrog po gornjem robu zgoniških Riselc in tu nekje zgraditi vsaj eno razgledišče, kakršnih je dolinska občina zgradilo kopico okrog Glinščice. Kazalo bi tudi očistiti pot v samo dno Riselc in posekati akacije — razen kake skupine, ki naj bi poživila dno; si-
cer pa je menda že blizu čas za srenjsko sekanje. Tako bi prišla bolj do veljave vsa mogočnost koliševke, ki jo sedaj dobršen del pokriva drevje. Isto bi bilo treba narediti z gabrovskimi Riselcami, le da je to tu lažje. Seveda bi bilo treba pot označiti s turističnimi znamenji in potokaznimi tablami.
Pa še nekaj. Ob isti na pol kolovozni Doti, nekaj sto metrov dalje proti Gabrovcu, je na desni strani krasen kraški kotel z o-gromno, gladko, močno previsno steno, visoko tja do 30 m in dolgo morda do 60 m. Seveda ta ne spada več k Riselcam. Ce sem prav razumel že pred leti iz pripovedovanja čuvaja Ščuke, iz Gabrovca, bi to bila gabrovska Celivna. Tudi ta kraška dolina, ki je pravzaprav gornji del ali žrelo o-
gromnega kraškega brezna, ki se še danes, močno zožen, nadaljuje pod previsno steno, je nedvomno izredna turistična zanimivost, povezana z Riselcami. Ogromna stena napravi na obiskovalca veličasten, grozansko mračen vtis pod previsom, ki- grozi, da se nanj podre. Tudi tu bi bilo treba očistiti staro pot. vso zaraščeno z robido in akacijami.
S turističnim ovrednotenjem teh zanimivih kraških pojavov bi gotovo naredili res kulturen korak za spoznavanje svojevrstnosti našega lepega Krasa. In trenutek je ugoden sedaj, ko se poživlja ves tržaški turizem in ima pokrajinski turistični urad že v proračunu zgraditev poti do Ci-line pečine pod Muzarjem (Grotta delTorso) pri Gabrovcu.
ZORKO JELINČIČ
V zgoniških Riselcah
miMIIHMNIIIIIIIMHNIIIIllllllllllllMIMIHHfllilllllMMIIIiiUltlllllllHIIIIIIIIIHIIIIIMIIIIIIHIIIHIINIIimUilllllllllllllllllllllllllimillllllllfllllllllllinMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllinilllltnilllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllltllllllNiimillllHIIIIHIIIIIIIIIIHmiimMinillllllllttn
V XXII. SALONU TRŽAŠKE UMETNIŠKE GALERIJE REVOLTELLA
Ko si ogledujemo velika platna, na katerih so umetniki upodobili duševno razpoloženje oseb na sliki, se nam vedno bolj vsiljuje misel, da današnji umetniki bolj malo upoštevajo, da je obraz izraz duše
S tem člankom zaključujemo vrsto naših sestavkov o umetniški galeriji Re voltella in o umetninah, ki se tam nahajajo. Seveda smo se podrobneje ustavili samo ob nekaterih. Vendar mislimo, da smo tako pri tem ali onem čitatelju d osegli, da si bo galerijo ogledal in to večkrat, kajti preveč je v njej umetnin, da bi en sam ogled zadostoval.
Divje stene obkrožajo ogromni, sivo bleščeči amfiteater, obrobljen
glo kraškega grmičja
džun-
V drugem nastrop. muzeja Re voltella so v salonu XXII razstavljene upodobitve izredno velikega formata; večina slik meri v dolžino čez dva metra, eno platno pa celo presega štiri metre. Vendar ta dela niso pomembna le zararfi tolikšnih izmer, temveč sc odlikujejo predvsem zato, ker so jih ustvarili slikarji velikega slovesa. Mojstrovine, katere bomo sedaj predstavili, so bile izdelane v zadnjih letih preteklega stoletja.
‘Kdorkoli vrže nanje svoj pogled, bo prevzet od tolikšnega življenja, ki je vklenjeno v ta olja. Slikarji, ki so jih upodobili, niso prenesli z barvo in čopičem na platno le družabno okolje, ki je vzbudilo njih zanimanje. Prikazali so žive osebe, katerih realnost se ne izraža le v fizični podobnosti ljudmi, ki jih vsak dan srečujemo, temveč so ti mojstri barve znali ukleniti na ravno ploskev svojih platen tudi duševnost in miselnost svojih junakov.
V tem salonu je 13 olj. Ne nameravamo se ustaviti pri pokrajinah, katere so ustvarili domači in tuji slikarji. Preveč nas je pra-vzelo življenje, ki veje iz podob, prikazujočih človeka.
Ko vstopiš v dvaindvajseti salon galerije Revoltel-la in se ozreš proti steni, ki jo pokriva 4,22 m dolgo platno, predstavljajoče sobo, v kateri je ob dveh glasbenikih združenih nekaj zamišljenih poslušalcev, se ti bo zazdelo, kakor da bi se ta salon nadaljeval še prek dejanske stene in da vidiš tam daleč skupino ljudi, katere so zvoki nesmrtnih kompozicij velikega skladatelja dvignili iznad tega materialnega sveta.
L. BALESTRIERI
Velika podoba, o kateri govorimo, nosi naziv «Bhe-thovenz, ustvaril pa jo je slikar Lionello Balestrieri v Parizu leta 1900. To olje z vso odkritosrčnostjo pove, kaj prevzame človeka, ko posluša čarobne in ubrane glasove Beethovnovih skladb, istočasno nas pa povede v takratno okolje ljubiteljev glasbe, ki so se zbirali v revno opremljenih sobicah in se predajali muzikalnim užitkom. Ti ljudje so bili reveži in lačni. Duhovni svet je bil vse njihovo bogastvo.
Mojstrska Balestrierijeva slika nam prikazuje temačno izbo. Slabotna luč jo razsvetljuje. Pianino je v senci, pred njim pa sedi glasbenik, ki z udarci na tipke izvablja zvoke Beethovnove glasbe. Ob njem stoji ■ '.linist. Tudi on je skrit v senci, da ne bi slabotna luč pokazala izgubljenih in zmečkanih oblačil. Žar luči pa razsvetljuje njegove zaklade: violino in obe roki ter lok, s katerim ustvarja glasove, 'ki jih je Beethoven napisal na notni papir. Vendar skladatelj ni prisoten le s svojo melodijo — s stene gleda na občudovalce njegova posmrtna maska.
Kako zamaknjeni so izbrani poslušalci, zbrani v sobici s podom iz lesenih desk, ki je ob divanu pregrnjen s ceneno oguljeno preprogo! Eden stoji in se naslanja na mizo, štirje pa sede na blazinjaku. Vsak po svo-
je izraža občutke, ki jih ima pri dojemanju igrane melodije.
Njihovo ljubezen do u-metnosti pa tudi dokazujejo gole slike, brez okvirjev, obešene na steni, kateri daje poseben čar, blesk žerjavice, ki izgoreva v mali peči.
Ta mogočna upodobitev je Balestrieriju prinesla slavo. Isto leto, ko je bila dogo-tovljena, namreč leta 1900, je zanjo dobil umetnik v Parizu zlato kolajno.
Se nekaj besed o slikarju!
Lionello Balestrieri se je rodil 1872. leta v Cetoni v Umbriji. Ko mu je bilo 25 let, se je preselil v Pariz, kjer je kmalu po svojem prihodu vzbudil pozornost kritikov. Po svojem povratku v domovino se je naselil v Neaplju. Opustil je svoje prvotno slikarstvo gledanje in kljub temu, da mu je prineslo slavo, se je oklenil futurizma.
E. CARPENTIER
Druga pomembna slika tega salona je dva in pol metra dolgo platno, na katerem je beljgijski slikar Eva-riste Carpentier upodobil enega izmed tragičnih prizorov francoske revolucije. Naslov nam pove, da je na sliki prikazana aMadame Roland a Ste Pelagie*. Vkljub temu, da se podoba naslanja na zgodovinska dejstva, ni nikakor suhoparen dokument usode, katero je dočakala gospa Roland. Iz Car-pentierjevega olja prepričevalno govore ponos, trpljenje in preziranje, ki so polnili srca mnogih oseb, ki so se znašle v krvavem plesu francoske revolucije.
Slika nam prikazuje gospo Roland v zadnjih trenutkih njenega življenja, Izgubila je slavo, bogastvo in udobje — le ponos ji je ostal. In s to samozavestjo pričakuje v družbi jetnic najrazličnejših slojev, da jo odvedejo pod giljotino.
Gospa Roland je bila soproga ministra, a poleg tega tudi njegova sodelavka. Se več: imela je velik vpliv na svojega moža. O tem priča izjava Dantona v francoski skupščini ob priliki poziva ministru Rolandu, naj prekliče svoj odstop.
Takole je tedaj rekel Dan-ton;
«Ce ta poziv pošljete Rolandu, ga pošljite tudi go-spej Rolandovi. Saj vsi vemo, da gospod Roland ni bil sam v ministrstvu. Bil sem sam minister in pravim, da narod potrebuje take ministre, ki jih ne vodi ženai«
Ko je odbor za vstajo sklenil zapreti Rolanda, se je temu posrečilo zbežati. Namesto pobeglega ministra so pa zaprli njegovo ženo. Car-pentierjevo olje nam kaže gospo Rolandovo na dvorišču zaporov Ste Pelagie. V ospredju slike stoji ob stebru ponosna Madame Roland, odeta v črno oblačilo, še edini preostali spomin na tiste dni, katere je doživljala v družbi nekdanjih visokih osebnosti. Prav nič ji ni mar zahmehovanja kur-tizane, niti se ne zmeni za porogljive in grozeče poglede skupine žena, kriminalk, ki so zbrane v desnem kotu dvorišča jetnišnice. Duševno stanje vseh teh žensk, ki so skupno z gospo Rolandovo zaprte med vlažnimi zidovi
Civansie r.arpenuer
jetnišnice, je vseskozi podano živo, in to za vsako na svojski način. Vso skupino pa zamaknjeno opazuje stražar, naslonjen na puško, r
Vrata iz Ste Pelagie so se gospej Rolandovi odprla samo takrat, ko jo je revolucionarno sodišče obsodilo na smrt: z glavo ,fc' plačala za grehe svojega skritega moža in tudi za svoje politično delo.
Ko je Roland zvedel za njeno smrt, se je ubil sam. Pravijo, da si ni vzel življenja le iz žalosti, temveč predvsem zato, da bi preprečil zaplembo imovine, katero je hotel rešiti za svojo hčerko.
Evariste Carpentier, ki *je leta 1886 ustvaril to podobo, se je leta 1845 rodil v Cuerne les Courtrai v Belgiji kot sin preprostih kmetov. Znan je predvsem po svojih upodobitvah zgodovinske vsebine. Umrl je 1. 1922 v Liegeu.
H. G£OFFROY
Nasproti stopnicam, ki vodijo v tretje nadstropje muzeja Revoltella, je obešena skoraj tri metre dolga upodobitev, imenovana «Les af-fames)> ali po našem «Se-stradanci*, katero je ustvaril francoski slikar Henri/ Geoffrog in sicer istega leta, kot je Carpentier dogotovil svojo »gospo Rolandovo«. (Reprodukcijo te slike smo objavili v nedeljski številki 21. julija t. 1.)
V suhem realizmu, brez kakršnega koli pretiravanja ali pa olepševanja, je Geof-froy prikazal skupino beračev, ki se gnetejo okoli kotla, da iz njega postrgajo še tisto malenkostno hrano, katera je morda v njemu o-stala. To mojstrsko delo je bilo leta 1886 nagrajeno na pariški umetniški razstavi »Salon de Pariš«. Dobilo je kolajno II. stopnje in muzej Revoltella jo je ob tisti priliki kupil.
Geoffroyeva umetnina je lahko vzor neorealistom, obenem pa do\iveduje, da niso šele sodobni umetniki začeli uporabljati ali pa celo mogoče odkrivati reveže in revščino. S tem se je upodabljajoča umetnost ukvarjala že tudi mnogo prej. Tako nam vsaj dokazuje Geof-frovevo platno.
Neorealist bo v skopih potezah začrtal suhe, sestradane obraze in strgane obleke, z zeleno in rumeno barvo pa bo hotel dokazati, da
M udu me holand a ste relagie
njegovega upodobljenca glo- t da bolezen. Toda ne bo znal i prikazati takih govorečih oči in sploh duševnega stanja ljudi, ki žive od tega, česar siti ne morejo več pojesti.
Iz sestradanih lic Geof-froyevih otrok in starcev žare vprašujoči pogledi, njihove oči in izrazi govore o trpljenju, ki ga doživljajo. In to mnogo bolj prepričujoče kakor pa strgani čevlji, skozi katere silijo prsti nog. Vsa tragika je združena v dečku, ki se drži svoje sestrice ter se skupno z njo boječe bliža skupini. Korak se jima je ustavil. A dobrodušni starec ju z razumevajočim pogledom vabi k tej ((pojedini« revežev.
Henry Geoffroy je zelo rad upodabljal siromake, predvsem pa so mu bili pri srcu otroci. V umetnosti je zaslovel kot eden najznačilnejših predstavnikov verizma, gibanja, ki ga je pričel slikar Courbet.
C. F. SMITII
V povsem drugačno, čisto in blaženo okolje, pa nas
vodi slika, ki nosi naziv «Po prvem obhajilu«. To prelepo podobo je ustvaril norveški slikar Carl frithjof Smith.
Platno, ki nosi letnico 1892, prikazuje skuoino be-looblečenih deklic s svečami v rokah in to v trenutku, ko prihajajo iz cerkve. Iz teh nedolžnih obrazov izžareva vsa svečanost in svetost doživetja. Izredno je dognano duševno razpoloženje otrok, ki so se prvikrat v življenju obhajali. Deklice so sicer že na ulici v spremstvu svojih staršev, a njihove misli hite še vedno v cerkev.
V ospredju je risba ostra. Točnost je tolikšna, da lah-■k očitamo napis na sveči. Oddaljene skupine pa so nekoliko zabrisane. S tem je umetnik dosegel močno globino svoje skupinske upodobitve.
Se ena velika podoba ho pritegnila pozornost obiskovalca dvaindvajsetega salona galerije Revoltella. V mislih imamo namreč dva
metra visoko in poltretji meter dolgo sliko, na katere pozlačenem okvirju je vre. zan napis «Frons animi in-terpresu ali po naše »Obraz je izraz duše*.
C. LAURENTI
Slikar Cesare Laurenti avtor'tega dela, je v cerkvi našel obraze, ki so mu najzgovorneje pričali o ^notranjem razpoloženju človeka. Upodobil je pet žepa, od katerih vsaka na svoj način izraža lastno osebnost.
V prvi klopi kleči žena,
ki si je v veliki bolesti zakrila obraz z rokami, da ne bi drugim pokazala trpljenja ali morda globokega kesanja za svoje grehe. Poleg nje sedi debela ženska, ki ji ni mar molitve: saj ji je rožni venep padel po krilu. Njen začuden pogled je uprt v grešnico in prav nič se ne zaveda, da je v božjem hramu. Na drugem koncu iste klopi je še ena ženska. Njeno glavo zakriva veliko razpelo. Popolno zbranost v globoki molitvi pa nam dokazujejo njene sklenjene roke, katere vidimo izza križa.
V drugo klop je sedla črno oblečena vdoVa, ki išče v molitvi tolažbo za svojo veliko bolest. Poleg nje je pokleknila priložnostna obiskovalka cerkve. Molitvenik te žene je odprt. Njene oči pa so. uprte tja, v daljavo... To je prazen, razmišljen pogled osebe, kateri so misli ušle kdo ve kam.
Laurenti je svoje veliko platno krstil »Obraz je izraz duše«. Toda duša se izraža tudi v vseh ostalih delih, s katerimi smo se pri tej priliki seznanili. Zal lahko dandanes razbiramo duševnost upodobljencev le na tistih slikah, ki jih hrani muzej Revoltella, nikakor pa je ne odkrijemo pri pogledu na platna sodobnih slikarjev, s katerimi se seznanjamo na njihovih razstavah v raznih tržaških galerijah.
Liokvni umetniki naših dni pač ne upoštevajo reka FRONS ANIMI INTERPRES — OBRAZ JE IZRAZ DUŠE.
Mp
Cesare Laurenti
F rons animi interpret
cm hochou )!)>•
I.Stlm.
ČJ M 'T ' i' CHAMONIK V I 030 m.
Čeprav so filmski igralci, predvsem njih ■rivatno, pa tudi javno življenje, vedno abljiiv predmet za pisanje vseh mogočih lanikov, ne pomnimo, da bi se bilo o ko-lerkoli izmed živečih zvezdnikov pisalo oliko kot se piše o pred dvema letoma ragično preminulem ameriškem filmskem gralcu Jamesu Deanu. Njegov življenje-»is je bil brez dvoma objavljen že v vseh asopisih, razne revije pa so prinesle tudi pomine na Jamesa Deana, ki so jih napi-iali njegovi prijatelji, sodelavci, pa tudi (ekileta, ki so bila vanj zelo zaljubljena, li pa se je on .zanje zanimal.
Tako nam je danes znano njegovo živ ienje prav z vseh strani. Zvedeli smo, da s bil sin nekega farmerja, da mu je mati mrla, ko je imel komaj devet let, da se če zanj ni brigal ter ga je še kot dečka repustil samega sebi, da je ta osamlje-ost zelo vplivala na njegovo duševnost er na njegovo gledanje na življenje, da e bil eden najboljših mladih igralcev na vetu, da je njegov igralski talent obetal e ogromno, da je bil nesrečno zaljubljen
Filmski igralec Jame« Dean
v italijansko filmsko igralko Anno lVlario Pierangeli, da je imel strast do vožnje z motorjem in da ga je prav ta strast do divjih voženj privedla v smrt.
«Bolj se je bal življenja kot smrti,« piše o njem njegov najboljši prijatelj William Bast, ki je živel z njim, ali pa bil v njegovi bližini od začetka njegove igralske kariere pa vse do tragičnega konca.
»James, ali Jimmy, kot smo ga prijatelji imenovali,« piše Bast v članku o življenju Deana, »je bil gojenec igralske šole Actors Studio, Obenem z njim je šolo obiskoval tudi filmski igralec Marlon Brando. Razlika je bila le ta, da je bil Brando tedaj že svetovno znan in slaven igralec, Dean pa igralec na začetku svoje kariere. Čeprav nista bila prijatelja, niti se nista družila, sta imela vendar v značaju mnogo »kupnega. Nekateri so Jimmyja celo dolžili, da posnema Marlona Branda, kar pa ni res. Marlon Brando je namreč ljubil motorje, enako strast pa je gojil tudi
Dean. Toda ta njegova strast je izvirala še iz njegovih mladih let, ko je živel na farmi pri stricu, ki mu je kupil star, že obrabljen motor. S tem motorjem je Jim-my prevozil kilometre in kilometre. Ko se je preselil v New York, da bi se vpisal v igralsko šolo, je moral zapustiti svoj motor. In to ga je dostikrat zelo žalostilo. Bil je tudi po značaju tih, zaprt sam vase, skratka, čudaški, kot Marlon .-J-rando. Ni imel mnogo prijateljev, a tisti, ki so bili, So mu ostali do smrti.
Njegov igralski talent je prvi odkril svetovno znani režiser Elia Kazan. Cisto slučajno je namreč prisostvoval predstavi komedije Andrea Gida «Nemoralist», ki so jo uprizorili gojenci igralske šole Actors Studio in v kateri je imel eno stranskih vlog prav Jimmy. Kazan je bil nad njegovo igro navdušen. Z njim je bilo navdušeno tudi ameriško časopisje, ki je naslednjega dne objavilo o njem tako pohvalne kritike, kot bi bilo šlo za glavnega igralca. Kazan se je na Deana spomnil, ko je začel pripravljati vse za snemanje fihma «Edenska dolina« (La valle deli Eden), Njegovi kolegi In prijatelji so mu sicer odsvetovali, da bi bil glavno vlogo v tem filmu izročil tedaj še neznanemu Deanu in tudi časopisje je bilo proti temu poizkusu. Toda Kazan je vedel, kakšnega igralca ima pred seboj. «Vrag naj me vzame « je vedno dejal, »če si ta fant ne bo s svojo igro zaslužil še Oskarjeve nagrade« Njegova predvidevanja so se tudi uresničila. Dean je nagrado dobil, toda šele po smrti.
Strast do motorjev ga je še vedno držala, ko je snemal film s Kazanom. Nekega dne so ga zaman čakali na snemanje. Kazan je ves razburjen in ogorčen odpovedal snemanje, ko so prinesli v studio vest, da se je Dean ponesrečil. Na srečo poškodbe niso bile hude in snemanje se je lahko po nekaj dneh nadaljevalo. Toda od tega dne dalje se Dean ni smel več voziti z motorjem. »Ce mi ne pustijo motorja, si bom kupil avto.« je dejal in si kupil manjši dirkalni avto. V naslednjih letih je avto še večkrat zamenjal, dokler si ni kupil prekrasen dirkalni avto bele barve, s katerim je tudi odšel v smrt.
Nekega dne, ko le še snemal film »Eden-dka dolina*, me je povabil na vožnjo v okolico lIollywooda. Ko sva se že nekaj časa vozila, je Jimmy avto nenadoma u-stavll*^fiV mi'dejal: »Ali veš, da Je- Kazan prepričan, da bom za svojo vlogo v tem fifmu dobil' Oskarjevo nagrado? Ja* trni tega ne verjamem! Kdor hoče dobiti O-skarjevo nagrado, mora imeti dosti prijateljev in dobre zveze, jaz pa nimam niti enega niti drugega. Ce mi bodo pa vseeno dali nagrado, bo to pomenilo, da niso mogli drugače in da sem si nagrado resnično zaslužil s svojim igranjem. Seveda bi bila ta nagrada zame še posebej dragocena.«
Bil jem na premieri filma »Edenska dolina«. Povabil me je Jimmy. Tedaj sem prvič spoznal, kako velik igralec je. Ko so prižgali luči in je vsa dvorana bobnela od navdušenega ploskanja in klicev, sem odhitel, da poiščem Jimmija in mu čestitam. Ni ga bilo več — zapustil je dvorano tik pred koncem filma.
Sledila sta še dva filma, v katerih ie imel Jimmy glavno vlogo; «Izgubljeua mladina« (Gioventu bruciata) in pa »Velikan« (II Gigante). Ti trije filmi predstavljajo vso Jimmyjevo igralsko kariero, ki je po številu majhna, toda po svoji umetniški vrednosti tako velika, da bo ostal Dean v spominu še bodočim rodovom.
Bil je tudi večkrat zaljubljen — tako piše o njem prijatelj Bast — toda brez dvoma je imel najraje ljubko italijansko igralko Pierangeli in morda še bolj nemško igralko Uršulo Andress, Spominjam se še, kakšnega sem ga srečal na dan poroke Ane Marie Pierangeli s pevcem in igralcem Vicom Damonom. Stal je pred cerkvijo, ko je Anna Maria odhajala iz nje s svojim ženinom, in solze so mu polzele po obrazu. Naenkrat se je zdrznil in kot blisk oddirjal s svojim motorjem.
Začel se je vedno bolj predajati žalost« in občutek osamljenosti ga je vedno bolj mučil. Vso svojo pozornost je zato osredo-
Kako je „faraonova kletev morila junaške arheologe
točil na avtomobilske dirke, katerih zvest udeleženec je postal. 6000 dolarjev je potrošil za nakup dirkalnega avta, ki ga je popeljal v smrt. Tistega dne je bil še prav posebno nervozen in nepristopen. Nekaj ur pred tekmo me je poklical in mi sporočil, da je prosil svojega očeta,, naj bi ga pri tekmi spremljal. Oče je to vabilo odklonil. Tolažil sem ga, kot sem vedel in znal. a videl sem, da nisem imel preveč uspeha. Jimmy se je čutil samega.
Istega dne zvečer sem sedel v svoji pisarni, kq je zavzonil telefon. «Ali ste že izvedeli?« me je vprašal neznan glas. — «Kaj?» sem vprašal. «0, moj bog. ne bi vam bil smel telefonirati,« je izdavil neznanec, «Kaj se je zgodilo?« sem nestrpno vprašal. «Dean se je smrtno ponesrečil.« Naglo je zaprl telefon, kot bi se bal, da bom vprašal za pojasnilo. Nisem mogel verjeti, da je res. dokler mi tudi drugi znanci niso potrdili tega.
Jimmy je odigral svojo zadnjo vlogo. Čeprav je od njegove smrti poteklo že več kot dve leti, je spomin nanj Še vedno nedotaknjen. Vsi govorijo o njem, vsi ga poznajo, po vsem svetu so klubi in društva njegovih oboževalcev, ki nosijo njegovo ime. In vendar jih je še mnogo takih, ki mislijo, da James Dean ni umrl ter da leži skrit v kakšni kliniki, iznakažen od avtomobilske nesreče ter čaka, da mu bodo z operacijami omogočili povratek v življenje.
Pauline Sassard
S
s
\
s
i
i
s
s
\
\
\
\
s
s
s
\
s
\
s
l
s
\
s
\
\
Smrt lorda Carnarvona, povzročena po moskitovem piku dne 6. aprila 1923, je povzročila bajko o efarao-novi kletvi», ki se je maščevala nad ^skrunilcem* faraonovega groba. Kako je nastala pravljica o ((faraonovi kletvi*, danes ,u več mogoče dokazati. Tja do tridesetih let se je vedno ponavljala v vsem svetovnem tisku. Da je ta pravljica krožila med zaostalim egipčanskim ljudstvom, lahko še razumemo, teže je razumeti, kako je prodrla v Evropo in Ameriko, kjer niso ljudje toliko verjeli v tpraznoverje. Tu pa seveda nastopa svetovno časopisje, ki išče vedno nove bralce, in ki si jih mora pridobiti s senzacijo.
Kje pa lezi vzrok za tako početje svetovnega tiska? Leta 1902 je dobil Američan Teodor Davis od egiptovske vlade dovoljenje, da koplje v znameniti Dolini kraljev. Ob izbruhu prve svetovne vojne je to dovoljenje prevzel Anglež lord Carnarvon, ki je izdatno podprl arheologa Howarda Carterja, kateri je bil odločen, da mora najti faraonov grob, ki naj bi bil še nedotaknjen.
Mnogo raziskovalcev je ie kopalo pred Carnarvo-nom in Carterjem v Dolini kraljev, a nihče izmed njih ni pustil točnih zapiskov Naša dva raziskovalca sta morala začeti znova, in srečo sta imela, da sta pričela kopati na pravem kraju. V
nekem drugem grobu je raziskovalec Daviš našel nekaj ostankov, ki so nosili ime Tut-enk-Amun, in je prenagljeno sklepal, da je to že izropan grob zgodaj umrlega faraona. Carter pa je bil drugačnega mnenja in je bil prepričan, da mora biti ta grob nekje v bližini. Naši znanci so kopali leta in leta, bili so že tik pravega groba, a so kopanje na tistem kraju opustili in pričeli kopati drugje, v upanju, da bodo tam i-meli več sreče. V sredini doline so se nahajale neke delavske kolibe, ki so jih končno začeli podirati, komaj so zasadili krampe v zemljo, so že našli vhod v Tut-enk-Amunov grob. V svoj dnevnik je Carter zapisal: «Nenadnost odkritja me je tako omotila in naslednji meseci so bili tako polni dogodkov, da sem komaj našel čas za razmišljanje.* 3. novembra 1922 so začeli podirati delavske kolibe, 5. novembra pa ni bilo več nobenega dvoma, da so odkrili vhod v faraonov grob.
Raziskovalci so našli nekaj soban, kjer so bile spravljene vse mogoče dragocenosti, vendarle sarkofaga ni bilo nikjer. Lord Carnarvon in Carter sta se odločila, da znova zasujeta grob. Pri njunem nadaljnjem delu so jima pomagali e-giptologi z vsega sveta. Odkrili so nove sobane, kjer je bila spravljena mumija mladega faraona Tut-
enk-Amuna. V sobo so stopili lord Carnarvon, Ho-ward Carter in neki drug raziskovalec Lacan.
Vrnimo se sedaj k «faraonovi kletvn.	,
Z mastnimi črkami so časopisi kmalu po smrti lorda Carnarvona objavili naslednje naslove: eNova žrtev Tut-enk-Amunov e kletve» in dalje sdruga*, *sed-ma*, «devetnajsta* žrtev. Devetnajsta žrtev rje izšla» 21. februarja v nekem nemškem časopisu: r Danes je skočil skozi okno svojega stanovanja v sedmem nadstropju v Londonu osemin-sedemdesetletni lord West-bury in bil na mestu mrtev. Sina lorda Westburyja, ki je bil svoj čas tajnik raziskovalca Carterja pri odkopavanju Tut-enk-Amunove-ga groba, so našli lani novembra mrtvega v njegovem stanovanju, čeprav je zvečer povsem zdrav legel v posteljo. Točnega vzroka smrti nikoli niso mogli ugotoviti.* Enaindvajseta žrtev je bil egiptolog Artur Weigall, ki je podlegel tneznani mrzlici*. čudne smrti — samomor, pik žuželke — so u-mrli še nekateri sorodniki lorda Carnarvona in od vseh, ki so imeli opravka s tem grobom, je ostal živ le Hornard Carter.
Ko pa je prišla vest, da je v Ameriki umrl neki Mi-ster Carter — faraon je torej začel kaznovati člane Hoivardove družine — so se egiptologi razjezili in začeli temeljito raziskovati stvar.
Lani pa se je časopisje začelo znova ukvarjati s to «faraonovo kletvijo*. V Rho-deziji živi neki geolog, John Walter Whiles, ki je dobil pred nekaj leti nalogo, da razišče v votlinah Karibe gnoj netopirjev, ker so nekateri mislili, da je ta gnoj odličen za kmetijske potrebe. V teh votlinah so v teku stoletij netopirji odložili ogromne količine gnoja. Geolog je precej časa prebil v teh votlinah, delal je različne analize, videl je oče netopirjev. Ko je dokončal svoje delo z ugotovitvijo, da je ta snov odlično gnojilo, je hotel domov. Naenkrat se ga je lotila mrzlica, zdravniki v Port Elizabethu niso vedeli, kam z njim. Ko pa je neki zdravnik v til/ bolnišnici, Geoffreg Dean, izvedel, da je Whiles dobil to bolezen verjetno v votlinah, se je spomnil nekega predavanja, ki ga je bil slišal v Londonu, v katerem se je govorilo o bolezni «histo-plasmosis», ki so jo opazili prvikrat v tropičnih pokrajinah Združenih držav, kjer se nahajajo neke votline.
Tedaj je doktor Dean primerjal Whilesovo bolezen z boleznijo raziskovalcev, ki so umrli pred več kot tridesetimi leti v Egiptu. Tudi v faraonovih grobnicah so i-meli svoje bivališče številni netopirji. O tej primerjavi razpravljajo številni zdravniki, a dosedaj niso dognali še nič
S
s
s
s
s
\
*
5
\
\
S
S
s
s
s
s
s
s
s
s
s
I
s
s
s
s
\
\
s
ciftnilittiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaititttiif Iiilifffifiiitif fiTiMiMifiiitiiviiiiitiiiiiiitrrfiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiTiiiuiiiiitiiriiiiiiiiiiiiiif iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«riii*iiiiiiiiiiifiiiif Itf Iiiiiiiiif Mtiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiill
NAD PETNAJST KILOMETROV DOLG
ZRAČNI MOST
cez
MONT BLANC
Izlet z eno naj večjih vzpenjač na svetu ki je hkrati najdaljša ter najvišja v Evropi in ki nas v pičli uri pripelje iz doline
n^BHOKNt* 2 441 m
14 »illffl
I iPAMlOM 2.1501*.
Rtrueio
TORINO 1
HAN on — • AIGUILUS 2 100 m. ,
Aosta preko monblanškega ledenika v Chamonix v Franciji
V sredo zvečer smo iz vesti italijanske radiodifuzije zvedeli, da so bila dokončana še zadnja dela na zadnjem odseku velikanske žičnice, ki nosi i-me »žičnica ledenikov* in vodi na razdalji 15.009 metrov iz doline Aosta preko Mont Blanca v Cha-monix v Franciji. To je ena največjih vzpenjač na svetu in hkrati najdaljša ter naj višja v Evropi. To je zares drzen podvig tehnike in vsekakor nekaj velikega, zato jo bomo skušali prikazati v vsej njeni veličini.
Preden pa preidemo na podajanje nekaterih tehničnih podatkov v zvezi c njeno gradnjo, stopimo
Čudovit mora Lili pogled iz kabine, na gornji sliki, pelje
ki nas iz 3812 m visokega vrba Aiguille du M.di, ki ga vidimo čez ledenik k di ugemu bregu na vrh llellbronuer
kar v eno izmed številnih kabin, ki nas bo v pičli uri kar prenesla čez Alpe. Žičnica se na italijanski strani začne v kraju La Palud v dolini Aoste na višini 1300 m nad morjem. Najbližji večji center La Pa-ludu je Courmayeur, ki je le 150 metrov niže. V komaj 10 minutah nas žičnica iz La Paluda pripelje že na višino 3322 metrov k planinskemu zaklonišču Torino in tako smo v tem kratkem času opravili pot, za katero bi sicer v hribovskem koraku potrebovali malo manj ko sedem ur. To pa ni nič čudnega, saj smo se v 10 minutah na komaj 4230 metrov dolgi poti povzpeli že za 2005 metrov više. S tem pa smo pustili za seboj globoko v dolini v začetku proge še zelene gozdove in nato planinske pašnike in prihajamo v območje večnega ledu, kajti le 270 metrov od planinskega zaklonišča Torino je že tu vrh Helbronner, ki je 3462 metrov visok in tvori nekak začeten steber najtežavnejšega trakta vse žičnice, ki se od tu dalje pa vse do naslednjega najvišjega vrha Aiguille du Midi razprostira nad velikanskim ledenikom, iz katerega le tu pa tam štrlijo skalnati vrhovi mountblanškega pogorja.
Sicer pa smo tu napravili prevelik skok in se vrnimo spet na vrh Helbronner. Od tu do naslednjega trdnega opornika žičnice Le Gros Rognona je 3300 metrov razdalje. To pa je tudi za sodobno tehniko nekoliko pretrd oreh, zato so si graditelji pomagali z žičnim opornim mostom, tako da so od Grand Flambeauja do Petit Flam-beauja potegnili 314 metrov dolge debele jeklene žice, ki tvorijo most, na katerega se opirajo žice glavne vzpenjače. To je bilo potrebno zato, ker bi se sicer žice vzpenjače na razdalji 3300 metrov ne mogle tako napeti, da bi se ne dotikale tal. To delo je bilo najteže izvedljivo in pobudnik vsega tega
velikanskega dela inženir grof Dino Lora Totino iz Turina, ki je za vzpenjačo dal zamisel in vodil vsa dela, Je potreboval več let, da je prišel do .rešitve «Kolumbovega jajca«, kot se je sam izrazil. Prvotno so si zamišljali, da bi na tej dolgi relaciji postavili oporne stebre, toda kam jih postaviti, ko pa je ves teren pokrit z debelimi plastmi večnega ledu, ki neprestanb drsijo v dolino in bi opornike podrli kot bilke. Inženir grof Dino Lora Totino si je na vrtu svoje vile v Turinu zgradil maketo vsega tega dela pogorja in tu preizkušal vse mogoče variante, vse možnosti, dokler ni nekega dne odkril ze prej omenjenega »Kolumbovega jajca* — žičnega mostu med Grand Flambeau-jem in Petit Flambeaujem.
Sedaj pa kar naprej. Prispeli smo na sredo velikega ledenika, na Col du Gros Rognon, na višino 3558 metrov, od koder nas žičnica popelje na najvišji vrh, ki ga vzpenjača doseže, in sicer na Aiguille du Midi, to se pravi na višino 3842 metrov. Ta relacija nad večnim ledenikom je prav tako dolga, saj meri 1795 metrov. S tem pa smo tudi v glavnem prešli večino ledenika in se naša pot začenja spuščati v dolino. Toda še dolgo nismo na trdnih tleh. Od vrha Aiguille du Midi nas žičnica vodi k novi postaji v Plan de L’Aiguille na višino 2325 metrov. Ta del poti je dolg 2893 metrov in od iu prehajamo ponovno na »kopno*, kajti od tu dalje se začenja spet planinska flora, planinski pašniki ter nato gozdovi, dokler ne prispemo po nekaj nad 2 km dolgi poti v francoski Chamonix, ki je 1040 m nad morjem. Tako smo o-pravili pot čez naj višji vrh v Evropi in se v pičli uri brez naporov, pač pa ob občudovanju teh divjih lepot spustili ponovno v dolino.
Prej smo obljubili nekaj
tehničnih podatkov: Prvi del žičnice, in sicer od La Palud do planinskega zavetišča Torino je bila dokončana že 1. 1946. Trakt med Chamonixom in Aiguille du Midi pa je bil dokončan pred dvema letoma. Ostali, najtežji del, na relaciji 5000 metrov med vrhom Aiguille du Midi in vrhom Helbronner pa je bil zaključen sedaj. Pobudo za gradnjo vse te žičnice je dal, kot smo že rekli, inž. grof Dino Lora Totino. Tehnično izvedbo pa je izpeljal prof. Vittorio Zignoli s turinske politehnike. Pri gradnji vse žičnice so potrebovali 3700 ton materiala, ki so ga morali iz
doline prenesti skoraj 4000 metrov visoko.
Kabine žičnice so napravljene iz trdega aluminija in opremljene s telefonom. 36 kabin je štiri-sedežnih in te vodijo z vrha Helbronnen preko glavnega ledenika do Aiguille du Midi. Razdalja med eno in drugo kabino znaša 566 metrov. Med Plan de L’Auguille in Cha-monixom pa so v prometu velikanske kabine, ki sprejmejo tudi do 70 potnikov. Premer žic, ki so speljane na tej žičnici, je različen. Ponekod znaša premer 30 milimetrov, ponekod pa 56 milimetrov. Pri vsej gradnji pa so porabili skupno 300.000 km žic. Odveč bi bilo govoriti o po-
sameznih postajališčih na tej dolgi zračni poti, ki so krasno opremljena in tehnično na višku, toda že številka milijarda in pol lir, kolikor so stali gradbeni stroški, nam dovolj jasno pove, da je bilo vse to delo izvršeno z vso popolnostjo. Pri delih, ki so bila zaradi vremenskih razmer in drugih okoliščin izredno naporna, je sodelovalo okoli 50 strokovnih delavcev. Na vrhu Auguil-le du Midi, in sicer v gori sami je bila zgrajena tudi velika mehanična delavnica, ki služi za popravljanje in vzdrževanje žičnice. Na istem vrhu pa bo zgrajen tudi velik hotel, ki bo opremljen po najmodernejših načelih.
MAVRICE LEBLANC
ARSENE LUPIN SE ŽENI
«Arsene Lupin si Šteje v čast, da Vam lahko naznani svojo zaroko z gospodično Angeliko de Sarzeau-Vendo-me, princeso Bourbonsko-Cendeško, in vii s prosi, da se udeležite poročnih svečanosti v cerkvi svete Klotilde.«
«Vojvoda de Sarzeau-Vendome »i šteje v čast, da Vam lahko naznani poroko svoje hčere Angelike, princese Bourbonske-Condeške z gospodom Arsenom Lupinom, in Vas prosi, da . ..»
Vojvoda de Sarzeau-Vendome ni mopel pisma, ki pa	je	držal v drhteči	roki, prebrati do konca.	Bi!	j* bled od	jeze. Nje-
govo dolgo, okleščeno telo se je treslo in zdelo se je, da se bo zadušil.
•Tu poglej!» je dejal svoji hčeri in ji pomolil obe pismi. «To so dobili tudi naši prijatelji! Od včeraj govori o tem ves svet. No, kako ti	je	všeč	ta podlost,	Angelika?
Kaj bi rekla	k temu	tvoja uboga	mama, če
bi še živela?«
Angelika je bi la velika in sUha kakor njen oče. Bila je v tridesetem letu. Zmeraj se je oblačila črno in nenavadno plašna je bila. Imela je. kar premajhno glavo, ki je bila na obeh straneh stisnjena, iz nje je štrlel dolg nos, kakor bi se hotel na glas upirati takemu norčevanju prirode. Vzlic temu pa ni bilo mogoče reči, da bi bila Angelika grda. Tako lepe so bile njene mirne, resne
oči, ki so izdajale žalosten ponos! Človek, ki je te oči videl, jih ni mogel i zlepa pozabiti.
Ko ji je. oče povedal, kakšna žalitev jo je doletela, je zardela. Ljubila je svojega očeta, čeprav	je	bil	z njo	dostikrat trd,
nepravičen in celo okruten.,
«Mislim. da je to le šala, oče, in da se ne bo nihče prav zmenil zanjo.s
«Sa!a? Saj govori zdaj ves svet o njej! Deset časnikov je danes ponatisnilo to nesramno pismo m vsi ga zasmehljivo tolmačijo. Spominjajo	se	našega	rodu, naših
prednikov, slavnih rajnih našega sorodstva. Vsi pišejo, kakor bi bila zadeva resna!*
«Tega ne more vendar nihče verjeti... prav nihče.«
#To pa vendar še ni vzrok, da ne bi ves Pariz govoril	o naši	hiši.«
»Jutri bodo	že	vsi	pozabili	.. .»
«Jutri, draga hči, se bodo pa ljudje vendar še spominjali, da se je o imenu Angelike de Sarzeau-Vendome govorilo več kakor se spodobi. O, ko bi vedel, kdo je nesramnež, ki si je dovolil to predrznost!...»
V tem trenutku je stopil v sobo Hiacint, njegov osebni sluga, in sporočil vojvodi, da ga kliče nekdo k telefonu. Besno je snel slušalko in zagodel:
»No? Kaj je? ,— Da, jaz sam sem, vojvoda de Sarzeau-Vendome.#
P® orsETifn evm k
4. avguita 1957
Modni pomenki
NEKAJ 0 MOŠKI MODI
Tokrat nekaj besed o moški niodi Mislimo, da je že čas, ® posvetimo tokratne nedelj-! "e modne pomenke tudi te-važnemu vprašanju, ker , nas sicer moški upravičeno obtožili pristranosti. Poglejte samo, koliko revij, časopisov *•> brošur se ukvarja z žensko modo in kako malo prostora v še h posvečenega moški modi. Me hočemo vsaj delno Popraviti to krivico in vklju-Pjemo zato v naš ženski ko-Kpk tudi moško modo.
ovedale ne bomo morda ^ novega, vendar upamo, 0 bomo naletele pri moškem •Polu na razumevanje in hva-(e=nost.
Naprej kratek uvod... Pom-Htte, kako so bili oblečeni še noji očet'e in stari očetje Pred dvajsetimi, tridesetimi et'? Vedno samo bele srajce, ^ močno naškrobljenimi ovrat-j. ? .» temne obleke s telovniki in vedno klobuk na glavi. e Pogledamo moške danes, °;°mo ugotoviti, da se je ' moška moda precej spre-da. Nič več trdih ovrat-n 6^' tenine obleke le za “°Ij svečane priložnosti, obule le za hladne dneve in tak° dalje.
En še dalje je šla moška 0 ", Moške srajce se danes j° Pdrvnh in vzorcih le ma-^ Tdtlikujejo od ženskih ». "t ®°h'te i’h v prodaji v Ci * Osogočih barvah in vzor-raznovrstnega blaga. bi j)iie čimbolj praktične, za poletne mesece ukrnje-luko, da jih moški lahko brez suknjiča, oziro-že celo nadome-]0- Obleke so napravlje-{	!z. lohkega blaga, povečini
tak *>arv’ Cevi}' so prav B 0 zelo lahki, praktični in JP*n°barvnem usnju, da ne dob°r'ni0 0 no9at!'cab, bi jih
fe
bari
'Vah.
ze v vseh mogočih
rtč?71"* rn°šk* res ne morejo
bila' 36 nwcla nanie poza-
Prst !Zbira je bogata, tako v
, ah blaga kot v barvah in Kr 0;u
zel0UC!‘ ■”’edf’ kroja
mošk
je izbira
vzlika. Letošnja angleška a moda predvideva ne-
koliko daljši suknjič in bolj povešena ramena. Obleke so povečini krojene športno ter se zapenja jo s tremi gumbi. Ustvarjalci moške mode v Franciji so pa drugačnih misli. Suknjiči njihovih oblek so krajši, prav tako s povešenimi rameni, zapenjajo se pa povečini le z dvema gumboma. Italijanske modne hiše so se odločile spustiti linijo široko krojenih suknjičev ter so se tako približale francoski in angleški modi, s to razliko, da dopuščajo še mnogo večjo izbiro vrste in barve blaga.
Ameriška moška moda je poglavje zase. Njeno glavno pravilo je praktičnost tn enostavnost. Morda je za naše pojme celo preenostavna . ..
Toliko o moških oblekah, srajcah in čevljih. Sedaj pa še nekaj besed o moških frizurah. Se do pred nekaj leti bi bilo smešno načenjati to vprašanje, danes je tudi to aktualno. Zelja, posnemati razne filmske igralce je pripeljala današnjo mladino tako daleč, da si je izmislila že vse mogoče frizure, nekatere prav smešne in neokusne. V Ameriki je šlo ((malikovanje« filmskih zvezdnikov tako daleč, da so si študentje številnih gimnazij in univerz povsem ostrigli lase. da bi bili čim bolj podobni igralcu Yulu Bnjnnerju. Seveda ne veljajo vse te frizure:	za
zgled današnji moški modi, vendar dopuščajo posameznikom, da po svojem okusu izbirajo tudi med temi.
Napovedujejo še večjo «!i-beraiizacijoi> moške mode . . . Pa n tem bomo spregovorile kdaj kasneje.
iiMiiitiiiiiiiiiiiiiutitiiiiii n umni 11111111111,1111
ČUDEN POKLIC
«Kaj je tvoj oče » «Oponašalec moljev.*
«Kaj »
«Da! Oponaša molje. Oela luknjice v pohištvo pri nekem trgovcu s starinami*.
KRIŽANKA
n
Besede pomenijo:
VODORAVNO: 1. gorovje v Nemčiji, 5. se rabi za smoje-nje. 11. mrčes. 16. 50 kg, 18. šest pevcev, 20. znak za iri dij, 22. z neporashm repom 24. tečajen, 26. okrajšava za oziroma, 28. tek na dolge proge, 30. Belgijec, 32. lošč, 34 predikativen, 36. večkrat op i-žen. 38. ima mnogo nog, 40. severno - ameriška travnat i planjava, 42. vrsta papige, 43. pritok Soče. 44. majhna preča. 45. razkopan. 46. ljudstvo, k, je živelo nekoč na naših tleh 47. tekstilna delavka, 48. pls-tica, 49. sorodnica, 50. telovadne vaje, 51. riba, 52. kvar-ljiv, 54. brez dramatičnosti, 56. prvi črki besede pod 52. vod.. 58. slovita Gogoljeva komedija, 60. kult golote. 62. 62. pivo starih Slovanov. 64. nenokojen, 66. princ Dalj. ? Azije. 68. neresnica, 70. vrsta raka, ki živi tudi v Jadranskem morju. 72. planja-vec, 74. dobivati starostno barvo las, 76. odlomiti, 78. nekdanja policija v ZSSR, 79 samostanski novinci, 80. vrsta smučarske tekme (množ.j, 81. pesnitev NAVPIČNO: 2. avtonomna pokrajina (krat.) 3. gora na
Dolenjskem, 4. propad, 5. ima poino rogov, 6. pritok Donave 7. rešene, 8. zadnja in prva črka besede pod 80. vod, 9. zal, 10. zelezna vez, 11. evropska država. 12 okoren človek, 13. mikajo alpiniste, 14. oz. zaimek, 15. število. 17.
vodni padec (množ.), 19. žensko ime, 21. jutranji polmrak, 23, nudim podporo, 25. ki preti, s škodo, 27. hrbtna stran vratu. 29. nemaren, 31. obmejni uslužbenec, 33. slov. jezikoslovec, 35. se ne da prebrati, 37. gostinski uslužbenec
39. vsaksebi, 41. zdravilo, 44 preneumno, 45. kot zlata, 47. zaničevanja, 48. spenjavi, 50. naraščati (za morje). 51. s sapo odstraniti, 53. trščica. 55 seštevam, 57. najemnik kmetije. 59. rimski konzul, ki so ga Kartažani umorili, 61. zver iz rodu cibetovk, 63. kavbojska vrv. 65. diplomatski ak 67. krogla iz snega (mnoz.) 69. nemiren, 71. dober, 73. lat. pred'og. 75. os. zaimek, 77. japonska igra.
REŠITEV KRIŽANKE
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. jurist, 6. Lotaringijec, 17. ahati, IH. solata, 19. jokava, 20. kadi, 21. pečica, 22. Senovo, 23. ono, 24. kemiki, 25. Regina, 27. pi, 28. Modena, 29. porota, 30. ko, 31. perina, 32- pozivi, 33. Bern, 34. članica. 36. sezija, 37. gole, 38. rediti, 39. štrena, 40. robim, 41. Idaho, 42. paluba, 43. Jeriho, 44. hili, 45. nosata, 46. Sedan, 47, Ana, 48. semiti, 49. mulat, 50. da, 51. Ra, 52. litiji, 53. puder, 54-koc, 55. Veriga, 56, koran, 57. ruti, 58. novela, 59. arzen, 60. litij, 61. velikomesten, 62. poseka.
NAVPIČNO: 1. Jakopič Rihard, 2. uhani, 3. Rado, 4. iti, 5. si, 6. ločina, 7. olika, 8. taci, 9. ata, 10. Ra, 11. njegova, 12. goniti, 13. ikona, 14. Java, 15. evo, 16. Ca, 18. semena, 21. pedici, 22. serija, 24. korito, 25. rozina, 26, komemoracija, 28. menihi, 29. pozeba, 30. kelih, 31. padala, 32. peruti, 33. Robin, 35. ledina, 36. stlati. 37. gorat, 39. šasija, 40. redar, 42. pomigam, 43. jelen, 45. netilo, 46. Sudan, 48. sirek, 49. muren, 50. dotik, 52. levi, 53. poze, 54. kute, 55. vol, 56. krt, 57. ris, 58. ne, 59. as, 60. lo.
■llinilllMliiimiiiiiHimiiiiitiHmiiiiiMiimimiHimiMilHiiiiHlmiilliHiiiMiiimiiMiiiillliMMiiiMHiniiiiMiiiiMiiiiiiiinniiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiHiii
VELJAVEN DO 5. OD 11, AVGUSTA
Oven (21. III. do 20. IV.) Mislite na svoje zdravje, nnjpn je počitek. V sredo druž-	•	boste imeli v
tria	v' ■ nekoli'ko nesporazu-
t: ' * ljubezni pa boste ime-bnaUspef'' Prijateljice vam
^O Zrl
zavidale.
Bik (21. IV. dc
20. V.) Nestrpno boste pričakovali \	nekoga. V četi -
tek boste imeli v	uspeh v kupčiji.
'aboto se vas bo lotevalo s. "ohišje. V nedeljo pa bo-doživeli zadovoljstvo, ki niste pričakovali.
Dvojčka (21. V. do 20. VI.) Rahlo hrepenenje po preteklih dneh. Nerazpoloženi br-..	ste ker ne boste
{ov® 1 uresničiti svojih nači-tih že dolgo de1 ate. n„.. p,’T|irj"pi boste v petek in e!jo zvečer.
Rak (21. VI. do 22. VII.) V sredo' se boste za-vedli, da vas neka oseba že do1-do ljubi. St.a'i bo-snj, *?re;j r.eko odločitvijo. V Prit .fahpl nesporazum s latei.; v npt]ri|0 pg bo-
np,trpni.
Lev (23. VII. do 22. VIII.) Polni boste načr*ov, ki pa se vam bodo izjalovili. To-da ne opuščajte svojih pobud. V četrtek boste izvedeli veliko novico, v nedeljo pa boste doživeli nekaj novega.
Devica (23.
VIII. do 22. IX.)
Verjetno boste doživeli ta teden svojo veliko ljubezen. Ne delajte načrtov. V četrtek pa vas čaka prijetno presenečenje finančnega značaja. Sobota srečna.
Tehtnica (23.
IX. do 22. X.)
Ta teden bo Za vas odločilen. V sredo boste izvedeli nekaj novega. V peiek bo piišlo do rahlega -esporazuma z ljubljeno osebo. Napravili boste nova znanstva.
Škorpijon (23.
X. do 21. XI.)
Srečni boste, ker boste uredili neko staro srčno zadevo. Četrtek vam bo zagrenila draga oseba. ker ne bo prišla. Bodite previdni preden sklenete neki pOsel
f
Strelec (22. XI. do 21.XII.) Znebili se boste neke skrbi in boste z odločnostjo rešili neko srčno zadevo. Po četrtku se bo obrnilo na bolje. V petek pa boste imeli velik uspeh, če boste spretno ravnali.
Kozorog (22. XII. do 20. I.) Po
truda polnem delu se boste odpočili. Vam najbliž-ja oseba bo potrebovala vašo pomoč pri neki odločitvi. V petek majhen nesporazum v družini Sobota pa bo mirna
Vodnar (21. I. do 19. II.) Prijetno potovanje, kjer boste blizu ljubljene osčbe. Denarne skrbi boste z lahkoto prebredli. V četrtek nekoMko nervoznosti, V sobnto velika novica. Sreč na nedelja.
Ribe (20. II. do 20. III.) Prejeli boste važne novice. Ne zaupajte osebi, ki vam ponuja kupčijo. Sreda in petek sta sree na dneva za srčne zadeve. V snboto in nedeljo mir. Nekaj mnniših novic.
J
Ficko
!Za smeh
dum n a Mazati.* No, beti, toni tako teško. Brtavele se kupjo in med anka.
Kako je Mesa Zero grozno jezen na slo Vensko Solo in kul Turni Dom in slo Vensko Banko! In	anka Ta
Mali	in anka De	FeZa je
jezna. Cejo da bi bla Reci Kašni	ste	tam	pr’vas!	Ko-	Proci	Teta. Gušto	mije po-
sem	prišel	do	vrat,	je	vre	vedal,	da se reče	to: «Kot
name zakričal en Moš: «Kaj jest tebi, tako ti Meni!« an-
ješčeš ti?» «Sem ficko, m sem . ..» «A tise tisti Mulo, tista Sikelca, ki se nečko u vsacga ob Rega in mu nič ne stoji prov! Marš!« In je za Mahnil ses roko in ses Nogo. Ma u prazno, kje sem
vre bil jest! Ma si ga bom „	,
zapomnil, tistga bazouca!
ka aGlih za Glih» in anka «Zob za zob!» Maje rekel Tone Sapa: tMa zakaj ni tabat velala tista Reci Proci Teta, kadar so oni naše domove požigali, naje ludi pobivali in martrali, po naših Krajih
tavali in jim Pluvali v Uj-sta? Nismo nič Culi ne Ta ma Iga ne De Feže ne Mesa Pole je tekel gor marjo in Zera dabi tabat krčali: *U-
staute se! Z dej nej pej še Oni nekaj Cajta naše hiše
Bo ben vido, kadar bom jest Velik
nesel Velilc paket Zab, od ene so se vidle noge. Tisti
bazotic se muje začel Groz- požigajo in pri nas Ropajo.
no Smejat, a marjo je bil
pej jezen: «Se Ormaron mi bojo ukazali nest ses sabo!«
Zastran Reci Proci Tete.«
Anka Mokra Cija se Jezi na Kul Turni dom. In Mesa
Kam bi mogel nest ormaron ZerQ } za hva{i Pravl in tiste Zabel sem vprašal brata od Griža Čiča. itSej
niso žabe, je štrmac in ca-vate ses gome za plavat pod vodo. Grejo tabo Rit u dal Mačjo On in bo Oec in e Gon in veseli gora Zd m
daso oni ta Beli Slovenci Ma Tone Sapa je vele rekel: «Kašni beli? Sobli ja ta Beli fa iSisti in ta Črni, Ma slo Venci ne znan! In Oboji so tekli ses nemcami pred partizanami. Ali so ko tisti
Bortolo Uči in anka eden Bupcj ^	•
Dohtar. Bojo spal t pod Soto-
rami in u barki in anka e-na ženska bo ses Znimi.» Ma-bo čeki ro bazouc, ko bo videl, kako je forte priden brat od Griža Čiča, ko mije vse povedal in seje ses Mano menil, kot ses enim Velikim
nami in morjo pole držat Brgeše ses rokami, ker so Zaprauii Betone inse jočejo: «Bom povedo Mami!« Tone jo ima ses vsemi fa Sistami.
Ono nedelo smo vidii Spomenik u se Zani. Je na sre-
in je vele videl, dasem Res- Se^ane >n sej brona. Ma
anka kraškega Kamna je šele inje bil Tone Sapa zadovn-
na Oseba.
Ma kaj ni tudi u dal Mačji
len ses Kamnam. Je u Slavo
murje »e, leti? «Je je! Sa- vsem tlJti kiso	u koso
“'I* _	mO?	podili fa Siste ses Krasa. A
slovenski Raj jepa pozabil povedat od tega Spomenika. ...	.	Ja, sej je namalo nerodno
je, drgačna voda, drgačne Ri be. Ni nanka za prmerjal!« Na, in jest sem zmerom mi-
Sot Glih. Kako se človek zmerom kej navadi. Ma kadar bom Velik . . . eNikoli nebo nič ses tebe!« mije rekel stric Vanek. «Bi mogel imet bol mehek Vrat in manj Spičast jezik. Se more imet Glavo na Brtavelah, čese če kej doseč. In jezik ses Me-
katerim sem bežal! Te pozdravla
ŽIVLJENJE NI SAMO LJUBEZEN
Letoviščar je videl kmeta, ki je vpregei v plug bika namesto vola. To kmetovo početje se mu je zdelo nekam čudno, zato ga je pobaral:
»Hej. očka.1 Kako to, da ste zapregli bika v plug? Kaj ne veste, da dandanes nič več ne orjejo z živino, marveč rabijo za to traktorje?*
«Ja, seveda vem! Saj imam tudi jaz traktor in tudi vola,* je odvrnil kmet mirno. »Toda rad bi temu biku dokazal, da v življenju ni samo ljubezen!*
TA JE BIL ZGODEN!
Miran Biro je bil uradnik pri nekem podjetju. Drugače je bil sicer zelo vesten pri svojem delu, vendar pa je imel velike težave zjutraj, xer se je težko prebudil,
Sel je k zdravniku, ki mu je dal v ta namen neke tablete.
In res. Ko se je zjutraj prebudil iz globokega spanja, se je počutil kot prerojen. Mirno je pozajtrkoval in je prišel v urad še celo nekaj prej, kot se je začelo delo. Kaj takega se mu ni dogodilo že več let.
«Nisem točen danes, kaj?* se je pohvalil svojemu predstojniku.
«Seveda! Toda, kako to, da vas včeraj ni bilo v urad?* mu je odvrnil ta.
VEN BI RAD
Lastnik nočnega lokala «Sa-ky Doby», gospod Doby, je imel danes kaj naporen dan. Sedaj je zaprl končno lokal in legel. Komaj je zaspal, ga prebudi telefon:	«Oprostite, ob
kateri uri se odpre Saky Do-by?
«Ob štirih popoldne!* je ves jezen odvrnil gospod Doby.
Četrt ure pozneje zopet pozvoni telefon.
«Oh kateri uri se odpre Sa-ky Doby?»	je	spraševal	isti
glas kot prej-
«Saj sem že povedal, da ob štirih popoldne!* je že kar rjovel gospod Doby.
Mine ura. Zopet telefon. In zopet isto vprašanje in isti glas.
«Cujte,» je govoril gospod Doby z glasom, ki se mu je poznalo, da	se	komaj	prema-
guje, «bi mi lahko povedali, kaj za vraga pravzaprav hočete? Sedaj	je	komaj	pet	zjutraj. a bar	se	odpie	žele	ob
štirih popoldne. Torej, pred to' uro na noben način ne morete v lokal! Ste razumeli?*
«Toda, kdo vam pravi, da hočem priti v loka!?* je pojasnjeval oni. »Jaz bi rad prišel ven! Ste me zaprli noter, ko ste odšli *
«P;
rosifj
%
nd
*v.$ran)a, gospod vojvoda. Kriv je
«n * hljtlik?,,
'U(j p
tele j.- n"ahilna pisma so bila samo nsnu-2a| p Srr" ga hotel najprej predložiti vam. tRiig mnl tajnik mislil, da...«
"Kak"'" !,0*P'’r,■ kdo Pa ste pravzaprav?« olo ° ®0sP°d vojvoda, ali mar ne pozna-V1 *”nirga bodočega zeta?«
" 1 f IS „ n
«s
”nj,
Prta zeta! Arsčna Lupina«
Mr,e' or, smr An.. . p Lupin
omahnil v naslanjač. Bil -j« kor smrt.
m„el, .............. Arsčne Lupin...«
*?r,j	‘	o	se	je	morala	nehote	nasmehniti:
°čp- da je vse samo šala, misti-
■e 'h'!»
I orf
n. »'Hondo je izrtovn napadla besnost. ra|f0, hoditi po sobi in divje, opletati z
'Vii
*Up
■tveti,
ta bom, tega lopova, ki se upa Iz '"'evati ... Ce je še kat prauice
Uorč
Poleni ,
?e
™ruflič je stopil Hiacint v sobo. Pri-«Pj, P d»e posetnici.
f,,r’ Lepetit? Ne poznam ju «
*kni 8'0'horia sta, gospod vojvoda«
"kad V" iplitn’» c^o	n h; govorila z gospodom vojvo-
"Ve„ ° vnrnk‘ ■ ■ •»
^"tarj,^	i"	zakričal	vojvoda.	tiReci
nu	L naj bodg moja vrata za tepce
e Je drznila reči An-
l,k>*>le	""J vodo	moja
"flrnsi *>p tipna «
®ehlf„	,p. oče!*
»Tj '
^“oiita i! m” Ari m,ru•' c* bi hila ,akr',t "fli *a r v S° ** knr tTije bratranci pro-
nk°. se to ne bi bilo zgodilo.»
. te
,e Prin,, "?<1pr k° ** ip odigraval ta prizor. sel eden izmed obeh časnikarjev
na prvi strani svojega lista nekoliko fantastično poročilo o obisku pri vojvodi de Sarzeau-Vendome tn se na široko razpisal o jezi in zn’edenih protestih starega plemiča, Naslednji dan pa je objavil drug list pogovor z Arsčnom Lupinam, ki se je vršil menda v Operi. Arsčne je v njem povedal:
«Prav dobro razumem in soglašam z ogorčenjem svojega bodočega tasta. Razpošiljanje teh pisem je bila nekorektnost, za katero sem odgovoren jaz, zato prosim javnost, da mi to oprosti. Pomislite vendar, da še niti dan najine poroke ni natanko določen. Moj tast želi, da bi se poročila v začetku maja, moji zaročenki in meni pa se zdi čakanje le nekoliko predolgo. Saj je dotlej še Šest tednov!«
Za prijatelje vojvndove hiše je bila tn zgodba seveda posebna slaščica. Poznali so vojvodov značaj, tijeoot) ponos, nazadnjaške nazore in principe. Kot poslednji potomec baronov de Sarzeau, naiplemenitrjšc rodbine v Brrtagni, vojvoda Jean nikoli ni pozabil predsodkov stare, dobe, 7,e t) mladosti je sledil grofu Chamboriskemn v izgnanstvo. Na starost »e je naselil v Bour-bonski palači, češ da sme Sarzeau prebiva') le med sebi enakimi.
Ta zadeva ga je zrlo razburjala Njegova jeza nikakor ni hotela popustiti. Zmerjal je Lupina, grozil mu je, da ga bo zasledoval z ttsemi mogočimi in nemogočimi sredstvi, in je naposled iztresel svojo je20 na hčer.
uVidiš! Zakaj se nisi poročila? Nikoli ti ni manjkal o snubcev. Tvoji trije bratranci Mussv, d'Emboise in Caorche so iz starega plemstva. Imenitne sorodnike imajo in dovolj bogati so. Zakaj si se torej branila? Se danes bi te vsakdo izmed njih rad vzel. Da. milostna gospodična, preveč zasanjani ste pač in sentimentalni, vaši bratranci se
vam zde preveč suhi, preveč debeli ali pa
preveč kmečki . ..»
Mirno je odgovorila:
«Se zbolel b >š, oče! Pusti vendar to smešno zadevo! Pozabi jo!«
Kako naj bi jo bil pozabil? Vsak dan se je njegova rana i znova odpirala Tri dni po vrsti je dobivala Angelika dragocene šopke in v vsakem je bila skrita posetnica Arsčna Lupina. Nikoli ni mogel iti v klub, da mu ne bi bil rekel kakšen prijatelj:
«Današnja novica je bila spet strašno smešna.«
«Kaj?»
«No, nova potegavščina vašega zeta. Oh, ali še ne veste? Le preberite: .Arsčne Lupin bo prosil državni svet, da bi smel dodati svojemu imenu ime svoje žene in se odslej imenovati Lupin de Sarzeau-Vendome.’« In naslednji dan So brati:
«Kcr ima mlada zaročenka po odredbi Karla X, ki je še v veljavi, naslov tn grb Bnurbonsko-Condeškega rodu, bo dobil najstarejši sin Lupina de Sarzeau-Vendome naslov princ Arsene de Bonrbon-Conde« In naslednji dan je javljalo neko reklamno sporočilo:
«Vclika izdelovalnjca perila X. je razstavila balo gospodične de Sarzeau-Vendome. Začetnice se glase: L. S. V«
Potem je prinese! neki ilustriran tednik sliko 2 naslovom; Vojvoda, njegov zet in hči pri partiji piktfja.
O poročni popodbt so se razvedele naslednje podrobnosti: Lupin kaže čudovito nesebičnost. Baje bi podpisal pdgodbo z zavezanimi očmi, ne da bi vedel, koliko dote bo dobil.
Ob vsem tem je stari plemič orrojfl Njegovo sovraštvo proti Lupinu je postalo
naravnost bolestno. Čeprav je težko hodil, se je odpravil k policijskemu prefektu, ki mu je svetoval, naj bo oprezen,
((Poznamo tega lopova,« mu je dejal. *Pn vas uporablja eno svojih starih zvijač. Zabeliti vam hoče — oprostite mi ta izraz gospod vojvoda — juho. Nikari mu ne pojdite v past.«
«Kakšno zvijačo? Kakšno past?« je vprašal vojvoda prestrašeno.
«Poskuša vas razkačiti in vas potem tako prestrašiti, da se boste odločili 26 nekaj takega, česar po treznem preudarku ne bi nikoli storili.«
«Arsčne Lupin vendar ne misli, da mu bom dal v resnici roko svoje hčere?«
«Ne, pač pa upa ... da boste . .. kako naj le izrazim . . . storili kakšno neumnost.«
«Kakšno?»
«Neumnost, ki jo hoče on izrabiti.*
«In kaj mi zato svetujete, gospod prefekt?«
«Da se mirno odpeljete domov, gospod vojvoda. Ali pa, če vas ta Zadeva prehudo vznemirja, da odpotujeta na kmete in ostanete tam, dokler se hrup ne poleže.»
Ta pogovor je starega plemiča še bolj zbegal. Lupin je bil v njegovih očeh strašen človek, ki zna uporabiti vse peklenske zvijače in ki ima po vsem svetu pajdaše. Res mora paziti nanj.
Njegovo življenje, je postalo neznosno.
Bil je čedalje bolj mrk in sam vase zaprt. Zapiral je vrata vsem svojim prijateljem, celo Angelikinim snubcem Mussgju, dEmboisu m Caorchn, ki so se že od nekdaj med seboj postrani gledali, ker so prihajali vsi z Istim namenom v dvorec.
(Nadaljevanje prihodnjič)
iB
Doazo z SKU^TvEM ,DQ SOURA
šnu bomo ‘ j ure ah&leže
NQJTI i/nŠEGf!/ TOM, KLJUB OČETA / ^\rEMU STE ME.
NAME.
KAM STE
NJENI . KO SO VAS /N - t MOJ DUANC! NAPADLI
TAM
k :
l ... /N UAZ SEM i/AM HVA?)
N Q PREJ 1 NA koncu te Sotesk
JE MA JANA (JTBD 8A. KI NAM Bo NUO/LA fA
JAZ Nic
SLIŠIM PEKETANJE ŠTEVILNI A KONJ , K/ ,
PBIUADA l/SE BLIŽE
NE SLI -
PSSST.... f TU, NA I UST. VITE KONJA /
UITBE.JŠI SO OD NAS 1 UTBOBA BLtZU f
SPET PRE l/B TANI A'OSO V!" i ZAVIJTE na desno / na vso
J r. ^ MOČ!
KO&AUZNO TODA CE	tCOAAlZNoV
ALI NA S
DOHITELI
ura DBA ZA-
1
POT£M J
živijo ' aešen/ &mo >
NEKDO JE V
TAM SE BOMO LAH ECO VSAJ Branili i toda ZA L/RAGA ' GLEJTE, f VBATA UTBD&E s£ OOP! B A JO t
V PDA SANJE JE SAMO KDO 7 i' So iE PBED JO LET/ \zapustili TO uroo-
a
rt
s
ZASLIŠIJO	STRELI	'N	INDI-
JANCI SE UMAKNEJO /T- DOS
KBOOEL.........T------;
rmr	s*	^
ČIM STA TOM IN OEJCLICA PAiŠLA NA DVORIŠČE » SO SE VRATA TA -KO J ZAPRLA .  ...............
fi!
KAKO
OH. CoSPO Dl ONA DAR, Ali veste, DA TE v4s OČE TU ?
/z DEŽJA SEM Pe/ ŠEL POD KAP . .. UTRDBA JE V AN -ČLENKIH [ROKAH...
KakšEn polo -ŽAJ III
JE TO
i
PRIHAJAJO, DA Bl\HlŠTE VEDELI, DA So\ ME UJEU. . Pa, . eP^DVPTANI NOSOV!-PRAVt SE ČIM	i '*KOPALI -
RA VRAČA !	\	DOBRODOŠLI	TUJE
rdi se, tja me )Pomagali nam
N/So SPOZNA- J DOSJE, KO NAS B
L/; danes ra/Do „?bevbt/ini no 'MAM SREčCl/k SOVI- SPET NAPADLI.
MNOGO jih je
DBase PRODAT! SVOJE ŽIVLJEM *>C,TOM<
R
EVO Tl
puške
kroglo v telo
LE NA--° ioKD
TUJEC!
NAPpAV/ŠLE NAJMANJ ETNJO ,
P mi or sTcf *<Jnev m k
4. avgusta
1957 P
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 29,2, najnižja 21,6, zračni tlak 1017,2 pada, vlaga 65 odst., nebo 3 desetine pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 22,6. Vreme danes: Spremenljivo s pooblačitvami.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 4. avgusta
Dominik, Nedeljko Sonce vzide ob 4.51 in zatone ob 19.31. Dolžina dneva 14.40. Luna vzide ob 14.46 in zatone ob 24.00.. Jutri, PONEDELJEK, 5. avgusta Marija, Sn., Marinka
Živo sindikalno gibanje
Popolnoma uspela stavka v ladjedelnicah in arzenalu
Doslej so se izjalovile vse spletke delodajalcev - Delavci Tovarne strojev tudi niso šli delat na «Saturnio»
Stavka
CRDA, v
delavcev v obratih j stva podjetja, da bi vplivalo i vsa solidarnost in pomoč v nji-Tržaškem arzenalu j na stavkajoče in druge delav- ' hovi borbi za ureditev nujnih
tn v ladjedelnici Sv. Justa, ki se je začela v petek popoldne in bo trajala do jutri, je včeraj popolnoma uspela, saj se je udeležilo vse delavstvo o-menjenih obratov, poleg tega pa tudi delavci, ki so zaposleni v zunanjih podjetjih, katera opravljajo razna dela v o-menjenih ladjedelnicah. Kakor smo ie omenili, se bodo stavkajoči delavci vrnili na delo jutri zjutraj, nakar bodo sindikalni predstavniki ob dogovoru s prizadetimi delavci sklepali o nadaljevanju borbe za izboljšanje delovnih pogojev in zvišanje mezd ter zn; žanje delovnega urnika, ki so jo začeli že pretekli teden.
Stavka je enotna, ker sta jo napovedali obe sindikalni organizaciji, ki sta predložili delodajalcem skoraj enake zahteve: delavci pa vedno bolj utrjujejo svojo enotnost in so pripravljeni nadaljevati svojo borbo do dokončne zmage, medtem pa delodajalci na razne načine poskušajo ukrotiti borbenost delavcev in jih razcepiti. Tako so že poskušali v ladjedelnici Sv. Justa, pri znanem podjetju Knaus, zdaj
pa je na vrsti Tržaški arzenal. Včeraj je namreč funkcionar
tega podjetja strgal poročila notranje komisije o stavki in nadaljnji borbi, toda delavci, ki so jih hoteli poslati v Benetke, da bi tam opravili neka dela, niso odšli in so se pri tem ravnali po navodilih svojih sindikalnih organizacij,
ce. Kljub temu pa delavci tega podjetja zahtevajo izčrpno preiskavo, ki naj ugotovi finančno stanje podjetja. Prav tako so delavci izrazili svojo pripravljenost na pogajanja, ko bi se razmere izboljšale, toda pod pogojem, da vodstvo podjetja spremeni svoje odklonilno stališče.
Včeraj dopoldne je bil sestanek sindikalnih aktivistov iz podjetij, kjer stavkajo kovinarji; razpravljali so o seda-rfjih razmerah in poteku stavke. Na sestanku so ugotovili, da se delavci strnjeno in enotno udeležujejo stavke in so izrazili pohvalo vsem stavkajočim, zlasti pa delavcem iz zunanjih podjetij, katerim gre
vprašanj glede stalne zaposlitve, delovnih pogojev, mezd itd.
Nova vrsta cigaret
Uprava državnega monopola sporoča, da bodo začeli prodajati novo vrsto cigaret švicarskega proizvoda «Menphis šport filtro« v zavojčkih po 20 ikosov. Vsak zavojček bo stal 380 lir.
Prodajati bodo začeli tudi novo vrsto kubanske cigare «Chicos» v škatlah po 25 m 250 kosov. Cena škatel bo 6 tisoč 250 lir oziroma 62.500 lir, to je po 250 lir kos.
Okrepitev zvez z Daljnim vzhodom
Agencija «Astra» je objavila obširneje poročilo o novih progah Jugolinije na Daljni vzhod in Kitajsko. V juliju je odplula z Reke na tej progi motorna ladja «3. maj«, ki je sedaj v Rolombu in pluje proti Singapuru, Ladja je odplula iz Jadranskega morja s polnim tovorom, in sicer z več tisoč tonami avstrijskih umetnih gnojil, namenjenimi za Sangaj, in s tovorom raznega blaga. Za novo progo, na kateri vozijo 10.500-tonske ladje, je nastalo v vsem zaledju veliko zanimanje, in sicer ne le v Avstriji, marveč tudi na Češkoslovaškem, Madžarskem in v Južni Nemčiji. Ker pa gre za jugoslovanske ladje, je le malo možnosti, da bi češko in madžarsko blago natovarjali v Trstu, in sicer iz valutarnih razlogov. Zanimanje špediterjev za novo progo pa kaže, kako važna je vsaka nova zveza Jadrana z Daljnim vzhodom.
20. t. m. pa bo odplula na isti progi ladja «Sibenik», za katero tudi pričakujejo poln tovor. Agencija «Astra» pravi, da namerava Jugolinija u-porabiti na tej progi štiri do pet ladij.
Stališče KPI in PSDI do občinske krize
V zvezi z zavrnitvijo občinskega proračuna v tržaškem občinskem svetu je izdal tiskovni urad tržaške federacije KPI poročilo, v katerem pravi med drugim:
Po poročilu odv. Pogassija o položaju v tržaškem občinskem svetu je vodstveni odbor tržaške federacije KPI o-dobril ravnanje komunistične skupine v občinskem svetu in je ugotovil, da je -avrnitev proračuna in nujnost, da občinski odbor, ki je doslej ostal pri življenju le s podporo fašistov, odstopi, le logična posledica nedopustnega položaja, ki je nastal zato, ker je Krščanska demokracija odklanjala vsako socialno odprtje. Nova kriza ima korenine v ljudskem ogorčenju zaradi sodelovanja enobarvnega odbora s fašisti. K temu se je pridružilo še ogorčenje zaradi »posebnih uprav«, kar je privedlo do zahteve o preiskavi.
Za sedanji odbor torej ni več nobenega izhoda in njegova dolžnost je, da odstopi. Spričo te krize se postavlja le naslednja izbira; ali sestava odbora s pomočjo levice in širokim socialnim programom
iiaiiiiaiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiaiiiiiaiiiiaiiiiiaiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiaiiiiiiiiiiaiaiiiiiaiiiiiiiaiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiaiiiiiiaii
Vprašanje poenotenja plač
V torek bodo uslužbenci	vse
Iz sodnih dvoran
Obsojena ker nista
predsednika zadrug plačala soc. prispevkov
Stavke bo oproščeno le osebje, zaposleno v najnujnejših službah
V petek se je sestal pokrajinski odbor za javno dobrodelnost in skrbstvo, ki je razpravljal o priporočilu priprav-! nega odbora tržaških bolnišnic Prav tako niso šli na delo na I glede poenotenja plač s povi-ladjo »Saturnia« delavci, ki jih j ški 3,5 odst. Kakor poroča taj-je hotelo tja poslati vodstvo ■ ništvo pokrajinske zveze u-Tovarne strojev.	J	službencev krajevnih ustanov
V
h
ladjedelnici Sv. Justa pa ! in nove Delavske zbornice
V laaieaeinici	ousu	,
»o delavci dobili le polovico CGIL sta pnsli do izraza na tako uradniki in omenjenem sestanku dve tezi-
plače; prav tehnično osebie. Jasno je. da tem za spletke vod
gre pri
 ...........................................
Obrtniške volitve
Danes bodo obrtniški delegati, ki so bili izvoljeni na prvih volitvah, izvolili predstavnike v pokrajinsko komisijo za obrtništvo in v upravni svet pokrajinske bolniške blagajne za obrtnike.
gdino volišče v Trstu v Ul. S. Nicoli 5 v dvorani trgsvin-ske zbornice bo odprto nepretrgoma od 9. do 20. ure. Po tej, uri se takoj prične štetje, glasov.
Umik volitev se vsekakor ne bo podaljšal in zato naj volivci to upoštevajo.
    .......................................
prva, naklonjena, druga pa nasprotna sklepu upravnega odbora bolnišnic. Končno so sklenili, da bodo o zadevi razpravljali pozneje, ko bodo dobili podatke iz drugih italijanskih pokrajin o tem vprašanju.
Včeraj pa se je sestal izvršni odbor omenjene sindikalne organizacije in je razpravljal o vprašanju nameščencev v tržaških, bolnišnicah .glade prej omenjenega sklepa pokrajinskega . odbora. ,Po izčrpni, analizi m spričo nezadovoljstva prizadetih nameščencev je izvršni odbor delavcev te stroke sklenil napovedati 24-urno stavko uslužbencev tržaških bolnišnic, ki bo trajala od 6 ure v torek do 6 ure v sredo. Sindikalni zastopniki nam-
Dogodki tedna
Občinska kriza
Uemo.-nstjansKi enobarvni občinski odbor, ki je do sedaj živel v senci fašističnih m monarhističnih praporov, je pretekli petek doživel svoj najveiji politični in moralni poraz. Občinski svet ni potrdil letošnjega proračuna, ki je osnova za nadaljevanje u-pravljanja občine. Fašisti, ki so izvolili demokristjana na župansko in odborniška mesta, so jih na petkovi seji zapustili, ker vodstvo Krščanske demokracije ni hotelo sprejeti odkrite podpore M SI Bartoliju glede zadeve o «posebnih upravahn, ki so v proračunski razpravi postale glavni predmet napadov na Bartolija in njegovo upravljanje tega resora, za katerega osebno odgovarja. Bartoli se je pred začetkom petkove seje zmenil s fašisti, da bo Krščanska demokracija sprejela misinski predlog, da se razprava o upravljanju resora «posebnih uprav« spravi z dnevnega redu tn da se samo imenuje neka komisija, ki naj bi v prihodnosti proučila možnost, kako bi se dalo bolje urediti delovanje «posebnih uprav«. Ta mi-sinski predlog je Bartoliju zelo ugujal, saj bi ga za sedaj spravil iz zagate pred občinskim svetom in pred javnostjo, ki zahteva čiste račune glede upravljanja občinskih it» ezulskih menz, občinske mesnice m drugih u-stanoo. ki spadajo v «posebne upraven. Ta pa bi obenem predstavljalo za Krščansko demokracijo odkrito priznanje fašistov za zaveznike, Česar so se mladi de-mokristjanskt voditelji do sedaj skušali otresti, čeprav so bili župan tn odbor izvoljeni z misittskimi m monarhističnimi glasovi tn so jih v dveh mesecih življenja sedanjega odbora že mnogokrat z odločilnimi glasovi rešili. Toda vodstvo KD ni hotelo tli dalje v kompromisu s fašisti in je po vodji demo-kristjanske skupine v občinskem svetu odklonilo fašistično ponudbo, ki jo je Bartoli že pred s?jo sprejel.
To je fašiste »užalilo«, zlasti pa jih je razburilo dejstvo, da so tudi nekateri demokristjani glasovali proti njihovemu predlogu o «po-sebn-‘t upravah« in da je večina demokristjanov, skupno s sredinsko in levo opozicijo sprejela predlog republikanca Geppija, ki je imel povsem drugačen pomen od fašističnega in je v bistvu predlagal neke vrste preiskovalno komisijo. To je povzročilo, da so fašisti zapustili
dvorano in se niso več vrnili niti ob glasovanju proračuna. Zaradi njihove odsotnosti proračun ni dobil predpisane absolutne večine glasov in je bil zato zavrnjen.
Za sedaj se zdi, da ne preostaja drugega, kot da vladni komisar imenuje svojega posebnega komisarja za odobritev proračuna, kot je to napravil za uveljavitev sklepa o povišanju trošarine, ki ga je občinski svet z večino glasov zavrnil. Kaj bodo napravili demokristjani po imenovanju komisarja za proračun še niso povedali. Ni pa izključena možnost, da bo sedanji odbor podal ostavko in da bodo sprejeli rešitev novih volitev, kar je dal posredno razumeti tudi njihov svetovalec Stopper, ko je v glasovalni izjavi o proračunu dejal, da se ne bojijo ponovno stopiti pred volivce.
Sindikalna dejavnost
Zaradi trinog.uvosti ravnateljstva obratov CRDA in vodstev Tržaškega arzenala ter ladjedelnice Sv. Justa, ki sploh nočejo pristati na pogajanja glede zahtev za zboljšanje delovnih pogojev in zvišanje prejemkov, Ki sta jih predložili obe sindikalni organizaciji, so prizadeti delavci omenjenih ladjedelnic stavkali tudi ta teden. Vse kaže pa, da se je borba šele začela in se bo še bolj poostrila po letnih dopustih, če delodajalci ne bodo popustili in pristali na upravičene zahteve delavstva, ki je odločeno, nadaljevati borbo do končne zmage. V omenjenih podjetjih, ki so velikega gospodarskega pomena za Trst, je zaposlenih nad 7.000 delavcev, poleg tega pa so prizadeti in stavkajo tud i delavci iz zunanjih podjetij, ki opravljajo razna dela v ladjedelnicah. Omeniti je treba, da so se razmere v tržaških ladjedelnicah zadnje čase znatno zboljšale, saj imajo dovolj naročil in delajo s potno paro; zaradi tega bi pa lahko priznali delavcem njihove pravice.
V okviru stavke je bilo pretekli teden tudi enotno zborovanje stavkajočih kov-narjev, na katerem je prišla do izraza odločna volja stavkajočih.
Omeniti je treba tudi vprašanje uslužbencev krajevnih ustanov, ki so se zelo razburjali pretekli teden, ker je iz Rima prišla vest, da je zakladni minister Medici od kloni! poenotenje njihovih plač, kakor so že sklenile razne uprave m pokrajinski svet.
rej poudarjajo da imajo prizadeti nameščenci vso pravico do poenotenja plač s poviški 30 odstotkov kot v vseh ostalih bolnišnicah v Italiji. Zaradi tega je nerazumljivo ravnanje omenjenega pokrajinskega odbora, ki zadevo zavlačuje.
Omenjene stavke se bodo u-deležili uslužbenci v glavni bolnišnici, pri Magdaleni in na kliniki dojenčkov, razen osebja, ki je zaposleno pri najnuj-ših službah za neposredno o-skrbo bolnikov in za nujne primere sprejema v bolnišnico.
Priseben železničar
58-letni Eugenio Tommasi iz Ul. Battera je imel včeraj ponoči res veliko srečo. Malo je manjkalo, da ga niso zmečkala kolesa tovornih vagonov ir če do tega ni prišlo, se mora zahvaliti, .tudi.^delno prisotnosti duha.
Okoli 4.30 je mož stopal preko tračnic železnikše postaje pri Sv. Andreju in zaradi teme ni opazil, da so privozili po tiru nekateri vagoni. Njegov delovni tovariš ga je s krikom opozoril na nevarnost in ker ni imel drugega izhoda, se je še pravočasno vrgei na tla. Trenutek zatem so vagoni zdrveli po tiru nad njim. Pri padcu na tla pa se je ranil na desni roki, zaradi česar se je z rešilnim avtom zatekel v bolnišnico, od koder pa so ga po nudeni zdravniški pomoči odslovili s priporočilom 10 dni počitka.
- — «*----
Štirje ranjeni zaradi slabih zavor
Včeraj popoldne je prišlo V Ul. Don Bosco do hude prometne nezgode, ki pa se je k sreči končala brez smrtnin žrtev. Vzrokov ne bo težko u-gotoviti, vendar menijo, da se je nezgoda pripetila zaradi slabih zavor ali morda tudi zaradi nenadne okvare.
49-letni šofer Carlo Nada*; iz Ul. Stuparich je včeraj malo pred' I". uro stopil v kabino težkega tovornika, kamor je povabil tudi 64-letneea Petra Lazaria iz Ul. DTsella, 73-letnega Aviodanta Leona iz Ul. Donadoni in 59-letnega Josipa Zankcliča iz Ul. dell'Abro. šofer je zavozil z drugo prestavo po strmini navzdol, a zelo verjetno je, da je tedaj spoznal, da mu zavore ne delujejo. Zato je hotel preložiti prestavo r>a prvo, da bi s tem zaviral, a se mu to ni posre-člo, zaradi česar je tovornik po 100 metrih skoraj blazne vožnje treščil in se tudi zar i v zid Tržaške konopljarne. Iz močno poškodovanega tovornika so potegnili vse štiri potnike. ki so bil: več ali manj ranjeni, zaradi česar so jih nemudoma poslal v bolnišnico kjer so Nadaliju ugotovili najhujše poškodbe, kar je prisililo zdravnike, da so si pridržali prognozo.
Itazen Aviodanta, ki so ga zaradi zloma čeljusti in globoke rane na bradi sprejeli s prognozo okrevanja v 40 dneh na stomatološkem oddelku, so morali pridržati na II. kirurškem oddelku poleg Nadalija še Lazarja, ki bo verjetno p-kreval v 20. in Zankoliča, ki bo potreboval za okrevanje 20 do 40 dni.
 «»-------
Jutri se bo pred porotnim sodiščem nadaljevala razprava proti Miljčanom
Pred sodiščem sta se morali v dveh procesih zagovarjati dve osebi, ki so ju obtožili, da nista plačali Zavodu za socialno zavarovanje določene prispevke za delavce.
47-letnega Attilia Udovicha iz Ul. della Guardia so kot predsednika zadruge med težaki na pokritem trgu prija-cili sodišču novembra 1953. leta in so mu istočasno zabičali, da mora nakazati Zavodu zaostale oziroma neplačane zneske v višini 9,114.390 lir.
Sodišče je moža spoznalo za krivega in ga obsodilo na 1CO.OOO lir globe ter na povračilo povzročene škode, ki odgovarja vsoti, katero je Zavod za socialno zavarovanje zahteval, to je nad 9 milijonov lir.
Enak prekršek so ugotovili tudi pri Zadrugi javnih tehtnic, zaradi česar se je moral predsednik ustanove Piero Lenar-don z Drevoreda XX. septembra zagovarjati pred sodnikom, ki ga je obsodil na 50.000 lir globe in na povračilo škode INFS, ki znaša 3.549.990 lir.
• * *
Jutri zjutraj se bo pred porotnim sodiščem nadaljevala razprava proti Brainiju in drugim Miljčanom. Razprava bo posvečena zasliševanju novih prič m če ne bo presenečenj, se bodo vrstili pred sodniki trije funkcionarji, ki so 1946. leta vodili preiskavo o Trevi-sanovem umoru, to je Ricatto, Barbaro in De Giorgi. Dalje bomo videli agenta Ferigno, katerega je predlagal tožilec skupno z Bianco Del Negro
por. Trevisan in policijskim a-gentom Giorgiom Dessantijem. Govori pa se, da se je agent že izselil, zaradi česar bi bilo njegovo zasliševanje nemogoče. Mem številnimi pričami bodo tud; vse tri Rapotzeve sestre, njegova žena in tudi Brainijev oče in sestra. Razprava, ki bo verjetno precej zanimiva, se bo začela ob 9.30.  «»-------------------
Padec motociklista
Zaradi zloma leve lopatice, rane na nosu in prask po raznih delih telesa so včeraj proti večeru sprejeli na ortopedskem oddelku 17-letnega Uga Giilera iz Ul. Machlig, katerega so pripeljali v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa.
Mladenič, ki bo verjetno o-stal pod nadzorstvom zdravnikov 30 ali 35 dni. je izjavil, da se mu je med vožnjo z motorjem pripetila nezgoda. Vozil je namreč, verjetno s precejšnjo hitrostjo, po Ul. Mar-chesetti v smeri mestnega središča, a na ovinku ga je zaneslo s ceste, zaradi česar Je nerodno padel na tla skupno z vozilom.
OBVESTILO
Obveščam svoje cenjene kliente, da iz več razlogov ne poslujem več pri fotografskem ateljeju «Edi» v Ul. Oriani 2. Svoj nov naslov bom čimprej objavil.
»Edi* Selhaus
ter z novim županom, ali nove volitve. Tržaški komunisti so vedno pozivali vse prebivalstvo, naj okrepi borbo proti klerofašističnemu odboru. Dosledni temu svojemu stališču, so vedno obsojali sodelovanje demokristjanov s fašisti, nedemokratično stališče do proračuna in vso upravno politiko.
Danes je postalo jasno vsem, da se Bartolijev enobarvni odbor ne more ohraniti pri življenju brez odločilnih glasov fašistov in zato morajo vsi demokrati zahtevati takojšnji odstop odbora, da se sestavi nov odbor, ki bo s svojim programom zadovoljil zahtevo po novi politiki, ali pa da se napovedo volitve.
* * *
Izjavo v zvezi z občinsko krizo je dalo sinoči tudi tajništvo tržaške federacije PSDI, ki pravi da pomeni zadnje glasovanje v občinskem svetu dokončno obsodbo Bartolija in njegove politike, ki se je skušal do zadnjega rešiti s pomočjo misinov. To politiko so demokristjanski voditelji začrtali pred dvema mesecema v znaku upravnega «teh-nicizma« s čimer so razbili demokratično koalicijo in zavrnili socialno odprtje.
PSDI pa zlasti obsoja način, s katerim je Bartoli obravnaval vprašanje združitve socialistov in odnose med katoličani in socialisti. Bartoli se je s svojimi besedami postavil na najbolj reakcionarno stališče ter je s tem pokazal, da ne more načelovati nobenemu občinskemu odboru, ki se ne bi opiral na skrajno desnico. PSDI tudi zavrača izjavo KD, češ da je z enobarvnim odborom prevzela nase odgovornost za upravljanje občine, saj je znano, da so misini že od vsega začetka Krščansko demokracijo izsiljevali. Ni tudi nobena tajnost, da so se v petek zvečer razni predstavniki KD pogajali s fašistično skupino. PSDI je naročila načelniku svoje skupine v občinskem svetu, naj glasuje proti proračunu, ker je hotela s tem poudariti svoje nezaupanje do politike odbora in do programa župana Bartolija.
Kar se tiče bodočnosti, poudarja PSDI, da je sicer nujno odobriti proračun, da pa v interesu mesta in ugleda demokratičnih ustanov ni drugega izhoda kot nove volitve.
PSDI je zavzela stališče tudi do stavkovnega gibanja kovinarjev, katerim izraža vso svojo solidarnost.
Nezgoda na delu
Med delom pri gradnji nove stavbe v Ul. Filzi je 42-let-ni Anton Milkovič iz Ul. Mon-tecchi začutil močan udarec v glavo, ki ga je dobesedno podrl na tla. Mož se je dvignil s tal in spoznal, da ga je udaril kavelj žerjava. Ker je Milkovič precej krvavel, je moral z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga pridržali s prognozo okrevanja v 10 ali 12 dneh
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
llllllllltllllllllilllllllllIltlIllltlltttlllll1lllllllllllilllllllllllllllllll1l|IIIHIIItlltllllHlllllllllllllltlllimuilllMlllllllllllltllimilll||||||tlllt||||||||||||||||
Aretacija spretnega goljufa
Družinam ujetnikov je obljubljal povratek svojcev iz ujetništva
S tem je opeharil več družin, dokler ga niso prijavili policiji
V stanovanju sta padli
Kmalu po 17. uri so morah sprejeti s prognozo okrevanja v 10 dneh v bolnišnici 81-let-no Marijo Drozino vd. Mar-chesi iz Ui. Muragiiune, ki »e je med padcem ponoči 1. t. m. močno udarila v komolec ,e-ve roke in se ranila nad levim očesom.
Huje pa bo za Giuseppinc Pin vd. benedetti iz Ul. Gt-giotti, ki .ma tudi 8! let, ker si je ženska med padcem v stanovanju zlomila stegnenico leve noge, kar je za stare ljudi neozdravljivo. Zato so jo zdravniki sprejeli na ortopedskem oddelku, a so si pridr žali prognozo,
Zadnje dni julija se je neki Ervino Fuchs zglasil v uradih letečega oddelka in prisotnim funkcionarjem izrazil sum, da se po Trstu potepa neki inž. Morandi in skuša prevariti družine ujetnikov v ruskih taboriščih in podobno. Domnevni inženir se je obrnil tudi na Fuchsovo znanko, 40-letno Marijo Giasso iz Ul. Piccardi z obljubo seveda proti plačilu 100.000 lir, da bo pomagal njenemu bivšemu zaročencu Heinzu Majewskemu iz Rusije. Po njegovih izjavah sodeč, je Majevvski, katerega so ujeli 1945. leta na Reki, baje v iu-skem ujetništvu, vendar bi se mu s pomočjo nekega majorja Rdeče armade posrečilo brez dvoma uiti in priti domov. Zenska je bila vesela te vesti, vendar je zaradi moževih protislovij hotela zadevo Je dobro premisliti ter se je za nasvet obrnila k Fuchsu. Ta se je sestal z inž. Morandijem v kavarni »Stella polare« In se še enkrat pozanimal za zadevo. Ker se je zdela ponudba tudi njemu sumljiva, se je z izgovorom oddaljil in stekel na policijo.
Kmalu zatem se je vrnil, a v spremstvu policijskih organov, ki so lažnega Morandija identificirali za nevarnega goljufa Otton» Secchiattija, ki je nekoč stanoval v našem mestu, a se je preselil v Vi-cenzo.
.ed zasliševanjem je Sec-chiatti priznal, da se je z Giassovo menil o osvoboditvi njenega bivšega zaročenca, ker je to nalogo dobil od druge osebe, katere nikakor ni hotel imenovati. Zanikal pa je, da bi zahteval 100.000 lir, temveč le četrtino te vsote, ki bi morala iti kot nagrada domnevnemu ruskemu častni-cu. Nadel pa si je drugo ime, se je izgovoril Secchiatti, samo zato, da ne bi bila njegova oseba zapletena v te poskuse bega.
Giassova, ki je potrdila izjave svojega prijatelja, je policijskim organom izročila tu-
i pismo, v katerem je Secchiatti lastnoročno opisal živ-
ljenje in trpljenje Majew-skega.
Policijski funkcionarji so Secchiattija izpustiii na za-_asno svoboejo in ga prijavili sodišču.
Na	svobodi	pa	je	bil mož
le dva dni. Policija je bila namreč obvečena, da so bili tudi drugi sorodniki ujetnikov ali izginulih ljudi prevarani, zaradi česar so Secchiattija ponovno poiskali in ga še stro-e zaslišali. Ker je mož uvidel, da nima smisla zanikati, je vse priznal, in sicer, da je nekako pred desetimi dnevi obiskal družino Slataper iz Ul. Machiavelli kjer	Je gospodinji	sporočil	da	je	njen sin
Scipio še živ v ujetniškem taborišču nekje v Rusiji. Lahko S' predstavljamo veselje matere, ki se je možu zahvalila za vest in mu dala 1.000 lir, še posebno ker ji je obljubil, da bo storil vse za njegovo vrnitev domov.
21. julija je šel k Angeli Facchinetti vd. Muran v Ul. Pieta in se predstavil za majorja, povratnika iz ruskega ujetništva, kjer je srečal njenega	nečaka.	Ko	je	dobil od
žene 10.000 lir, ji je naročil, naj pripravi zavoj oblačil, da bi ga poslali ujetniku.
Oan kasneje ga je pot zanesla v Padriče, kjer se je zglasil pri materi izginulega vojaka, Kristini Kralj por. Fer-luga. S svojim prepričljivim govorjenjem je Ferlugovo pripravil, da mu je dala 5.000 lir i prve stroške, k; bi jih imel z organizacijo povratka. Sicer je trdil, bo povratek organiziral na svoje stroške, saj denarja mu ne manjka, ker je lastnik velike stavbe v Padovi, a se je slučajno znašel brez potrebnih sredstev. Sicer pa, kaj je 5.000 lir za mater, ki dolga leta nima vesti o ljubljenem sinu. Zena je tedaj vedno po Secchiattijevem naročilu, napisala pismo sinu in kmalu zatem je dobila ctrugo pismo z Dunaja, v katerem jo je Secchiatti grajal, da mu ni zaupala in mu poslala zavoj z oblačili za »uboge trpele ujetnike«.
Ker z nesramnim goljufanjem mož ni dovolj zaslužil, si je hotel izposoditi od nekega železničarja iz Videmske ulice kakih 13.000 lir, seveda z namenom, da jih nikoli več ne vrne, a železničar je bil toliko pameten, da ni segel v žep.
Med preiskavo v Secchiattijevem bivališču so agenti našli raztrgano pismo, naslovljeno na neko družino v Rio Campa-rolo Lonigo, s katerim je goljuf prosil za denar, ki bi služil njihovemu sorodniku za beg iz Rusije. O tem pismu se je mož izgovoril, aa se je skesal in da ga je zato raztrgal.
Sedaj pa ga policijski organi niso več izpustili na svobodo, temveč so ga spremili v zapor, kjer bo ostal do procesa.
PROSVETNO DRUŠTVO »ZVEZDA« v Podlonjer Ju priredi danes 4. in jutri 5. avgusta tradicip-nalni ples mandrijerjev. Igrala bo domača godba.
Vabljeni vsi'
IZLETI
IZLET SPDT V TRENTO
V soboto In nedeljo dne 17. In
18. avg. priredi Slov. planinsko društvo Izlet v Trento kot izhodišče na okoliške vrhove: na Vršič. na Triglav, Kriške pode Itd. ali za bolj dolinske *plan*ince» — k izviru Soče.
Vpisovanje v ponedeljek, torek in sredo, 5., 6. in 7. avgusta od
19. do 20.30 ure v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29-11.
KAZNA OKVKNTII.A
Prosvetno društvo »S. Skam
perle« obvešča, da bodo vaje za odbojko od srede dalje ob 20.30.
Operetne predstave na gradu Sv. Justa
Danes ob 21. uri bo druga predstava operete «Pri belem konjičku«. V raznih vlogah nastopijo: Nora Henjon, Hedy Fassler, Anna Campori, Elvio Calderoni, Glauco Scarlini, Lino Robi, Gualtiero Rispoli ter Carlo Campanini in Gianluigi Marianini. Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic.
V torek tretja predstava operete «Ples v Savoyu».
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 3. avgusta se je v Trstu rodilo 11 otrok, poroke so bile 4, umrlo pa je 5 oseb.
POROČILI SO SE: kuhar Ed-mondo Alberto Valera in gospodinja Gigliola Balbi, učitelj Giuseppe Pipitone in učiteljica Lio-nella Chiandussi, inženir Marino Bolaffio in zdravnica Margherita Terzi, skladiščnik Luciano Basso in delavka Dorotea Licon.
UMRLI SO: 76-letna Marcela Palmič por. Bassi, 69-letni Pietro Visentini, 73-letni Rodolfo Batte-lini, 44-letna Marcella Abramo-vich por. Suttora, 53-letna Viktorija Krečič por. Lausi.
OKLICI:	inženir Claudio De
Grandi in študentka Loreta Rispoli, poštni uslužbenec Giuseppe Mairussi in bar.istika Lidia Boc-calom, težak Virgilio Gabrielli in prodajalka Giuseppina Pizziga, strugar Giino Borin in tkalka Luciana Stradi, težak Emiliio Bilo-slavo »n bolničarka Livia Fabris, težak Renato Riboli in uradnica Libera Godas, slikar Luiigii Ma-rilli in gospodinja Maria Piscian-daro, delavec Augusto Boz in služkinja Maria Ponta, delavec Luigi Greeo in uradnika Lidia P arov el, poslovodja Sergio Bensi in frizerka Maria Luisa Cusiria, telefonist Bruno Maschietto in gospodinja Carla Girelli, slikar Al-fiero Venturini in gospodinja Lidia Perini, livar Eugenio Ceriesa in gospodinja Iolanda Denardi, težak Giovaom Zago in gospodinja Irma De Grassi, mehanik Florijan Ukmar in šivilja Silvestra Starc, mehanik Michele Bal-zano in cvetličarka Maria C a tipe il ut ;, občinski uslužbenec Franc Maganja in uradnica Celestina Ukmar, advokat Sergio Pierange-li in uradnica Mafalda Bragagno. lo, barist Giuliano Grcppazzi in gospodinja Silva del Piecolo, šofer Giovanni De. Polli in gospodinja Pietrina Gratton, kurjač Giuseppe Novel in gospodinja Tatjana Hagg-ia, mesar Peter Kresovič in delavka Anmamaria Novak, uradnik Antonio Abbattista in uradnica Eriča Cuhel, uradnik Claudio Pelizon in šivilja Margherita Capriiula, uradnik Dino Lepre in uradnica Luciana Zelenca, težak Giuseppe Manin in gospodinja Nerioa Trento, poljedelec Ivan Puntar in gospodinja Amelia Oio, industrijski izvedenec Ivo BongiGvanni in gospodinja Elda Peschiani, prodajalec časopisov Michele Laiso in gospodinja Adriana Iviani, prodajalec Giuseppe Fabris in gospodinja Maria Debeliliis, tinancar Danilo Valerio Cason in gospodinja Rosina CAcutto, inženir Guido Pa. ladin im učiteljica Antonetta Grie. co, uradnik Remo Vinc is in uradnica Anina Maria Bettini, uradnik Francesco Carlo Balbi in gospodinja Laura Naffi, uradnik Vito Cocci i« gospodinja Pierina Bi-netti, uradnik Avgust Gruden in uradnica Karla Gerlanc, elektrotehnični izvedenec Domenico Seiortino in učiteljica Edvige Rai. covi, železničar Francesco Losur-do in šivilja Caterina Minca, industrijski izvedenec Luciano Scherliich in knjigovcdkinja Licia Fonda, mehanik Oskar Sedmak in gospodinja Annamaria Rupel, delavec Ferdinando Bobbini in gospodinja Mirella Gabrielli, borzni komisar Gianfranco Tononii in učiteljica Maria Luigia Borruso, pomorščak Antonio Poselli in gospodinja Evelina Bernini, šofer Gualtiero Michelazzi in uradnica Norina Silvestro, soboslikar Luciano Cecchin in gospodinja Emi. lia Si ega, uradnik Claudio Dorni in uradnica Caterina Gregorat ,radijski tehnik Mario Carpineti m gospodinja Elda Calnero, u-radnik Luigi Dick in gospodinja Ginetta Pallin, pek Silvio Ceppa in prodajalka Renata Sojer, finančni stražnik Vincenzo Martu-riello in frizerka Antomietta Ca-vagnis, mehanik Renzo Giannelli in bolničarka Leda Paoletti, ladijski inženir Antonio Borregue-ro-Gil in gospodinja Anna Costa, agent zavarovalne družbe Giuseppe Borgattj in gospodinja Annamaria Perriotto, finančni brigadir Mario Fiorelli in šivilja Maria Claudi a Dogam, uradnik Giuseppe Betti in gospodinja Pia Zorzini, finančni stražnik Riviero Burgassi in uradnica Raif-faela Rešeta, mehanik Vincenzo Criso in šivilja Luciana Crovati-ni, uradnik Umberto Manca in gospodinja Bianca Castro, železničar Severine Castagna in gospodinja Gisella Covaz, trgovec Luigi Pipio Virzi in gospodinja Rosa Slabile, uradnik Pietro Ago. stin*i in uradnica Simeoni Nives, agent civilne policije Giovanni Matassl in uradnica Mirella Lo-vreclch, električni varilec Alfeo Musuruama in cvetličarka Nives Sporerani, advokat Mario Demar-chi in uradnica Malvina Tellini.
Melodije iz revij; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Musorgski; Slike z razstave; 15.30 Skladbe Vincenta Youmansa; 16.05 Slavni pianisti; 16.30 Južnoameriški odmevi; 16.50 Rossini: Baletna glasba iz opere «Viljem Tell«; 17.00 Slovenski zbori; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Brahms: Trio št. 2 v C-duru, op. 87; 18.30 Mladina pred mikrofonom: acNastop gojencev otroškega vrtca v Devinu«; 19.00 Giannini: Koncert za trobento in orkester; 19.15 Armando Sciascia in njegov orkester; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Weber: «Carostrelec», opera v 3 dej. (po I. dej. ob 21.20 cca: Nedelja v športu); 22.50 Večerni ples; 23.30 Polnočna glasba.
TRST 1.
9.40 Pojeta Nelila Colombo In Bruno Rosettani; 12.00 Igra orkester Ferrari; 14.15 Na orgle Hammond igtra Gerhard Greogor; 14.30 Operna glasba; 15.30 Priljubljeni orkestri; 17.30 Simfonični koncert; 21.00 Glasbeni variete z Rascelom.
22.39 Koncert »Zagrebških solistov«, dirigira Antonio Ja. »igro.
23.30 Plesna glasba.
KOPER Poročila v italijanščini:	6.30.
12.30, 16.30, 17.3U, 19.15, 23.00. Poročila v slovenščini:	7.30.
13.30, 15.00.
8.00 Kmetijska oddaja;	8.30
Lahka glasba; 9.00 Oddaja za beneške Slovence; 9.20 Charles Gounod: Uvertura k operi »Faust«; G. Bizet: Arležanka, suita št. 1; 9.45 - 10.15 Spored iz Ljubljane; 10.15 Nastop Tržaške tamburice p.v. Janka Gerdola; 10.30 Sosedni kraji in ljudje: S tržaškimi gledališčniki; 10.45 Glasbena med; igra; 11.00 Operni koncert; 12.05 Glasba po željah; 13.30-14.00 Spored iz Ljubljane; 14.00 Glasba po željah; 15.10 Poje moški zbor iz Dornberga p.v. Ceneta Matičiča;
15.30 Nedeljski promenadni koncert; 16.00-19.00 Sipored iz Ljubljane; 19.25 Lahka glasba; 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 Glasba za lahko noč.
LOTERIJA
BENETKE	54	79	19	85	42
BARI	72	22	60	19	48
CAGLI ARI	82	15	63	64	83
FLORENCA	51	35	9	57	75
GENOVA	28	84	63	59	21
MILAN	2	15	51	13	32
NEAPELJ	35	10	30	89	49
PALERMO	86	50	76	13	11
RIM	47	5	54	74	63
TURIN	73	31	63	55	48
-«»-
NOČNA SLUŽBA LEKARN v avgustu
INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2; G. Papo, Zgornji Kjadin 1095 (Sv. Alojz); Picciola, Ul. Oriarit 2; Alla Salute, Ui. Gl ul la 1; Ser-ravallo, Trg Cavana 1; Harabaglla v Barkovljah in Nlcoli v Skednju.
NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN
Biasoletto, Ul. Roma 16; Da-vanzo, Ul. Bernini 4; Godina Enea, Ul. Ginnaatica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Millo, Ul. Buonarroti 11; Sponza, Ul. Mon-torsino 9 (Rojan); Harabaglla v Barkovljah in Nicoli v Skednju.
04KOVI IN PKINPKVKI
RADIO
pok Elizabeta
Namesto cvetja na grob Marije Sancin daruje Kocjančič 500 lir za Dijaško Ma tico.
P. I. daruje 500 lir za Dijaško Matico,
TRST POSTAJ A A NEDELJA, 4. avgusta 1957
8.00 Jutranja glasba; 8.30 Do-,ači motivi; 9.00 Kmetijska odtaja; 9.30 Haydn: Koncert v D-duru za čembalo in orkester; 9.50 Lahka glasba; 11.00 Dunajski valčki; 11.35 Pestra operna glasba; 12.15 Za vsakogar nekaj; 12.45
SLOVENIJA 327.1 m. 292,1 m. 212,4 m
Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00,
10.00,	13.00,	15.00,	17.00.	19.30
22.00,
8.30 Mladinska radijska igra — Friedrich Feld: Almazarski vodnjak; 9.23 Slovenske narodne in umetne pesmi pojo Sonja Draksler, Rudolf Franci in Slovenski oktet; 9.45 Se pomnite, tovariši... — Oskar Hudales: Bodi zdrava domovina; 10.15 Kar raidi poslušate; 12.00 Zabavni koncert; 13.15 Zabavna glasba; 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
16.00 Sprehod po »Zlati Pragi«; 16.30 Glasbeni mozaik; 17.30 Operetni zvoki; 18.00 Reportaža z mednarodnih avto-moto dirk na Ljubelju; 18.30 Melodije za dobro voljo; 19.00 Zabavna glasba;
20.00 »Malo od tu i*n malo od tam«* 21.00 Športna nedelja; 21.15 Nočni koncert; 22.15 Zaplešimo!
TELEVIZIJA
16.00 Športno popoldne; 21.00 Telematch; 22.30 «Edini izhod«, film; 23.00 Nedelja v športu.
KINO
Excelsior. 16.00:	«Pohujšanje	v
Miamiju«.
Feuice. 15.30: «Puccini», Gabriele Ferzetti in Marta Toren. Filodrammatico. 15.00: »Muka«, P. Nevvman, W. Pidgeon, 0’Brien ih A. Francis.
Grattaclelo. 15.30:	*Newyorška
zver«, Yul Brynner. Supercluema. 14.30: »Vojščaki sinjega losa«. Tony Martin. Arcobaleno. 14.00: «Kronos». Ci-nemascope. J. Morrovv in B. Lavvrence.
Astra Rojan. 15.00: «Deževje v Ranchipuru«, L. Turner. Cine-mascope in tecbnicolor.
Capitol. 15.00 :«Kralj za 4 kraljice«, C. Gable, E. Parker, J. VVilleš.
Crlstallo. 15.00:	«Zaupnt zloči-
nec«, A. Sim, G. Cole in T. Thomas.
Alabarda. 14.30: «Alibi je bil popoln«. Superscope. J. Fontaine in D. Andrevvs.
Arlston. Glej kino na prosteml Aurora. 15.00: «Mademoiselle Pi-galle«, B. Bardot.
Armnnia Glej kino na orosfem Ideale. 16.00: «Oklahoma». Tech-nicolor. Clnemascope. M. Rae. G Nelson.
Impero. Zaprto zaradi počitnic. Italia. 15.00:	«Aristokrati», P.
Fresnay, B. Auber, J. Dacquine. Moderno. 16.00: «Cena slave«, G. Ferzetti, E. Rossi Drago, M. Bongiorno. Technicolor.
Savona. 14.00:	»Veliki	dvoboj«,
R. Ryan, V. Mayo.
Viale. Zaprto za počitnice.
Vitt. Veneto. Zaprto za počitnice. Belvedere. 15.00: «Gola ostroga«.
Terhrtcolor.
Massimo. 14.30: «Vellkl lov«, G.
Andrč in M. Thompson.
Novo cine. 14.30; «Tihotapci iz Kenije«, L. Hayward, V. Hurst.
Marconi. Ob 16.00, na prostem 20.15: «Vozel za vrat«. Technicolor. J. stewart, J. Dali. Paradlso. 20.15: ((Srebrni kelih«* Cinemaseope. Virginia Mayo m J. Palance.	.
Ponziana. 20.15: «Clo*vek, ki J« preveč vedel«, James Stevvafi in Doris Day.	,
Secolo Sv. Ivan. 20.30: «Moški poročijo brunetke«, J. Russell. Skedenj. 20.30: «Bengalski konj«' niki«, R Hudson in A. Dahi* Stadio. 20.30; «Desiree», Marlon Braindo im Jean Simmons. Vaimaura. 20.30: «Kot listi v vetru«, R. Hudson, L BacailJ. . Rojan. 20.00 in 22.00: «Kraljev> tat«. Cinemascoje. Ahn Blytn in E. Purdom.
(~ MAH OGLASI ^ fr
VESPE, AVTOMOBILE, KOL^ he SA in ŠIVALNE STROJE do
m rabljene si oglejte brez oo- l veznosti, različne nadomesti^
dele in’ razna darila z vsejnj potrebnimi listinami, odpreim/J ^
jjvjli cuuiiui šipi..nalili,	h3
najhitreje m daje vsa potrehfl* 8» pojasnila tvr. Beltram, Trst, v‘* ta Valdirivo 3. tel. 36-991.	Fl
KOLESA, znižana cena 7.000 fif* fr Motorna kolesa 44.000 Ur, P*- " ’T tja kolesa - darilne pakete bfo, |s faktorja MARCON, UL. PIETA j 3, Trst.	ta
14-LETNEGA VAJENCA iščem * £o trgovino jestvin. Ul. Rossetti 1,1 hi
MIZARSKEGA VAJENCA spra na
memo takoj v službo. Delavnk hi Počkaj, Ul. Ghirlandaio 7 (m|ZU po Trga Perugino).	ha
M
AVTOGARAŽA
«R0IM9»
TRST, Ulica Moreri 7 Tel. 35-60*
Servisna postaja Avtoprevoz
potnikov tu- ln v inozemstvo
»UNION*
Svetovno znana zavarovalnica od let? 1828 Je v TRSTU UL. GHEGA 8 - l.
tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK
»l ha IH
S. A.
AVTOBUSNE RHOGE
KINO NA PROSTEM Arlston. 20.00: «Kraljevi lokostrelec«. Cinemaseope, technicolor. R. Taylor, K. Kendall.
Armonia. 14.. na prostem ob 20: «Zelezno krilo«, B. Hope, K Hepburn.
Arena dei flori. 20.15: «Vsl na krovi«, J. Powell, Tony Martin In VValter Pidgeon, Garibaldi 20.15: «Guaglione», G. Rubini, M. Girottl, D. Gray, T. Pica
Trst - Sežana - Ljubija11’' vsak dan lz Trsta ob 7.30 Opčin ob 7.50).
Trst - Sežana: petek lfl ^ bota ob 7.00 in 15.30;	_
— iz Sežane ob 9.30 tn l8c3^
Iz Trsta; v Bane Seslj*0 *
Tržit: vsak dan ob 11.00;
— iz Tržiča: ob 12.15;
— v Bane - Sesljan ob
lavnikih: 8.40,	13.25, l7*1"'
— ob praznikih: 8.10, l4* 16.30.
— v Bane ob delavniki*1' 5.50. 7.25, 9.40, 18.30, 19.50;
— ob praznikih; 7.00, 8* 20.10.
Z Opčin v Sesljan (kop111' šče) ob de'avnikih: 9.20, 1®* 14.05, 17.55;	.
— ob praznikih: 9.20. ll*7' 12.15, 14.30. 15.45, 17.30, 18*3:;
Iz Bazovice - Trebč v Sesljan (kopališče); ob PrB^ ni kih: 9.00	10.50. 14.10	l7*1'
PREDEN GRESTE NA DOPUST se naročite na
.(PHIMOHSK1 DNEVNIKU
Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo.
15-dnevna naročnina 3 0 0 lir Telefonirajte na številko 37-338
PLES
V PADRIČAH
Danes ob 18. uri in v ponedeljek ob 19. uri priredijo padriški fantje
TRADICIONALNI PLl'S NA PROSTEM
BORŠTANSKI FANTJE vabijo DANES v NEDELJO na
TRADICIONALNO SAGR0
na kateri se bodo partarji pokazal' kot njihovi dedje v narodnih nošah*
IGRALA BO DOMAČA GODBA Preskrbljeno bo za pristno domačo kapljico in založen bife, Začetek ob 20. Ufi
PONOVITEV JUTRI V PONEDELJEK OB ISTI UHl
TVRDKA
JOŽEF SILA
uvoz
izvoZ
VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAV0 IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA
TIIST - Hlivu (iruiniil« šl. li-l • Ti: tl! tli n U7-D°^
57
jffiofsK^nevmk
4. avgusta 195Z
Goriško-beneški dnevnik
art
Dogodki tedna
Občinska dejavnost
V°~ i,^a' Poletnih počitnic je nai ije- ieij„ ,tudl za goriške upravi-I, JV.ki so se v poneaeljek lofl.	sestali v Beli dvorani
rzu Verdi. Zadnje zase-v* »V1 .bl!o ravno eno naj-i L J “Urnih in dolgih vendar tov1*3 n;'em sPrejeli več skle-L o up?avnega značaja. Tako hi sPreJeli predlog za poviia-««. m. . Lanf na reklame v me-) L'\tudi na rl?klamne table.
Urit L50 se bodo povezale ,t- e ““čine za uporabo jav-[ve Prostora, pri čemer bo->b- LamSeveda najbolj prizadeti L *ari' ‘n pa koristniki ze-f”, j.v* ne8a trga in trga na na	^bčinsKi svetovalci so
1)1 L i ,izv°lili za pregledni-j“ obračunov občinskih pod-ir brprri jVetovalea Moiserja, za II SIegled“ike letošnjih obraču-'stih podjetij pa Moiser-
Gradiške do Palmanove, kjer bo tekla nova cesta. S tem bi tudi’ Gorica, ki ima svoj pomen kot obmejno mesto, pridobila na važnosti in pred' vsem bi bil s tem okrepljen turizem.
Izlet v Trento za veliki šmaren
« j8 a*/ mujenj pd
A’ tJ^emsa in Battija.
Hi
zO
hf? ie dr- Poterzio poro-11 8orišk»11 ° korakih, ki jih je It kimu e'e8ac'ja napravila v ;). IH Pfed sprejemom zako-i Prosti coni v peti senat-posi°misiji. Kaaor smo videli Ua ian8--ta zbornica tega zako-
" »dobritUt6Snila Pre2ledati in b0 ' zato je upati, da se tjj . z§odilo takoj, ko se bo lija ? lesensko zasedanje Haske poslanske zbornice.
pii„;?mokracija» in njen do-r JiiiK, ki
Občin!? se vsajata, ker je lOOftin 1 ■ svet; določil pomoč '““o lir štandreški Juven-njuno nezadovoljstvo dru-
Slovensko planinsko društvo iz Gorice organizira za veliki šmaren 15. in 16. avgusta dvodnevni družinski izlet v Trento. Vabljeni vsi člani in ljubitelji tega prelepega dela Primorske. Prijave sprejema kavarna Bratuž.
Cena vožnji z avtobusom 1.000 lir. Iz Trente bodo izletniki lahko obiskali bližnje julijske vrhove
Go!)(‘ kupujte samo na trgu
Goriško županstvo opozarja vse' prebivalce, naj nikar ne kupujejo gobe pri zasebnikih, ker se s tem izpostavljajo veliki nevarnosti po zastrupitvi.
   	.	Gobe se smejo prodajati sa-
tudi občinski i mo na zelenjadnem trgu, kjer jih tržni komisar pred prodajo dobro pregleda.
FESTIVAL V ČEDADU
Danes zvečer modna revija
Včeraj zvečer so v Čedadu nadaljevali s poletnim festivalom na Nadiži, ki je bil preteklo nedeljo zaradi neurja prekinjen. Bogat program, v katerem so nastopili priznani radijski umetniki, med njimi tudi pevski kvartet Radar, je privabil mnogo občinstva iz vseh strani, ki se je ob na novo pripravljenih kioskih, plesiščih in lepem lesenem mostu na Nadiži kar najbolje počutilo.
Za danes Zvečer je napove-
Po dolgi odsotnosti
SNG iz Trsta prihodnjo	soboto Standrežu
Tržaški umetniki bodo nastopili v soboto v Patrickovi «Vroči krvi», v nedeljo pa v Pregarčevi «Sagri»
Po dolgem času bo Sloven- stu nešteto repriz. S «Sagro»
sko narodno gledališče iz Trsta zopet v naši sredi: tokrat bodo tržaški umetniki gostovali na prostem in sicer v Standrežu, na dvorišču Kon-
dana modna revija, kateri bo I zumne gostilne
“>>• To'
ga£e' m°reino razlagati d Hj , kakor plod nevoščljivo-fcv?r!r si Juventina kljub te-
dobro utira pot čsstn m Športu in s Lem di i 0 zastopa Standrež in tu-kVaii?riC0' ki se ne more po-*Uir z.boUšo ekipo. Vsako-Jasno, da mora obči-
^jneii!rbetl naiPreJ za nai" prj t. potrebe občanov in Graj ?1 m'slimo na prebivalce krej 1 ki so še vedno l£le 'fode. na kar opozarja planit raciia* v omenjenem bbčjnU| Vendar mislimo, da je tj 'j3 mnogo denarja zavrgla lrev,_ru®e mnogo bolj nepo-L'bna izdatke, kakor je po-pre" , Uvjentr n i. in zaradi njih L; a ln doslej odložila na-Ikuto ° v°d°voda na Gradi-
^"dikalno gibanje
tilu *eden se bodo po sporo-■ m so ga prejele tri sin-
ikalne
mdustrijcev, začela ureditev mezd
Zveze
_y-aJ
* Skorrl!,em' 151 50 zaposleni pri imeli ■ de^u 'n doslej niso
*-rjju Ureienega mezdnega spo-•lo a 8’ Zaradi česar je pri-
i,ki jjjdl. večkratnih sestankov,
• dajaj-r Predstavniki delo-tt£an?V .. imele sindikalne |prertv zacije. Sporazum bodo
j>0sienem koristili delavci za-pr.,‘ v kovinski industriji. ' d° v It*	industrijcev	bo-
, l!alnin,ratl<em predložili sindi-jih _ v°dstvom vsote, ki so tla-. .?menili kot proizvodne jtjm e delavcem in delav-°dgo rayonskega oddelka v Vsetj žri- Kakor znano obstoja ivihevaavn* ,sPorazum. ki predelav? pro'zvodno nagrado za jvlakene v Proizvodnji umetnih Ml 3q . ^a sestanku, ki je so se domenili, bo v ?.° sklenili sporazum, ki ibMačal 'e do konca leta in Pagr-j letošnje provizorične Uredj, e' ^asneje pa, ko bodo »ih a', tudi položaj posamez-^nslt« v zaposlenih v ra-ikoočn 1,1 “ddelku, pa bodo do-Pje n? .reš'l> to važno vpraša-Dan«°Uvodnih nagrad.
Sestjij	se bodo	v Gradiški
*8druo ,Uslužbenci Delavskih *kunn naše pokrajine. Na yili	sestanku	bodo posta-
°dnosn	eve P°	poenotenju,
to na	'zboljšanju mezd m
j bi) (jn0snov' sporazuma, ki je UslužhSeZen v R'mu za vse bpta ^“e Delavskih zadrug. '8zpra zadrug je pristala na J itn u i°-° ureditvi mezd svo-bo pr . užbencem in ta teden ka ls‘o do skupnega sestan-
Izb°!jšanje Ce*tnega omrežja
ki jo	je imel po-
bNa
■fijlfL*. r*» av* JC Ulici |JU-se *liL0dbor Pretekli teden.
VaŽi;
“dborniki dotaknili tu-
"ega vprašanja cestne-
r*Zili «e ja naše pokrajine. Iz-rico > 0 željo po povezavi Go-®enotk Vel'k° avtocesto Trst -
z avtocesto, ki naj Vl'a iz Gorice preko
Tridnevna šagra v Podgori
Včeraj zvečer so otvorili v Podgori tridnevno sagro, ki bo trajala še danes in jutri. Na programu, ki se bo odvijal v parku se bodo obiskovalci lahko zavrteli na številnih «brjar-jih». Včeraj zvečer je bil tu/dl tradicionalni ribolov, ki ga je organiziral goriški Zeleni križ.
prisostvovala televizijska napovedovalka Edv Campagnoli. Tovrstna prireditev bo brez dvoma privabila predvsem ženski svet, toda verjetno ne bo manjkalo tudi moških občudovalcev. Dalje je na programu izvajanje raznih folklornih in drugih, predvsem komičnih točk.
Na festivalskem prostoru seveda ne manjka dobrih jedi in žlahtne furlanske kapljice, mladinV pa bo lahko zaplesala ob hladni Nadiži in tisočerih ognjemetih;
Obrtniški organizaciji vložili kandidatne liste
Včeraj sta obe goriški o-brtniški organizaciji Obrtniško združenje in Pokrajinska e-brtniška zveza vložili kandidatne liste za volitve najvišjih obrtniških vodstev, ki jih bodo delegati izvolili prihodnjo nedeljo in ne danes, kakor smo včeraj pomotoma javili v našem listu. Z izvolitvijo pokrajinske obrtniške komisije in upravnega odbora bodo goriški obrtniki lahko u-spešneje vodili borbo za svojo uveljavitev v lokalnem gospodarstvu in si priborili tudi tiste pravice, ki jih nudi novi zakon o zavarovanju, odnosno o zdravniški pomoči
Gostovanje na odprtem je lansko leto zaradi nepotrebnih birokratičnih zavlačevanj rimskih oblasti odpadlo, kar
Včeraj so na goriškern letališču zabeležili najvišjo temperaturo ob 14.30 in sicer 29 stopinj C, najnižjo pa ob i>. uri zjutraj 18,6 stopinj C.
je goriške Slovence, ki so vneti ljubitelji odrske umetnosti nemalo prizadelo. Prav zato pa bodo letos toliko bolj radostno pozdravili nastop tržaške igralske skupine na deskah v Standrežu, kamor pridejo ne samo Goričani, marveč tudi okoliški Slovenci, ki nočejo zamuditi prilike, da si ogledajo nove ustvaritve Slovenskega narodnega gledališča.
Prvo gostovanje bo v soboto 10. avgusta zvečer; tokrat se nam bodo igralci SNG prikazali V Patrickovi komediji «Vroča kri», s katero so sicer že nastopili v Prosvetni dvorani, pa so dosegli takšen u-speh, da je bilo samo želeti ponovitev te prijetne in istočasno globoko humane igre na goriškem odru.
V nedeljo pa bodo igrali na štandreškem odru Pregarčevo veseloigro «Sagro» v tržaškem narečju, ki je doživela v Tr-
bo tako zadovoljeno željam številnih goriških Slovencev, ki so zaman pričakovali izvajanje te domače komedije v Gorici. V Pregarčevi «Sagri» nastopa skoraj ves umetniški ansambel SNG iz Trsta, zato je bilo razumljivo, da jih mali oder Prosvetne dvorane ni mogel sprejeti. Zato pa bo na prostem tržaška veseloigra mnogo bolje odjeknila in bo vsem, ki se bodo potrudili v Standrež nudila dve uri posebnega užitka.
 «»-------
DE2URNA LEKARNA
Danes posluje ves dan lil ponoči lekarna Soranzo na Korzu Verdi 17, tel. 27-89.
Športni dnevnik
Davisov pokal
Po zmagi dvojice Italija skoraj finalist
KINO -
CORSO. 15.00:	«Nežni spolu,
J. Allison, J. Collins, v ci-nemascopu in v technicolorju. VERDI. 15.00: «Onkraj Mombase«, C. Wilde. D. Reed, v cinemascopu in techmico-lorju.
VITTORIA. 15.00:	«Ziata ce-
sta«. v cinemascopu in v CENTRALE. 15.00: «Njen angel varuh«, J. Mason, L Bali, v cinemascopu in v technicolorju.
MODERNO. 15.00:	(tNjegova
visokost je pripravljala maščevanje«.
POLETNI KINO. 21.00:	»Po-
slednji most«, M. Schell. KINO STANDREŽ. 21.00: «Na zapadu nič novega«, film, ki je doživel največ svetovnih
priznanj.
iiiiiuiuuiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiuniimniiiiiiiriiiiimiitiniiiniiiHiitiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiHifiiHiiiiiiHuiHiuiHimiiiMMiiiMMiimHiHiuuuiiiiiiiiiHiui
Dopisi iz naših krajev
NABREŽINA
Lepo je naše športno igrišče, za Nabrežino mogoče prelepo in predrago. Planiranje, podzidek, kovinska ograja, čuvajnica — to je stalo lepe milijone, Z njimi bi. se bilo moglo zgraditi precej Ijud-skin stanovanj.. Pa bi, nič ne rekli, če. bi igrišče v potnem služilo svojemu namenu. A namesto športne dejavnosti in razigranja — mrtvilo. Mladini je tudi to odveč in dolgočasno in mu obrača hrbet. Kulturno * prosvetno delo — niti govora, koristno čtivo še manj, posečanje kulturno-pro-svetnih prireditev skromno. Kvečjemu ji prija kakšen napet in razdražljiv film, Najbolj teši njeno nestrpnost vožnja z motornim vozilom.
Skrbni starši se resno sprašujejo, kaj naj bi' mladini nudili, da bi jo umirili in jo usmerili v koristno zabavo in delo. Videti je, da čim bolj je mladina v stiku z izsjed-k,i civilizacije in čim več ji ta nudi, tem bolj se ona izogiba žrtev. Pravimo, da če je tako tudi drugod, potem je ta pojav zelo resna zadeva, ki zahteva od nas nekaj več kot samo ugotovitev in tožbe, od vseh merodajnih organov pa primerne ukrepe.
f)ečki so se vrnili iz počitniške kolonije v Zgornji peči. Dober zrak in hrana sta o-troke osvežila in okrepčala. Primerov obolenj ni bilo. Nekaterim razposajenčkom s kipečim življenjem, ki bi se bili v koloniji radi svobodno zabavali, nista bila nadzorstvo in disciplina preveč Všeč. Starši pa morajo priznati, da je to zlasti v tem^ primeru nujno potrebno. Sedaj so odšle v kolonijo deklice.
MEDJA VAS
Od nas gre bolj redko glas v svet. Tako je menda z vsemi bolj stranskimi vasmi. Zato se nam zdi, da smemo s tem dopisom povedati nekaj več o našem življenju. Dve
stvari sta nas te dni razveselili:	avtobusna zveza Sti-
van-Sempolaj, ki smo jo tako pogrešali, in nam bo vse--•transko služila, in asfaltiranje ceste od nas do Stivana, kn je že v teku. Smo občini za to hvaležni in hkrati tudi prepričani, da se je ta že zavzela za boljšo speljavo te ceste od glavne (goriške) ceste proti nam v dolžini kakih 60 m, kjer je zaradi prevelikega vzpona vožnja navkreber zelo otežkočena. Ta ureditev ne zahteva posebnih izdatkov, nam pa bi zelo pomagala.
Mi se, kot znano, pridno ba-vimo š kmetovanjem, živimo po zdravi vaški pameti in sprejemamo le one moderne stvari, ki nam morejo materialno in moralno koristiti. Kakaj naj bi se otresli starih navad, če pa so te še vedno dobre? Tako n. pr. še vedno pečemo in uživamo kruh Iz domače moke, ki je bolj zdrav, tečen in cenejši od pekovskega. Pač pa je naša mladina, ki se po povratku z dela (pretežno je zaposlena v Tržiču) rada loti kmetijskih opravil, dovzetna za vse novotarije, ki morejo prispevati h gospodarskemu napredku, n. pr. za poučno besedo o naprednem kmetova-vanju. Kar smatra po mnenju in izkustvih starejših za umestno in koristno, to uvaja v svoje gospodarstvo.
Gotovi utemeljeni razlogi o-virajo že dalj časa kulturno-prosvetno delovanje naše mladine, a smo prepričani, da bo to v doglednem času obnovila in že prihodnje zimske večere s pridom prebila, kar je naša splošna želja.
Za kruh ne bomo v zadregi, ker smo letos precej dobro mlatili. Smo pa precej v skrbeh za krmo, ker se razmeroma močno bavimo z živinorejo, a ne bo pridelek krme kril potrebe. S pridelkom krompirja je na splošno bolj kilavo, vendar pa različno:	dočim	bodo eni precej
nakopali, so drugi na slabšem. kar je vse odvispo od lege dotičnega zemljišča, od načina obdelovanja, semena i. e. Koloradskega hrošča ni-
smo vsi dovolj skrbno zatirali, to pomeni razen slabega spričevala tudi znatno gospodarsko škodo. Trta kaže dobro in upamo, da nas vinski pridelek ne bo razočaral.
Nekaj bi radi povedali o našem šolskem poslopju, a ker je dopis že dovolj dolg, odložimo to za prihodnjič.
MAV HINJE
Smatramo za potrebno dodati zadnjemu dopisu iz naše vasi naslednje:
Dopisniku R. P., ki si je baje le bežno ogledal našo vas, so po vojni obnovljena bivališča z gospodarskimi poslopji, lega vasi in zemlja zarezale ugoden vtis, ki je sprožil sodbo protivno današnjemu življenju naše vasi. Videl je vas kot je bila nekoč in se zatopil v njeno idilo. Zal pa je naša stvarnost daleč od te nekdanje pesmi. Nad dve tretjini takratnih gospodarstev (nad 30) pretežno kmečko-delavskih se je o-krog prve svetovne vojne pridno bavilo z zemljo. Danes je takih le kolikor je prstov na roki. Od nekdanjega števila goveda (nad 100) je danes še nekaka polovica, od okrog 2 in pol vagona žita kakšna petina, od okrog 250 hi vina okrog 100 hi. Torej velika sprememba.
STANDREŽ
vodovoda čakati dolga leta, tako, da smo skoraj izgubili zaupanje v naše upravitelje.
Po dveh letih bo v soboto in nedeljo gostovalo pri nas SNG iz Trsta. Gledališče, ki ga poznamo že dobrih 12’ le: je nri nas zelo priljubljeno in hudo smo bili razočarani, ker nas lansko leto zaradi nepredvidenih zaprek ni moglo obiskati. .Upamo, da bo vreme lepo, .tako. da se bosta obe pred-stavj., odvijali nemoteno.
DOBERDOB
Vse vaščane je hudo prizadela nenadna smrt komaj 24-letnega mladeniča Alda Ger-goleta. Mladenič je podlegel poškodbam, ki jih je prejel pri prometni nezgodi, ki se mu je pripetila v nedeljo zvečer ob vrnitvi s plesa na Poljan, kjer je v družbi prijateljev prav gotovo ni slutil, kako hitro bo moral dati slovo svojemu mlademu življenju. Na poti proti domu je po nesrečnem naključju trčil v kolesarja in izgubil oblast nad vozilom. Padel je več metrov vstran in si prebil lobanjo.
KakO je smrt mladega Alda prizadela vso vas, je pričal pogreb, katerega so se dober dobci udeležili v velikem številu. Staršem, ki so prerano izgubili tako pridnega fanta, kot je bil pokojni Aldo, naše iskreno sožalje.
Pietrangeli-Sirola - VVasher-Brichant 6:3, 6:2, 7:5.
Po drugem dnevu evropskega finalnega tekmovanja: Italija - Belgija 2:1.
BRUSELJ, 3. — Italija si je praktično zagotovila prvo mesto v Evropi v tekmovanju za Davisov pekah S tem se je sicer računalo, vendar bi bilo pričakovati večjega odpora od Belgijcev, potem ko se jim je po neodločenem rezultatu le še nekoliko približala možnost, da bi dosegli končni uspeh, če bi zmagali v dvoje. Toda če že italijanski par ni bil na višku, še tem manj se je izkazal belgijski. Slabši od obeh Belgijcev je bil tudi danes Washer, medtem ko velja za italijansko dvojico, da sta igralca tudi negativno plat svoje igre lepo porazdelila: v začetku se Pietrangeli ni znašel, proti koncu je pa Sirola popuščal. Lahko pa bi italijanska igralca zmagala laže in hitreje, če bi zaigrala tako, kot znata.
V jutrišnjih singlih jima zadostuje ena točka za zmago v evropski coni.
VICHY, 3. — Danes se je na-
daljevalo mladinsko teniško tekmovanje za pokal Galea. Za prvo mesto se borita reprezentanci Italije in Španije. Jugoslavija in Nemčija pa bosta med seboj odločili o tretjem mestu.
Današnji rezultati:
Santana (S.) - Morelli (It.' 9:7. 6:4: Ginjeno (S.) - Bonetti (It.) 6:3. 6.4.
Španija vodi z 2:0.
Stuck (N.)-Jelič (J.) 6:2, 6:1.  «»---------------
Dva nova svetovna rekorda
HAAG, 3. — Med tekmovanjem za holandsko plavalno prvenstvo je 16-letna Ada deti Haan zrušila svetovni rekorl na 200 m- prsno s časom 2:51.9. Ista tekmovalka je postavila 14. julija v Parizu svetovni rekord z 2:52.6.
FILADELFIA. 3. — Ameriški 17-Ietm študent Gary Hein-rich je postavil nov svetovni rekord v plavanju 4 krat 100 m v mešanih stilih s časom 5:15.6,
Him na Onciitah
predvaja danes 4. avgusta od 16. do 20. ure barvni film Universal:
KRALJ JAZZA>
Blesteč technicolor v katerem nastopajo najbolj znani igral ci * jazza.
Od 20. ure dalje predvaja na prostem Metroscope film:
«J0KALA BOM JUTRI*
Izzvalo bo v vas giozo. usmiljenje, občudovanje in vas bo ganilo do srca.
iiiiiiiMiiiiiiiiiiinimiiiiiiitiiititfiiiiitiiiiiniiiiiiiiutiniiHiiiiiitiitiiiiiiniHHimiiiMiiiiiHMMini
Mladinske igre v Moskvi
Jugoslovana uspešna v rokoborbi in boksu
MOSKVA. 3. — Na mednarodnih mladinskih igrah so bili danes doseženi sledeči važnejši rezudati:
Lahkoatletika
800 m moški - finale: Kaz-merski (PoJj.) 1:48,3 (nov rekord iger).
200 m moški - finale: Jakob-fi (Madž.) 21,3.
Disk ženske - finale: Pono-marjeva (SZ) 53,13 m.
Krogla ženske - finale: Zy-bina (SZ) 16.26.
200 m ženske - finale: Kobler (Vzh. Nemč.) 23.9.
3000 m z zaprekami: Riščin (SZ) 8:50.2.
20 km hoja: Mikena* (SZ) 1:33.02
Deseteroboj: Koutenko (SZ) 7294 točk (nov rekord iger ln letošnji najboljši rezultat na svetu.) Kuznečov, ki je vodil, je odstopil.
V polfinalu na 1500 m je bil Baraldi peti.
Rokoborba
V rokoborbi je Jugoslovan v finalu premagal Petkova, potem ko se je že včerajšnji dvoboj z madžarskim prvakom končaj neodločeno.
Boks
Jakovljevič je dosegel velik uspeh. Premagal je avstrijskega nasprotnika in jutri se bo z ruskim nasprotnikom boril za prvo mesto. Italijana Spi-netti ,in Piovesan sta premagala svojo nasprotnika.
Namizni tenis
Jugoslovan Markovič je premagal. nekega Angleža s 3:0.
PLAVANJIH
Britanija-Ilalija v Glasgowu 50:22
COATBR1DGE (Škotska), 3. — Plavalni dvoboj med Veliko Britanijo in Italijo se je danes zaključil z gladko zmago Britancev v razmerju 50:23 točkam.
Današnji rezultati:
100 vard prosto — moški: 1.
Z veseljem smo pozdravili odločitev goriškega občinskega odbora, da bo občinska uprava s sodelovanjem poštne u-prave v kratkem namestila v naši vasi poštni uiad. Poštno službo smo predolgo pogrešali, vas se širi in z njo se veča število prebivalcev, ki im.i-jo mnogokrat potrebo po poštnih uslugah, pa morajo samo zaradi njih do središča Gorice. Upamo le, da se bo občina potrudila in čimpiej otvoriia urad, kajti doslej smo imeii precej slabe iskušnjt. Po danih obljubah smo morali, kakor na primer pri napeljavi
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIANA
GORICA - Ul. Uuca D Aosta 88 - fel. 28-45 - GORICA
PREVZ8 MAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
Pucci (It.) 52”; 2.Mckechnie (V.B.) 52”8.
100 vard hrbtno — ženske: 1. Hoyle (V.B.) 1 08 8; 2. An-drosoni (It.) 1’13"3.
400 yard — ženske: 1 Fergu-son (V.B.) 4’53”4;	2. Valle
(It.) 4'55"5.
200 vard prsno — moški: 1 Dav (V.B.) 2’32”5;	2. Sacchi
(It.) 2’33"6.
200 yard metuljček — moški: I. Svmonds (VB.) l’12”2; 2. P. Ciacci (It.) 2’28”4.
4x2u0 vard: 1. Belika Britanija 7’56"; 2. Italija 7 58".
4x100 yard mešano - ženske: 1. Velika Britanija 4 42"2; 2. Italija 4'51”3.
V skokih med moškimi :n ženskami so povsod zmagan Angleži.
Oaiovorni urednik STANISLAV KENKO Piska Ttikarslr* iavoa ZTT - Trst
KINO SKEDENJ
predvaja danes 4. t. m. barvni film
^BENGALSKI
KONJENIKI
ROCH HUDSON
— ARLENE DAH L
URAM A ZLATAMA
RUDENkarel
TRST - UL. C. EATTISTI 73 m. 96306
Bogo {a izbira ur najboljših znamk Zajamiena popravila - Cent zmtmt
UVAŽA:
Vsakovrstni Ins. lirva :a kurjavo, qrnitbnni mahu al
TRST, UL. CICFKONE I, Tel. 38-136 37-725; telegr.t IMPEXPORT TRIESTE
I Z V A 7 A :
teksti/, knlnnijlnn blaqo in raznovrstna stroji
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
,, Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase naroča in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kupuj*. V resnici plača oglase konkurent, ki sam n* oglaša."	Herbert	Casson
OGLEJTE SI
II. JUGOSLOVANSKI IZVOZNI SEJEM
na GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU v LJUBLJANI
\ «•«*u od 3. do 11. HVKiiNia letOM
Razstavljeni bodo najnovejši vzorci vsa-kovrstnih izvoznih predmetov iz vseh industrijskih panog jugoslovanske proizvodnje
Na ta sejem so vabljeni številni inozemski interesenti - Vabimo tudi Vas, oglejte si to reprezentančno izvozno blago, oce nite ga, izbirajte, sklepajte nove kupčije
Zh obisk sejma izkoristite 25 % popust na železnici
J-ojz
^•tAlGHEP.
Roman
V*
KONTROLOR ŠKR0BAR
'h daleč na zapadu se dvigata Pohorje in Kozjak, temna Dih; dnata; med njima se blešče sneženi vrhovi koroških pla-“Ovi-P^ti severu se izgublja Golovec in srednještajersko hri-A v ■ Proti jugu pa vstajajo hrvaški hribi in Rogaška gora.
Preoddaljeno in premalo veličastno, da bi vzbujalo * >n hrepenenje, hogt 'j kraji tu pa se drže pri tleh, ponosni na svojo rodovit-*h na poezijo svojih vinskih goric.
se ni treba ozirati po svetu — se košatijo bahato — *«ih , amo v izobilju in ni nam treba medleti za tujino. Ra Dudi ne puščamo v Ameriko s trebuhom za kruhom, ki vždjK na teh poljih kot kamenja drugod. Posamezna palma — v nebo J	------
so idilični ti logi in gaji, te snažne ravnice ln tisij' Hrd lesovi preveč se jim pozna trud in volja trde kme-^ Za r°ke’ da bi zavajali v brezdelje. In če se ozrem naokoli: k°th ?aniav° pohajkovanje tu res ni prostora. Za vsakim ovin-Sita1 ža’ Z!l vsakim gozdičem kmetija in po vrhovih vinila j! Za vinicarijo. Tu je ni samote za kratko pesmico in vsa-^gubljena urica je temu ljudstvu potrata in greh.
°bžaiodi tu se ščeperita potrata in greh, a v srcih vzbujata *Ulce. VanJe in sram. Rodili so ti kraji učenjake in imenit-. tgj ‘ Pa so že rodili tudi - pesnfka? - Ne poznam ga - a sami kakor najbolj nežna pesem stvarstva.
to je vsa naša sanjavost.
desno vrhu brega kraljuje veličastno mogočna cerkev
''N Marije Pomočnice. Monumentalno stopnišče vodi do vhoda. Pod zidom pa se vije krog samostana prijazen drevored košatih kostanjev. In tam za kostanji je Košarjeva krčma.
Bratko že stoji tik mene. Preudarno slini cigareto in pogleduje po cesti proti Sv. Ambrožu, ki ga je videti tam daleč na najvišjem holmu. On bi si ga želel še dlje, še mnogo dlje — a sebe tam ...
«Le naprej torej!» zine malomarno v svoji naivni lokavosti in se ozre mimo mene proti cerkvenim stopnicam. Med kostanje gleda, če bi ne zapazil Cilike na pragu.
Jaz pa se resnično obotavljam. Moj bog — v to daljavo! Poldrugo uro še! — In tudi Cilika ni, da bi jo zametal. Hudomušno pogledam tovariša in mu hočem napraviti veselje:
«Pa se oglejva pri Košarjevihb
On počene in se zagleda napeto med drevje v sadovnjaku, ki se razpenja po bregu navzdol. Tam gre bližnjica k Sv. Ambrožu.
Po dolini spodaj prihajata dva gospoda: Debelejši pod razpetim sivim dežnikom, ki ga naslanja tako daleč vznak čez ramo, da je samo njegov klobuk v senci in mu močni sončni žarki bliskajo v naočnikih; vitkejši, z živahnimi, gibčnimi kretnjami, je vsak trenutek korak za drugom ali dva pred njim. Izpod drevja, že skoraj čisto blizu, pa se pojavita nenadoma mladi dami s svetlimi sončniki in blestečim nakitom. Manjša in drobnejša je v živordečem krilu z žoltimi in črnimi obrobki, večja pa v toplo rumenem s črnobaržunastimi našivi. V sočnem zelenju okolice te žarke barve kar pojo v mamečem akordu.	%
Bratko se zopet zlekne, ustnice se mu skrive uporno, pa mi pogleda trmoglavo v oči:
«Kaj bi se premišljal!? Hajdi zdaj k Ambrožu!*
Zvonko se mu zasmejem in ga udarim po rami:
«Ti si mi ptiček! Ali se res bojiš, da ti v solati pozobljem Miliko? Saj nisem imel namena, hoditi k Ambrožu. To je bil le izgovor. Tu bi krenil h Košarjevim, pa bi se lepo zamudil pri Ciliki *
Pogleda me neverno, sesajoč si ustnico in ugibajoč z očmi,
če sem bil spoznal bližajoči se dami. Seveda sem ju bil spoznal. Ze na prvi pogled sem spoznal Ciliko in takoj nato tudi Miliko. A napravim se neumnega:
«Pojdi torej sam k Ambrožu! Ne zavidam ti Milike, če te ima res kaj rada.*
On pa se obrne jezno in zmigne z rameni:
«Ali ne vidiš, da sta obe tukaj? In tam spodaj: Lukovjak, šolski vodja od Ambroža, in Sever, tukajšnji nadučitelj. Z Miliko me pa pusti pri miru! Jaz sem se naveličal tega, saj je že presmešno. Ona koprni samo za tistimi, ki je ne marajo. Bog ti jo žegnajl*
«Saj ne veš, če je jaz ne maram! Pa glej ti prefriganca, kako jo je uganil. ,Ona koprni samo za tistimi, ki je ne marajo.’ To je pač že stara stvar, da se ženski ne smeš vsiljevati. Zdaj hočeš torej druge strune napeti?.*
Pogledam ga pozorno in ga primem pod pazduho.
«Vidiš! To bi bila taktika! Haj, prijatelj! Ne brigaj se zanjo in dvori Ciliki! To boš ti videl! To boš ti videl!*
«Eh! — Učitelj je uboga para.*
«No, davčni kontrolor tudi ni še tako visoka živina!* Vendar dvignem glavo domišljavo in vzbočim prsi ponosno. »Ampak — tako poskusi, tako poskusi!*
«še koleginja zaničuje človeka.*
«Preponižni ste. Človek mora imeti vseeno nekaj nesramnosti. V krvi jo mora imeti. Mežnar vam še kolovrati po žilah; to je, to je!»
«Ah!» zamahne z roko in se ozre Jokavo v stran.
«In takih nizkih intrig se poslužuješ: anonimno pismo ln tako dalje! Kaj je bilo treba tistega z zdravnico!?*
Pa počakam — radoveden, če bo tajil... No, nič odgovora. Samo še nesrečneje mu vztrepetava lice in zgornja ustnica mu še globlje zleze med zobe.
Izpustim ga in pozdravim gospodični; najprej Miliko, svečano in dostojanstveno, potem Ciliko, prisrčno in zadivljeno.
Milika je prišla s svojim nadučiteljem na posete, Sever in Cilika pa sta jima bila šla naproti. Oba gospoda sta še zadaj. Milika se ozira za njima in ne izpusti prijateljice izpod paz-
nivostT ciliko'0 UŠ1°’ da jo je nePrlJetno dirnila moja ljubez-
M^vt^w^kanl??3>^V?ra*a hladno in pogleda zviškoma. Naklonim se in dvignem rameni. Ona pa se zopet obme. a samo z glavo, da se ji živahno zarišejo močne mišice na lepem vratu. Njena usta so vedno malce zategnjena na desno i n to ji daje nekako zaničljivo potezo. A kakor hitro ta poteza izgine, postane njen izraz prazen in skoraj omejen. Ali so ljudje s ta.kimi obrazi tudi v resnici prazni in omejeni in postanejo sele interesantni po tistih črtah zaničljivosti in zlobe i...
«Ah pojdimo naprej! Saj ž^ prideta za nami.*
Tudi Bratku poda roko po kratkem premagovanju, a z
obrazom sitno obrnjenim v drugo stran. On pa se pokloni
m^,Stk.le»n*rokLnS hrbtu ln stopa tih° ob strani. kakor človek, ki je sam sebi dovolj in se ne briga za druge
Cilika mi hudomušno pomežikne na obadva, a ko zapazi da bi ju rad zafrknil, plane hitro s prstom na usta in mi od-migava proste. Pa se oklene moje roke in vzdihne sanjavo: »Krasen dan, gospod kontrolor!*
Jaz seveda ne morem tajiti; objamem jo z enim samim občudujočim pogledom in vzkliknem navdušen:
»Z vami se ne more kosati, gospodična!*
Milikina usta se zopet zategnejo na desno. Ustavi se sunkoma in se obrne nazaj:
»To sta dva počasneža!*
A onadva sta že za nami.
»Celo v teh ozkih krilih smo ženske hitrejše!* jima zakliče naproti.
»Torej je vseeno pametno, da še niste šle za novo modo hlačnih kril!* odvrne Sever in se zahahlja. »Kako bi nam šele uhajale v tistih?!*
Milika pa se namrdne jezno in nas potegne naprej. Lukovjak je star človek, zrel za pokoj, zanemarjen v obleki in v glavo. Sivi lasje so mu zmršeni m neostriženi, brada divje in sršava, oči pa tako slabe, da mu jih je komaj videti skoti močna stekla, s katerimi so oborožene.
(Nadaljevanje sledil
Cena 30 lir
Tel. 94-638, 93-808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini
TRST, nedelja 4. avgusta 1957
Leto XIII . Št. 183 (3720)
V nekem kraju Romunije L in 2. avgusta t. L
Nenaden sestanek Tito-Hruščev Aktualnost beograjske izjave
Sestanek je bil nujen po čiščenju stalinistov iz CK KP ZSSR in po znanih govorih Bruščeva v ČSR ■ Na sestanku so sodelovali še Kardelj, Rankovič, Mikojan, Kuusi-nen in drugi voditelji obeh držav ■ beograjski komentarji Dullesovega predloga:
Inšpekcija ni najvažnejše vprašanje
V Rimu se začenja politično mrtvilo
Pellova zunanja politika strogo atlantsko-evropska
(Od našega dopisnika)	,
BEOGRAD, 3. — V Beogradu je bilo uradno potrjeno, da sta se 1. in 2. avgusta sestali v Romuniji delegaciji CK Zveze komunistov Jugoslavije ter vlade FLRJ in CK KP in vlade SZ. Razgovora so se udeležili z jugoslovanske strani Josip Broz Tito, Edvard “Eardelj, Aleksander Rankovič, Veljko Vlahovič, Veljko ičunovič, s sovjetske stra- - ures^ujeta postavke.
|ii pa Hruščev, Mikojan, Eusinen, Ponomarev, Firju-iin, Ljubin in Andropov.
J «Zastopniki obeh partij in Vlad, poudarja sporočilo, so proučili vrsto vprašanj, ki ge tičejo odnosov med FLRJ in ZSSR, delovanje partij |n splošnih interesov socia-«yia. in miru v svetu, zlasti pa tista vprašanja, ki motijo nadaljnji uspešen Jazvoj #ov.»
Delegaciji sta nadalje pro-»čili vprašanje s^ področja mednarodnega položaja, vrsto Vprašanj mednarodnega delavskega gibanja, borbe za mir vgrnost narodov. Med razgovori je bilo potrjeno soglasje, da obe državi delujeta na
Jadafjevanju vsestranskega izvoja medsebojnih odnosov ip odstranjevanja ovir, ki o-teikočajo vsak razvoj.
I Potrjeno je bilo prav tako Soglasje o ostalih vprašanjih sodobnega mednarodnega položaja. Poudarjeno je dalje, da jp vsestranska utrditev enotnosti in bratskega sodelovanja Komunističnih in delavskih dartij in narodov vseh socialističnih držav, miroljubnih in ijaprednih sil vsega sveta in efirotnost mednarodnega delavnega gibanja, posebnega pomena.
Obe delegaciji poudarjata. <Ja se bodo odnosi med FLRJ ifc ZSSR tudi v bodoče razvijali na podlagi enakopravno-sti in medsebojne pomoči ter sodelovanja, spoštovanja suverenosti in nevmešavanja v notranje zadeve. Medtem ko sla obe delegaciji potrdili aktualno pomembnost beograjske in moskovske deklaracije za razvoj prijateljskih odnosov med obema državama, za sodelovanje med ZKJ in KP 3SSR, na načelih marksizma ia leninizma, sta izrazili svo-j$ pripravljenost, da tudi v
ki so potrjene v teh deklaracijah. Obe delegaciji, poudarjata da sta dosegli sporazum o konkretnih oblikah sodelovanja med partijama in vzdrževanja stalnih stikov za izmenjavo partijskih delegacij, medsebojnih informacij in publikacij.
Uradnih komentarjev o' nepričakovanem sestanku partijskih in vladnih delegacij Jugoslavije in Sovjetske zveze medsebojnih odno- I še ni. V dobro obveščenih krogih v Beogradu sodijo, da je bil sestanek na višjem nivoju med sovjetskimi in jugoslovanskimi voditelji, nujen. Po zadnjem čiščenju v vrstah CK KP SZ in pogovoru Ni-kite Hruščeva v CSR vlada prepričanje, da so glavni povod za ta sestanek bila «zlasti vprašanja, ki motijo nadali-nji uspešni razvoj medsebojnih odnosov«, kot to poudarja sporočilo o sestanku v Romuniji, vprašanja, ki ovirajo vsestransko utrditev enotnosti in bratskega sodelovanja komunističnih partij, kar je v smislu uradnega sporočila posebnega pomena.
Pomembno je, ha sta obe delegaciji ponovno poudarili važnost načela moskovske in beograjske izjave za medsebojno sodelovanje in izrazili svojo pripravljenost, da tudi v bodoče razvijata medsebojne odnose na načelih enakopravnosti in sodelovanja ter nevmešavanja v notranje zadeve.
V ,z,Včti S petkovim zahodnim predlogom na ražorožitve-ni konferenci, poudarjajo v Beogradu, da je predlog lahko koristen za proučevanje vprašanja razorožitve- Toda dejstvo, da se postavlja predlog o inšpekcijah ih zadevnem mehanizmu za pogoj za lotevanje konkretnih ukrepov za splošno oborožitev in oboroženih sil, nikakor ni spodbudno. Inšpekcija je vsekakor važna stvar, toda to vprašanje
«#iiiiliiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiu  .  iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii/
JORDANIJA ZAGROZILA SIRIJI Z NAPADOM
Toda zdi se, da se je premislila
moralni, zlasti ker ne napadajo samo ministre jordanske vlade, temveč tudi kralja Huseina in njegovo družino«.
Iz Bagdada poročajo, da je iraška vlada določila 1,5 mili-lijona iraških dinarjev, t. j.
2 milijardi in pol italijanskih lir za pomoč Jordaniji in sicer za izvajanje raznih »industrijskih in kmetijskih načrtov«
ni edino in najbolj važno. Inšpekcija je le sestavni dei celotnega vprašanja razorožitve.
Bistvo razorožitve je namreč orožje in oborožene sile, prenehanje oboroževalne tekme in prenehanje nevarnih jedrskih poskusov in prepoved uporabe sredstev za množično uničevanje človeštva. Zato vztrajanje na inšpekciji kot na najvažnejši stvari po mnenju v Beogradu, ne vodi k stvarni rešitvi vprašanja razorožitve.
Napačno je postavljati inšpekcijo kot pogoj za začetek praktičnih ukrepov zlasti še, ker je znano, da so na primer vprašanja kot prenehanje jedrskih poizkusov in oboroževalne tekme že dozorela za
praktično rešitev-Po dolgih razpravah v pododboru za razorožitev so delegacije spregledale, da je treba začeti vprašanje reševati z začetnimi, pa čeprav omejenimi ukrepi. Pozneje je bila ta ideja opuščena in delo pododbora je zabredlo v težave. Vsako oddaljevanje od obravnavanja že dozorelih vprašanj, po mnenju v Beogradu, lahko samo škoduje nadaljnjemu delu in praktični rešitvi vprašanja o razorožitvi. Zato je danes nujno potrebno, da se pododbor vrne na proučevanje najbolj perečih vprašanj, na praktično obravnavanje prav tistih vprašanj, ki so že dozorela za rešitev.
B. BOŽIC
Pella bi tudi na napad z neatoniskim orožjem odgovoril z atomskimi bombami! - Njegovo mnenje o inšpekciji: vključitev vsega Balkana in tudi držav izven blokov Zanimivo Pellovo mnenje o Gruberju
(Od našega dopisnika)
RIM, 3. — V prestolnici nastaja politično zatišje. Po senatorjih odhajajo tudi poslanci na oddih. Poleg predsednika Gronchija, ki odpotuje danes na letne počitnice v San Martino di Castrozza, kjer bo ostal do konca avgusta, so odšli tudi člani vlade. Predsednik vlade Zoli je šel v Florenco. Togliatti v Scampoluc (dolina Aoste), podtajnik v industrijskem ministrstvu Sullo v Rovereto itd. V Turinu pa bo za kak teden po-
polnoma ustavljeno delo v vseh večjih tovarnah in industrijskih podjetjih. In tako bo šlo okoli 150.000 delavcev na poletnih oddih.
Edina važnejša politična dogodka v prestolnici sta bila zaradi tega le sestanek vodstva KD in tiskovna konferenca zunanjega ministra Pelle.
Na sestanku vodstva KD so odobrili poročilo političnega tajnika in predsednikov parlamentarnih skupin, ki so pod-
> DAMASK, 3. — Med Sinjo in Jordanijo se je zaradi ultimata, ki ga je poslala jordanska vlada Sirski napetost tako povečala, da grozi izbruh oboroženega spopada. Jordanska vlada je poslala sirski naslednji ultimat: «Ce sirski tisk ne bo prenehal z gonjo proti jordanski vladi, si jordanska vlada pridržuje pravico, sprejeti kakršen , koii ukrep, ki se ji bo zdel potreben tudi če bo tvegala oboroženi spopad med obema državama« Ta ultimat je izročii jordanski zunanji minister Sa-riir Rifaj 31. julija sirskemu predstavniku v Amanu in zahteval odgovor najpozneje do 4. avgusta.
■ IIIIIIIMMIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIillllllllllllllllMIMIIIIIIIIIlIltllllllllllllllllDtlllltllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIUMIMIIIIlllil
Skoro nihče se ne zmeni za napad na Oman
Gen. Sinclair: «Britanske čete bodo takoj napadle sovražnika»
V Djakarti je ustanovljen odbor za pomoč ljudstvu Omana, ki se bori za neodvisnost
LONDON, 3. — Sinoči se je izvedelo, da so poleg letalskih napadov proti upornikom iz sultanata in Omana, poslali na pomoč še znatne oddelke pehote.
Osemdeset mož je zapustilo oazo Buraimi, ki so jih prepeljali z letali do pristanišča Ibri, medtem ko je drugi oddelek odšej ig^ oaze na kamionih, tudi v to pristanišče. Zdi se, da bo to pristanišče, lo je v rokah »eksploratorjev« \z-hodna točka za čiščenje terena. Britanski vojaki bodo predvsem skrbeli za to, da bi #preprečili pošiljanje kakršne koli pomoči iz Saudove Arabije«. Trdnjava, ki je blizu meje, je oddaljena kakih sto kilometrov od prvih uporniških oddelkov, ki so se utrdili. ,
General Sinclair, poveljnik britanskih oddelkov, je potrdil, da so britanski pehotni oddelki na poti proti sultanatu Mascate. da bi nudili tamkajšnjemu sultanu pomoč. Dodal je, da bodo britanske čete takoj napadle sovražnika. Poveljnik Sinclair je povedal, da štejejo britanski pešci dve četi, ki korakata proti sultanatu, a so jih pomnožili že v začetku upora z neko pomožno skupino, ki je prišla iz Kenije. Teh je «ena četa«, ki je oborožena s težkim orožjem.
Britanski poveljnik je deja\ da je bil ramen letalskih akcij ustrahovati upornike, ter da so letalci imeli strog ukaz. da morajo »preprečiti človeške žrtve« Nadalje je dejal Sinclair, da je britanska pomoč popolnoma zakonita, ker obstajajo dokazi, da skoro vedno prejemajo uporniki pomoč od zunaj.
Vrhovni poveljnik britanskih čet v Omanu je general J Robertson, veteran iz Malezije in ekspert v gorskih bojin. Sedaj je poveljnik neke edi-nice na Cipru. Britanske čete bodo delovale neodvisno od sultanove vojske in ne bodu zasedle nobenega arabskega kraja. Umaknile se bodo, brz ko bo upostavljen mir.
Danes je prispel na Cipe." general sir Geoffrey Bourne, vrhovni poveljnik suhozemne vojske na Srednjem vzhodu
Iz Kaira poročajo, da je poslal imam poziv vsem deželam, za sklicanje konference v Bandungu za takojšnjo pomoč, ker je Omar, popolnoma obkoljen po britanskih četah. V Djakarti pa so ustanovili odbor za «pomoč ljudstvu O-maoa v borbi za neodvisnost.«
Kraljico kritizirajo
LONDON, 3. — Konservativna mesečna revija «The natio-nal and english review» je objavila oster napad na angleško kraljico Elizabeto. Avtor članka, lord Altrincham, odgovorni urednik revije, očita kraljici, da «nima osebnosti« in da se obdaja le z osebami iz najvišjih krogov, medtem ko ne bi smel obstajati v monarhiji poseben razred. »Dvor ne gre z duhom časa«. »Čeprav je postala monarhija popularna, vendar je še vedno ostala nekak otok, ki je hermetično izoliran z «ladies» in «gentlemen». Nadalje
komentirajo	mnogi	časopisi.
Niso vsi njegovega mnenja. Mnogi tudi branijo kraljico. «Daily Express» označuje članek kot «popolnoma vulgaren napad«, a lordovi prijatelji o-značujejo pisca članka za »moža z velikim pogumom in poštenimi nazori«.
Lord Altrincham ima 33 let in se je že prej odlikoval po svojih svobodoljubnih nazorih.
«Zveza lojalnih«, je poslala lordu ostro brzojavko, v kateri ga obsoja zaradi napada na kraljico. Pozvala ga je, naj se takoj ponižno opraviči.
črtali uspešno delovanje poslanske zbornice in senata zlasti na koncu zasedanja, ko so bili izglasovani razni zakoni političnega in socialnega pomena.
Zunanji minister Pella je davi v palači Chigi na tiskovni konferenci poudaril, da zunanja politika vlade sloni na dveh osnovah: zvestoba atlan-tizmu in zvestoba evropeizmu, ki sta med seboj tesno povezana.
Glede vprašanja razorožitve je podčrtal pomen sedanjih razgovorov v Londonu in Je zlasti poudaril, da se razvijajo v duhu povezave in sodelovanja med zahodnimi članicami pododbora v Londonu in med organizmi NATO. Italijanska vlada si je vedno prizadevala, da bi ta povezava bila učinkovita, da bi se s tem dosegla tista razorožitev v okviru jamstev, ki bi olajšale politični in vojaški načrt in mirno sožitje med narodi. Skratka se popolnoma strinja z Dullesom.
Glede predloga za delno zračno nadzorstvo, je dejal Pella, da bi imela uspeh samo pod pogojem, če bi bila rešena tudi druga vprašanja razoioži-tve, ker je to samo njen sestavni del.
Vlada soglaša z ameriškim načrtom, toda bi moral zajeti vse ozemlje nad vzporednikom, ki gre skozi Taranto, in bi s tem bil pod nadzorstvom tudi ves Balkan in sicer države, ki so vključene v NATO, države iz varšavskega pakta, kot tudi tiste, ki niso v nobenem bloku (Jugoslavija).
Prav take je po mnenju italijanske vlade treba obravnavati vprašanje združitve Nemčije, ki bi morala biti po možnosti rešena prav v okviru razorožitve in varnosti v Evropi. Tudi v tem je Pella
iiiiiiiiiii •iiiiiiii iiiiii lini iiiiiiiiiiHiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiifitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiii
Po objavi zahodnega predloga
Sovjetske S. Lloyd o
kritike
A-bombi
Dulles je že poročal Eisenhovterju
LONDON, 3. — Po včerajšnji važni seji razorožitvenega odbora, se je danes Dulles, ki je imel na njej glavno besedo, že vrnil v Washington in že poročal Eisenhowerju. Ob prihodu je izjavil, da se bolj kot kdajkoli zaveda komplicirano-nosti naloge v zvezi z razoro-očita žitvijo, toda da je še vedno lord kraljici, da ne zna govo-1 prepričan, da je ta naloga ta-riti. «Kot kaka šolarka nasto-i fco važna, da mora biti izvr-pa, ali kapetanka hokejistk...« I šena z neomajno odločnostjo.
Ta članek seveda obširno Rekel je, da je sedaj na vrsti
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinlllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIinilHIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
(Nadaljevanje z 2. strani)
bi ga sestavljali predstavni it obeh parlamentov, toda imel bi le posvetovalno funkcijo, kajti oba parlamenta bi vse ukrepe sprejemala brez priti-
Predstavnik sirske vlade je ska, samo na priporočilo sve-
ctanes izročil novinarjem besedilo jordanskega ultimata in jim povedal, da ga je sirska vlada odbila. Dodal Je, da je jordanska vlada že sklenila začeti z napadom in v nasprotju z listino OZN. Poudaril je, da je sirski tisk svoboden, ker vlada ne izvaja nobene cenzure. Rekel je, da je bila to sa; mo jordanska pretveza, ki skriva tajno zaroto proti arabskemu nacionalizmu, Kakršnega zagovarja politika arabske osvoboditve, ki jo izvaja Sirija. Končno je dejal, da si ne more predstavljati, da bi si katera koli arabska vlada u-pala izzvati do takšne mere čustva arabskega javnega mnenja.
Iz Amana poročajo, da je vladni predstavnik izjavil, da je lažniva trditev predstavnika sirske vlade, da bi jordanska vlada zagrozila Siriji z orožjem. Dejal je, da je jordanski zunanji minister samo «opozoril sirsko vlado na napade sirskega tiska, ki so ne-
ta. To bi bil začetek, ki bo ,gotovo polagoma vodil v vedno bolj tesno združitev.
V Bonnu so seveda ta predlog takoj zviška odklonili, kajti Adenauer sploh ne priznava zahodnonemške vlade, ki da je le ponovila že svoje večkrat objavljeno stališče.
z dvanajstimi točkami, ki se glasi:
J. Zedinjena Nemčija mora imeti pravico, da si izbere lastno obliko vlade.
2. Štirim velesilam, z aktivnim sodelovanjem Nemcev, pripada odgovornost za nemško zedinjenje.
3. Nemško zedinjenje je potrebno za zmanjšanje mednarodne napetosti in za jamstvo miru.
4. Ustanovi se lahko samo ena vsenernška, svobodno izvoljena vlada.
5. Vsenernška vlada se lahko sestavi samo po svobodnih volitvah v vsej Nemčiji.
6. Zedinjeni Nemčiji se ne more vsiliti nevtralizacija;
 ............ I Nemčija mora imeti pravico
' biti članica zavezništev.
stema evropske varnosti; če bi zedinjena Nemčija pristopila k NATO, b odo zahodne oelesile tudi pripravljene obljubiti Sovjetom v okviru pakta o evropski varnosti, da NATO ne bo vojaško izkon- ____________ ščata	odpoklica sovjetskih sil
sledila je berlinska izjava ‘2 Vzhodne Nemčije.
■ -......................... 10.	Obstoj NATO ne more
Vročinski val
MADRID, 3. — Južno Evropo je zajel nov val vročine. Tako so na vsem Iberskem polotoku zabeležili v posameznih krajih 40 stopinj v senci. Zelo visoka temperatura je bila včeraj tudi zabeiezena v mestih ECija in Jaem v Andaluziji, kjer je termometer kazal 45,5 stopinj. V ostalih glavnih španskih mestih pa so zabeležili najvišjo temperaturo: Sevila in Cordova 42, Madrid in Saragozza 40, Toledo 39, Al-bacete in Lerida 38.
7. Ce bo Nemčija zedinjena, bodo interesi njenih sosedov, kolikor zadeva njihono varnost. zaščiteni, kot so to zahodne velesile obljubile na ženevski konferenci.
S. Zahodne velesile ne vztrajajo na udeležbi zedinjene Nemčije v NATO; glede tega mora odločiti Nemčija sama.
9. Ce bi vlada zedinjene Nemčije pristopila k NATO bodo zahodne velesile pripravljene dati Sovjetski zvezi in drugim državam vzhodne Ev rope zagotovila v okviru ši-
bit i predmet razgovorov s Sovjetsko zvezo.
11. Zahodne velesile ne bodo sklenile nobenega sporazuma o razorožitvi, ki bi oviral zedinjenje Nemčije.
12. Vsi ukrepi za razorožitev, ki se nanašajo na Evropo, morajo biti odobreni po prizadetih evropskih državah ,n morajo upoštevati nemško zedinjenje.
To izjavo niso ocenili negativno samo o Moskvi, temveč jo je neugodno sprejela že sama zahodnonemška opozicija z Ollenhauerjem na čelu. V petek pa je načelnik tiskovnega urada sovjetskega zunanjega ministrstva prebral uradno izjavo, v kateri trdi, da berlinska izjava nima nobene druge svrhe, kot da služi Adenauerju za volilno propagando.
Obe izjavi, Ollenhauerjeva in von Brentanova, pa dokazujeta, kako težavno je. dvanajst let po končan i tiojm, vprašanje razorožitve in vprašanje združitve Nemčije, ki sta najvažnejši vprašanji svetovne politike. Trenutno so po sredi volitve v Nemčiji, ki bodo v septembru. Pravijo, da je v tem ovira. Kakšno oviro bodo našli, ko bodo volitve mimo? Zato ponavljamo: ovira je v nezaupanju. Ko bo to
odstranjeno, bo storjen prui korak k utrditvi miru in odstranitvi mednarodne napetosti, ki io Nehru še vedno imenuje hladna vojna.
Rimski parlament na počitnicah
Za senatom so se včeraj še poslanci odpravili na počitnice. In bržkone so s tem vsi še najbolj zadovoljni, čeprav so še pred kratkim nekatere skupine zagotavljale, da so pripravljene vztrajati pri razpravi o agrarnih pogodbah, če bi mio treba, še tudi ves avgust. Toda v petek se je vendar Leoneju, ki mu je treba pri znati, da ima pri vodstvu poslanske zbornice mnogo uvto-ritete in tudi spretnosti, posrečilo, da so predstavniki posameznih skupin pristali na to, da se delo poslanske zbornice prekine.
V torek je bila napeto pričakovana ieja poslanske zbornice, na kateri je Zoli zahteval, da pride takoj na dnevni red razprava o agrarnih pogodbah. S predsednikom vlade je seveda morala potegniti KD, levica je pa že tako ves čas delala na to, da bi omenjeno vprašanje prišlo na dnevni red. Nasprotovali pa so temu desničarji. Monarhisti in liberalci že zalo, ker so jim agrarne pogodbe sploh antipatične misini pa bolj zaradi tega, da ne bi prav to vprašanje nudilo priiožntsti, da se levica solidarizira z vlado ter ji s tem da drugo kvalifikacijo. V zbornici sami je prišlo do razbur-
ljivih dogodkov, zlasti ko je Loli tudi s svojim zunanjim obnašanjem pokazal, da so mu fašisti zoprni.
Seveda p" se Zoli s tem, ko so bili desničarji proti njegovemu predlogu za sprejem a-grarnih pogodb na dnevni red, nikakor ni za stalno otresel te druščine. Ze pri prvem glasovanju so spet potegnili skupaj demokristjani in monarhofaši-sti. Pokazalo pa se je tudi, da se lahko ob kaki priložnosti zgodi, da misini ne glasujejo s KD temveč z levico. To bi se lahko zgodilo tudi pri stalnem upravičenem razlogu, kateremu se je KD odpovedala. Tako se je tudi demokristjanom začelo zdeti najbolj primerno, če bi razpravo, ki bi lahko postala neprijetna, raje kar prekinili. In ker so bili končno že vsi nekoliko naveličani dolgotrajnih razprav v vročem poletju, se nihče ni več protivil modremu Leoneju, ki je dejal, da bodo pač jeseni nadaljevali, kjer so sedaj prekinili.
Pretekli teden pa je bil za delo italijanske poslanske zbornice še pomemben zato, ker je bil odobren zakon o pokojninah za tiste, ki obdelujejo zemljo. Ce morda zakon ■e ni takšen, da ne bi lahko bil boljši, je bil vendar z njim napravljen dober korak naprej a socialnem področju.
Medtem ko bo sedaj delo parlainenta za nekaj časa mirovalo, pa gotovo ne bo prekinjena delavnost posameznih strank. Zlasti socialdemokrat i ae bodo imeli mnogo časa, da i se udajali prijetnemu brezdelju, kajti ni več prav daleč n kongresa njihove stranke. Pa tudi poslanci drugih strank se bodo zavedali, da so to zadnje poletne počitnice tega parlamenta, kajti čez leto bo odšel na počitnice že novoizvoljeni parlament. Potruditi se ie torej treba že sedaj, da bodo volivci ostali zvesti.
Sovjetska zveza, ki mora dati svoj odgovor, ter da upa, da bo vlada SZ razumela, da je sistem inšpekcij, ki nudi vsem večjo varnost in omogoča znižanje oborožitve, v interesu obeh držav.
Toda mosfkovski radio je precej negativno ocenil zahodni predlog. Njegov komentator je predvsem poudaril, da vsebuje predlog samo področja za inšpekcijo iz zraka in da zahodne sile ne upoštevajo drugih ukrepov za razorožitev, katere zamenjujejo z zračno inšpekcijo. «Na ta način je Dulles spravil na nič vse štirimesečno delo pododbora in s tem posredno trdil, da vprašanja, o katerih so doslej razpravljali, nimajo nobene važnosti, ter da je glavna potreba fotografiranje iz zraka. S tem pa se ne moremo strinjati. Teza »odprtega neba« ni nova, je dejal komentator. To tezo so objavili že na ženevski konferenci. Sovjetska zveza pa je že Večkrat povedala, da nadzorstvo iz zraka samo po sebi nima odločilne važnosti brez konkretnih ukrepov za razorožitev, kajti fotografije iz zraka ne morejo biti nič drugega kot raziskovanje in rezultat bi bil še hujša tekma v oboroževanju.«
»Ni slučaj, da ni Dulles v svojem govoru niti omenil jedrskih poskusov. Ta novi manever dokazuje, da hoče ameriška diplomacija preprečiti praktično rešitev perečega vprašanja razorožitve«.
Selwyn Lloyd pa je danes izjavil med drugim, da Arktika predstavlja «pravo mejno področje med Sovjetsko zvezo in Severno Ameriko in da bi prav na tem odseku moglo priti do nenadnega napada«. Ko je govoril o različnih stališčih zahodnih držav in ZS SR, je dejal, da «Rusi vztrajajo na vprašanju atomskega orožja, kar dokazuje, da jih prav to orožje spravlja v podrejeni položaj. Za nas pa je glavni sovražnik »globalna vojna« ne glede na orožje, ki bi bilo uporabljeno v njej«. Rekel je nato, da je sovjetski delegat vedno govoril le o nekakšnih obljubah na papirju, in obžaloval, da «vlada ZSSR še ni pristala na ustanovitev strokovnjaških skupin, ki naj bi izdelale podrobnosti za nadzorstvo nad znižanjem oborožitve«.
zvest pristaš berlinske propagandne izjave. Glede uporabe atomskega orožja je dejal Pella, da se ne bi mogla izključiti, ne samo v primeru napada s takim orožjem, marveč tudi v primeru množičnega napada z navae.nim orožjem.
Zunanji minister je nato prešel na položaj na Srednjem vzhodu in v Sredozemlju. »Italijanska vlada ne priznava nasprotovanj med varovanjem notranjih interesov držav Srednjega vzhoda in Sredozemlja in bo ostala zvesta prijateljskemu stališču do njih. Italija priznava neodvisnost teh držav in hoče s svojim sodelovanjem prispevati k po-mirjenju na Srednjem vzno-du, vendar pa se to ne sme smatrati da želi imeti v kakršni koli obliki vlogo posredovalke.«
Gleae načel Eisenhowerjeve doktrine je dejal, da pomenijo »dokaz dobre volje pri odstranitvi vzrokov za nesoglasja«, a obisk sirskega zunanjega ministra pa je dejal, da gre samo za vljudnostni obisk. Vendar pa so ta obisk izkoristili za obširne in prisrčne razgovore v zvezi s položajem na Srednjem vzhodu.
Minister je nadalje sporočil, da bo Italijo na septembrskem zasedanju Organizacije združenih narodov zastopal sam. Na neko vprašanje je Pella izjavil, da bo morala Evropa vrniti pet milijard dolarjev, ki jih je dobila za pomoč od A-merike. ker se mora smatrati razdobje gospodarstva z darovi za zaključeno.
Na koncu je v odgovoru na neko drugo vprašanje dejal da ne verjame v resničnost zjav, ki so jih pripisali avstrijskemu zunanjemu ministru Gruberju glede obstoja mejnega vprašanja med Avstrijo in Italijo. «Poznam Gruberja po njegovem sodelovanju pri OEEC, in izključujem zaradi tega, da bi mogel dati take izjave. Ce bi to bilo res bi bile to neodgovorne izjave odgovornega moža. Dunajska vlada ne samo da nikdar ni kaj takega omenjala, marveč je ponovno izjavila, da med Italijo in Avstrijo ni vprašanja meja. Pella je dodal, da se ne more prekoračiti sporazum De Gasperi - Gruber in da Italija želi napredek manjšin v Južnem Tirolu in da varuje njih interese. «Vsakdo se lahko prepriča kako italijanska vlada skrbi za pravice južnotirolskih manjišn, na mestu samem.«
Tudi predsednik zbornice Leone je sprejel novinarje. Med drugim je polemiziral z listom «Avanti!» in dal razumeti, da bi Se utegnil zakon o agrarnih pogodbah vrniti v proučevanje parlamentarni ko misiji za odložitev asine die». »Avanti!« je namreč pisal, da je PSI morala sprejeti sklep o odložitvi razprave o tem zakonu zaradi enega glasu večine. Ako se upošteva kratek čas, ki še ostane za delo parlamentu, preden bo razpuščen zaradi volitev, bi utegnilo bit' res, da bo razprava odložena do bog ve kdaj, kar demokr Ščanskim desničarjem, fašistom in monarhistom kar prija.
A. P.
Ribarič Ivan
1MPORT ♦ EXPORT VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST — ULICA F. CRISPI 1« — TEL. »3-5*3 ULICA DELLE MILIZ1E II — TEL. SS-51*
TRST - Ul. Moreri 7 Telefon št. 28 373
POŽAR TOVORNI PREVOZI
ARTEMIO
v vse krofa tudi v inosemstM
AUTOVIE CARSICHE
PROGA TRST - BAZOVICA - PADR1CE '• GROPADA-TREBČE
Odhodi s postaje Trg Liberta in Stara mitnico OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 8.15, 9.30, 10.15, 11., 12., 13-1°*
14., 15., 16., 16.50, 17.30., 18., 18.50, 19.50, 20.40, 22 40 OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30. 10., 11.. 12 30, 13.10. 13.W-
14.30, 15., 15.30, 16.. 16.30, 17., 17.30, 18., 18.30, 19.. l9-4a'
20.30, 22.30, 24.
PROGA TRST - BLOK FRNETICI
Odhod s Trga Liberta OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 10.15, 13.10, 15, 18.55.	,,,
OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30, 10, 11, 12.30, 13.10, 13.5U-
14.30, 15, 15.30, 16, 16.30. 17, 17.30	18	18.30,	19. 19-4='
20.30, 22.30.
Odhod s Kmetičev OB DELAVNKIH: ob 8.20 10.50, 14.05, 15.40, 18.55.
OB PRAZNIKIH: ob 8, 9.10, 10.50, >1.40, 13.20	14,	H-3"'
15.15, l o.30, 15.50, 16.20, 16.50, 17.35, 16 18.50 19.20, 19-60’ 20.20, 20.50, 21.45, 23.10
PROGA TRST - BLOK PESEK
Odhod s Trga Liberta OB DELAVNIKIH; ob 7.45. 13.10, 17.30.
OB PRAZNIKIH: ob 11.30, 17.30.
Odhod s Peska OB	DELAVNIKIH:	ob	8.20,	13.50,	18.05.
OB PRAZNIKIH: ob 12.05. 18.05
PROGA TRST - KOZINA - HERPELJE Odhod s Trga Liberta ob	7.30 tn 13.10. Iz	Herpelj
9. uri tn 14.30. — Vožnje	vsako	soboto.
PROGA TRST - DOMJO - BOLJUNEC • DOLINA -PREBENEG
Odhod s Trga Stare mitnice	.
OB	DELAVNIKIH:	ob	6.35.	7.25,	10.20, * 12.05	13»;
16.35, 17.05,* 18.05, 18.35, 19.20 20.45, 22.35	,
OB PRAZNIKIH: ob 9.05 10.35. 12.35* 14.35, 16-05, 1*”
18.15, 19.35, 20.40. 22.05
N. B- * Samo ti avtobusi	vozijo	do Prebenega,	drUŽ
se ustavijo v Dolini.
PROGA TRST - DOMJO - RICMANJE Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH; ob 7.35, 10.35, 12.20. 13.35, 18.05. l»-2a OB PRAZNIKIH: ob 9.35 14.05 16.20. 19.35 , 22 50. PROGA TRST - ADAMIČ MACKOVLJE Odhod i s postaje	na	Trgu	Stare	mitnice
OB	DELAVNIKIH:	ob	11., 13.30
OB' PRAZNIKIH: ob 13.. 22.30.
PROGA TRST - OSP - MACKOVLJE Odhod t s Trga Liberta OB DELAVNIKIH: ob 18.15.
OB PRAZNIKIH: ob 18.30.
PROGA TRST ■ PODLONJEH LONJER Odhod i s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 6.20. 6.40»*. 7., 7.22** 7.40, 8.07*' 8.25, 8.52, 9.02. 9.30*«, 9.40, 10 15,	10.30*	11 02.	11.20*,
11.40, 12.02, 12.20, 12.40, 13„ 13.20**. 13.40. 14.15»	14	45
15.16»	15.45*	16., 16.20	16.40.	17.,	17.20,	17.40**. ,8“
18.30**.	1850.	19 20**	19.40 20.05** 20.30 20.52. 21 1°
21.40, 22.15*	22.45*.	23.20
OB PRAZNIKIH: ob 8., R.31.	9.01,	9.31,	10.01.	tO-31
11.01, 11.42, 12., nato odhodi vsakih 15 minut.
* Odhodi s Tiga S Francesco
** Ti avtobusi voziio do Lonjerja ostali se ustavi)8-jo v Podlonjerju
Opravljamo prevoze hlapu za tretje z lahkimi 1,1 težkimi kamioni ter avtocisternnmi tudi v in°' zemstvo• Za informacije kličite telefonski števil' ki 36-794 m 53-378-
V
za hišo:
S
E
BRISAČE . RJUHE BLAZINE
SKOTSKA VOLNA SUKANEC IGLE i.t.d.
V
s
E
za šport- ribičat
morsko nbar/enje l
AVTOMA KKl APARAT1 PODVODNE PIJSKE RIBA RS K E PALICE MUHARIOE UMETNE VABE TRNKI I.t.d.
Na drobno IO debelo do konkurenčnih cenah Lastnik: U. DELI A SCHIAVA — THST Ul Geppa 2 — Tel 23-489
Ji llssair
TRST - UL. CARDUCCl ST. 41 (NASPROTI POKRITEGA TRGA)
VAM POSTREŽE Z NAJBOLJŠIM DOMAČIM IN ISTRSKIM VINOM IN DO-
MAČIM PRŠUTOM.
KiiM
✓
delavnica
&
II
77
T K S T
Ul. F. Crispi /5 Ule/on 952M