293. številka. Ljubljana, v petek 21. decembra 1900. XXXm. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSI nedelje in praznike, ter velja po pošt! prejeman za avstro-ogreke dežele za vae leto 26 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znafia poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 1,0 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. »Slovenski Narod" telefon st. 34. — »Narodna TIskarna" telefon št. 85. Po volitvah. Z dežele, 20. decembra. Zanimivo je, da so se v našem volilnem boju v kmetski kuri j i na Kranjskem izražale ravno iste agitatorične misli, ka kor na nemškem Štajerskem, ne da bi naSi ljudje vedeli, kaj se na Štajerskem vrSi. Na nemškem Štajerskem je stopil baron Rokitansky na čelo kmetski agrarni stranki ki hcče duhovnika spraviti s kmetovalče-vega hrbta, kmetovalca rešiti duševnega tlakarstva farovža, ter državo spominjati na to, da naj svojega najboljšega človeka, kmeta, daije ne zanemarja. Ta nemška stranka je, kakor se piše, fevdalce in klerikalce tako prestrašila, da je stare poslance kmetskih tamošnjih krajev odslovila in postavila druge. Rokitansky upa na zmago v treh volilnih okrajih. Na Kranjskem smo s temi agitato-ričnimi argumenti začetkoma volilnega gibanja vzbudili mej kmeti veliko zanimanja in veliko navdušenost. Stare poslance smo slekli, da so se videli v vsej nagoti in kmet je začel uvidevati, da ljudje, ki sirka od prosa ne ločijo, niso za kmetskega poslanca in isti, ki le farovžu služijo, tudi ne. Pridobili smo dobre kmete kot kandidate, Rokitansky bi bil vesel, če bi take imel na svoji strani. Ne najmanjše pege niso mogli najti na teh kandidatih. V nekaterih krajih je ostalo živo to kmetoval-čevo gibanje in dasi ni nobeden istih zmagal, pokazali so Notranjski okraji krškega glavarstva krepko moč kmeta. Novomeški in belokranjski okraji so se dali po farovžu v kozji rog pognati; v volilnem okraju Vencajzovem pa ni nič tega odmevalo, kar se je drugod tako veselo glasilo. Gorenjske ne štejemo. Ta je volišče du-hovništva. Tam je ideal kmeta ta, da ima sina duhovnika. Nobeden naših agitatorjev ni vedel za težnje nemških štajerskih kmetovalcev. Iz našega gospodarstva torej je vse to iz-klilo. Zato to vseobčno razumevanje, zato to veliko veselje kmetevalcev na raznih shodih naših kandidatov. Še nikdar prej ni bilo naše časopisje tako zanimivo. Naši klerikalci si dolgo niso vedeli pomagati. Osobnosti so prežvekovali. S kmetovalče- vih shodov so bili ven vrženi. Videlo se je. da na dnu duše našega boljšega kmeta tli antipatija proti tistemu duhovenstvu, ki se v vse posvetne stvari utika. Dobri kristjani smo, se je reklo, ali vera in du-kovnik se ne smeta vmešavati v posvetne naše zadeve. Tako se zdaj glasi tudi mej štajerskimi kmeti. Bili so naši duhovniki v strahu. Vlačili so svoje kandidate okolo po deželi in nastopali nekaj časa na javnih shodih. Ko so videli, da se jim shodi razbijajo, hoteli so vrniti šilo za ognjilo, a dobili so po glavi. Nič druzega jim ni preostalo, kakor verstvo vreči na cesto v volilni boj. .Slovenec* in ljubljanski škof sta klicala na verski boj in ko se je ta začel, spremenilo se je seveda bojišče. Metali so z lec plamenice verskega fanatizma in izrabljali vse, kar je v zvezi z vero in s cerkvijo za boj proti nasprotnim jim kmetovalcem. Kapelani - mladeniči, starejši duhovniki, vsi, vsi so bili najeti v dela, da ljudstvo versko fanatizirajo. .Cerkve vam hočejo podretiIn grozili so z zlo djem, z odpravo vseh verskih funkcij, ime no vali antikriste naše kandidate, obnašali se kakor besni. Pri ščuvanju kmetovalcev k verskemu fanatizmu, postali so sami skrajno fanatični. V tej gonji je dolenjski hribovec zapustil pošteno kmetsko stvar ter glasoval na farovško komando. Volil bi tudi župnikov škorn, če bi bil to duhovnik zahteval. Veliko tisoč jih ni šlo k volitvam. Ti so žalostni na strani stali ter obupali, da je še mogoče, da bi pri nas bil kmet samo-stalen. Kmetska stranka ni imela dosti agitatorjev in malo takih, ki bi na volilne liste paziti mogli, vlada pa je pomagala farovžu 8 tem, da tudi najdivjejšega počen j a d j a ni zapazila. Postavila je tudi župnike za volilne komisarje. V farov-ž i h s o v r e s e r v i imeli praznih volilnih listov več, kakor drnzega papirja. Na voliščih so trgali duhovniki listove kmetom iz rok ter jih prepisali, ali jim dali druge že popisane. Napisali so pa po večjem že doma glasovnice, zlasti pri izpraševanju. In pred vo-litvijo so zbirali volil . v cerkvah, jih rotili na fanatični boj proti farovškim na- sprotnikom in jih potem vodili v procesiji na volišče. Velike večine je ta verski fanatizem pridobil farovškim kandidatom. Začetkoma tako krasna ostaja našega kmetovalca zoper farov Iko jerobstvo je bila po tolče na. Ne tarnajmo. Nemoralna stranka se poslnži sredstev, katerih najti more. Zmaga potem vse pokrije. Ali v našem slučaju se sme vprašati, ako je kateri stranki mogoče, zbuditi našo maso toliko, da se vsaj nekaj zaveda, ako je mogoče iz slovenskega kmeta napraviti kombatanta kake posvetne gospodarske, stranke, kake socialne in politične stranke. Jerobstvo katoliškega duhovnika bo drugod dotle veljal boj, dokler se isto ne odstrani. Naši duhovniki imajo v svoji sredi marsikatere pijance, spolsko grdobno živeče, skrajno nepoštene ljudi. To naše ljudstvo nič ne ženira. Duhovenstvo vlada naše občine, živi med kmeti kot učitelj in voditelj, in naš kmet ne vidi, da mora vendar kot kuli na tuje. Kmet lahko s prsti otipa vzrok svojega beraštva, lahko vsak dan vidi najhujšega sovražnika šole v svojem duhovniku, lahko vidi, kako mu leta pomaga po posojilnicah zadolžiti se, v konsumnih staconah pijančevati, vidi, dta j« «»j»-gov aunovciK navadno grozno reveden in le malokdaj kaj prida človek. Sovraži ga na tihem. Ali boji se ga, kakor zlodej križa. Pasje ponižnosti tlakarja še ni iz svoje krvi izločil, še jo podeduje. Tepen hoče biti; bodi že kateri gospod mu mora na širokem hrbtišču sedeti, drugače ni srečen. Kmet vidi, kako tujec v obmejnih krajih v njegovo kmetijo ujeda, on vidi, da vsi blagoslovi njegovega duhovnika ne morejo te lakote tujca po boljših kosih slovenske zemlje odpoditi, da to duhovenstvo za to prikazen nič ne skrbi. Kmet vidi, kako to duhovenstvo z vsemi, Slovanom sovražnimi, vladami drži, kako trpi, da se njegovim sinovom kruh uradništva jemlje, kako to duhovenstvo ostaline fevdal-stva v Avstriji podpira, kako je samo — gospodarsko vzeto — fevdalna vlast. Kmet čuti, da je treba ven v drugo gospodarstvo, in da gre pot v isto le čez fevdalne klerikalnega mrliča. Ali težka mora leži na njegovih prsih, revež je v „svitla nebesa" bi rad prišel, in pred istimi stoji po njego- vem umovanju njegov duhovnik, ki mu pravi: ne glej me, poslušaj me. Neizmerno veliko šute prejšnjih sto* letij je še treba z organizma našega naroda odstraniti. Bojimo se, da časa ne bo za to, bojimo se, da ostane Slovenec kuli za bogato, izobraženo tujino. — „Farovž še ni kmetskega posestva na prodajo spravil", so fanatizirani kmetje kakemu advokata naše stranke po navodilu iz farovža, zaklicali. Farovž je dosti Slovenstva požrl, farovž goni kmeta v Ameriko, farovž ga bo tudi zadnjega tujcem izročil. „0d zibeli do groba Slovenstva mu bo katoliški duhovnik zvest spremljevalec". Bo, bo, prijatelji narodovi, bo; zapet mu bo v nemškem in laškem jeziku: „miserere". Državnozborske volitve. Iz Logatca, 19. decembra. Klerikalni shodi so pri nas kaj redka prikazen, radi tega se tudi nismo nadejali, da nas bodo pred volitvami za kmetske občine strašili naši »katoličani* ter nas s svojimi neslanostmi nadlegovali, ter trobili med svet svoi« ■*"»—-—'-*• a "rezali smo ae! — Že v soboto 15. t. m. nr»^!; a ae je z večernim brzovlakom v spremstvi' svojega adjutanta dr. Nace Netopir v Logatec, zasedel „bagerl" ter jo hitro odkuril proti slavnim Rovtam, — onim Rovtara, kjer imajo slavnoznano „farovško peč" — in pa nadučitelja mežnarjr?. — V nedeljo, 16 t m. bil je tam shod; seseda pa samo za „katoličane". — M Logatčani privoščili smo Rovtarjem prav iz srca to dušno hrano — vsaj so jo ti konsumarji z vedao prazno posojilnico prav potrebni. — Veselili smo se, da vsaj nas pri miru puste — a kapa kosmata — naša dva gg. duhovnika že skrbita za to, da imamo kaj „terjatra". — V ne.ieljo, 16 t. m. pripelje se najedenkrat s popoludanskim poštnim vlakom ljubljanski prodajalec otrobov, dr. Schweitzer. — Naš g. Bolentin pričakoval ga je na postaji ter ga zmagouosnega obraza popeljal naravnost v gorenjelogaški farovž. Raca na vodi! Kdo od nas je mislil, da bode v Logatcu ta dan katoliški shod. — Ljudstvo, vračajoče se od popoludanske službe božje, pogovarjalo se je po cest', da bode v veliki dvorani pri H STE* Slovensko gledališče. ..Tannhëuser'-. Prelepo božično drevo se je postavilo letos v našem gledališču, ker pel se je sinoči Wagnerjev .Tannhâuser". O Wagnerju so misli posebno v zadnjem času tako različne, da je treba tudi pri nas o njem kaj obširnejše izpregovoriti. Kar nam pri Wagnerju bode najprej v oči, je to-le: Wagner se je rodil 1. 1813, prvo niegovo delo (Op. 1. „B-dur Clavier-sonate") izšlo je okoli 1830, prva njegova opera (.Rienzi") 1842, opera „Der fhegende Hollaoder" 1843. «Tannhâuser" 1845., „Lohengrin" 1847, torej vsa ta dela v predmarčnih dneh, t. j. pred 1. 1848, in vendar je bil Wagner v svetovni muzika-lični literaturi do pred kratkim Še tako „modem in najmodernejši", da so se ga kot nekaj novega, čisto tujega branili. Ali že uvodni glasovi sinočnje overture so nam dopovedali, da je bilo čisto naravno, da so to godbo pred 1. 1848. in še dvajset let po njtm z debelimi očmi gledali, in da so / 1. 1861 „Tannhäuserju" v Parizu žvižgali, ko so ga tam na povelje cesarjevo vprizo-rili. Wagner je bil pač tako nekaj novega, nekonvencionalnega, da je vzbudil njegov nastop odpor, in le velikemu mecena Lu-doviku Bavarskemu imel se je Wagner zahvaliti, da je ostalo od 1. 1864. dalje Monako vo središče vprizarjanja njegovih del, v francosko nemški vojski pa, da se je obrnila nanj pozornost vsega, kar je bilo nemško. S tem so se dotaknili neke točke, ki je prezanimiva, da bi ne začeli ž njo svojih opazovanj. Wagnerja šteli so do najnovej šega časa Nemci za svojo najpristnejšo, najčistejšo, najsvetejšo last, ki se je ni smel nihče na svetu dotakniti. Neoporečna resnica za vse večne čase ostane to, v ko likor so največji svetovni glasbeniki, res Nemci, in v kolikor je poleg Cherubinija, Spontinija, Auberja in Boieldieuja Wagner v prvi vrsti ob njih likal svoj okus. Weber (Precioza", „Freischütz"), Mozart („Figaro"), Bach, pred vsem pa Beethoven, bili so vir in izvir Wagnerjeve navdušenosti za čisto glasbeno umetnost. Ali kakor na eni strani ne bo nihče trdil, da so ti nemški glasbeniki tako specifično nemški, da bi se jim to na prvi pogled poznalo, tako se poslej ne bo trdilo več, da je Wagner ,die Quintessenz des Deutschthums und der deutschen Kunst". V mladostni navdušenosti mladih sodobnikov Wagnerjevih je bilo to razjas-njivo, kakor bi bilo razjasnjivo pri vsakem drugem narodu ; ali sedaj, ko so isti sodobniki vrh dorasli, začeli so treznejše misliti; sedaj se pripozna, da Wagner ne črpa, kakor so črpali stvarniki grške tragedije iz samega naroda, kateremu so s tem ustvarjali začetke velikanske kulture, in da Wagner s svojimi deli ni vzbudil v nemškem narodu tiste originurne moči, ki so zakopane v energijo nezavednega hotenja ampak da je Wagner zidal na razvaline stare kulture in le hotel njene največje moči v največji umetnosti. Ta resnica se je spoznala iz pisem Wagnerja samega. Wagner vedno in vedno vzk!i-kuje: .Habt ihr Augen, habt ihr Augen!" Glej in pomolči! To sta dva elementa, ki nas lahko dostojno rešita iz tega sveta.. . Tako bo umetnost zopet prišla do oživlja-jočega studenca, ki je v Grkih zajemala iz njega . . . Neverjetno je, kaj je vae Nemcu lepo." Wagner je likal svoj okus, kakor povedo njegovi znanci in prijatelji, vedno in vedno ob Shakespearju Calderonu, Ser" vantesu, Lope de Vfgi, ob prijateljih mladine Waltherju Scottu, Hofcnannu, a tudi cb dobrih modernih Balsaku, Carliyllu in Gottfciedu Keilerju, in le proučevanje starih se vernonemških pravljicin indijskih uiodroatij mu je menda osi-guralo pristno nemško slavo. — Ali nekaj druzega je, kar daje Wagnerju večjo kulturno pomembo: Wagner je uglasbil zmago krščanske ideje nad poganstvom, zmago boljših človeških lastnostij nad strastmi. Gotovo je Wagnerjevo uneto notranje krščanstvo v današnji dobi „Los von R m Bewegung* bilo tisto, kar je napravilo pristnega Nemca z Nierzichejem piičenšf, ki je b\l aajgoreč-nejši privrženec Wagnerjev, — skeptičnega. Ali kljub temu je prva svetovna slava Wagtierjeva osigurana gotovo v tej ideji in pa v onem slikan ju boja strasti človeških, ki smo ga gori omenili. Prvi moment daje Wagnerju notranjo, rekli bi, moralno gran-dizijoznoat, ono genialuost in velikost, ki stavi Wagnerja mej prve svetovne velikane, in ki ga za stoletja dviga nad vsakdanjost. Boj strasti pa mu je dal priliko; da je razvil svojo velikansko strokovnjaško „Jakleta" ob 4. ari shod sa katoličan«. — in res! — Škoda da vas ni bilo ta gospod urednik, vi bi strme zrli, kako je nafie ljud stvo kar trnmoma vrelo na ta shod, ali bolje rečeno, .k popolodanski gledališki predstavi1. Ob 4. uri bila je velika dvorana •Jakletova", katera meri okoli 25 ma, in ima prostora za kacih 30 Ijodi, natlačeno polna. Âko bi bilo ljubljansko gledališče tako polno pri popoladanskih predstavah, kakor je bila .Jakletova fišterna", smejala bi se vedno slav. intendance v pest. Na peči, katero so imeli za nekako galerijo in lože, zbralo se je natlačeno polno otrok, parter zavzelo je par volilcev, katerih ni bilo 10, a drug prostor pa so zavzemali ne volilci, mlečozobneži in pastirji. — Seveda tudi dame s katoliške podlage so prišle, a zasedle so ložo v veži. Ko se občinstvo pomiri, nestrpno pričakuje, da se dvigne kur-tina in nastopi gledališki gost, kajti igra ,Skoz klobuk", je tudi še neznana. — In glej! Otrobovezec dr. Schweitzer nastopi in prične v krasnem prologu vezati svoje otrobe. Pripovedoval je poslušalcem, da je bila nekoč miška, kateri so nastavili past s sla nino. Rada bi bila to slanino imela, a bala se je pasti Pa vendar povohati jo le smem, si je mislila, jo povohala in se ujela. Vidite spoštovani vulilci, to je liberalni špeh, in tega tudi vam ponujajo liberalci, in vas far-bajo ž njim. Vi, kateri jim kaj verjamete, povohate ta špeh in ujeti ste Učitelji vam hočejo spraviti krščanski nauk iz šol, le poglejte, kakšni so ti vaši prijatelji. Pri teh besedah oglasil se je pristaš socialnodemo-kratične stranke in g'asno ugovarjal. A koj se je začul glas domačega župnika: „Vun ž njim", in najedenkrat je bil v loži pri damah Otrobovezca pa so vedni medklici in protesti, da je ta shod nezakonito skli can, tako spravili iz konteksta, da se mu je pri vezanju otrobov vedno trgala .špaga". Ko je nehal s svojimi puhlimi frazami, s katerimi naj rajše drugič naslaja poslušalce v ljubljanskem katoliškem domu. ostal je klerikalni špeb, domači župnik Lavrič, ter gravitetično dejal: „No, kaj vam ni dobro povedal?" Klobasaril je nekoliko S9m in tja, ter tri: *"**^"u • iOU8al n vam Je tu-sAojoUji posestnik S. odpovedal nekaterim, kateri ste zadnjič z nami volili, „froht" v Idrijo. Nič se ne udajte, pa k nam pridite, vam bomo že mi pomagali". S kom pa in s čim? Da mu boste zaračunali 34 gld. za pogreb; samo za to, da ga spremite na pokopališče in z občinskimi zvonovi zvonite ? Ker je videl, da tudi njemu primanjkuje špage, zaključil je shod, kateri bode imel, kakor se čuje tudi sodnijske posledice. Prav tako! Sedaj se je šele videlo, kakšni volilci so se udeležili tega shoda. Kakor čmrli usuli so se iz tega klerikalnega pajna otroci, pastirji in ženske, a sklicatelji pa so med brlizganjem inupitjem: .živio Božič!" jo hitro odkurili v varno zavetje — farovž. Klerikalnemu podrepniku, kateri je dal prostor za ta shod, zdela se je drugi dan ta komedija toli smešna, da je dejal: . Z laj pa vidim, da to nič ni, nič ne vem, kaj je ta pripovedoval, Bog ne daj, da bi imeli mi take poslance na Dunaju". Žene so nestrpno pričakovale doma svojih mož, da bi izve- umetnost in moč elementarno, a vseskozi na naravni podlagi vspodabljajočega umet nika. Hans von Wolzogen pravi jako dobro, da je Wagnerjeva moč moč čistega, nepokvarjenega otroka v podobi neznanske genialnosti, in to se mora vspričo neposredne naravnosti, ki ž njo vplivajo Wagnerjeve opere (posebno starejše, neeklektične), potrditi kljub Nietzcheju. ki pravi, da je Wagner samo gledališki igralec, ki išče učinka v dramatiško-patologiških afektih in ne pozna naivnih, prvotno notranjih čutov. Te notranje čute Wagner pozna bolj kot večina modernih, sedanjih skladateljev, le da Wagnerjevega govora vsakdo ne ume. Wagner je šel resda v svojih principih dra matizovanja opere predaleč, a šel ni predaleč navzdol, ampak navzgor, tako da se nam zdi kot bi bile njegove opere pisane najmanj za polbogove in ne za navadne umrjočnike, za nadnaravna bitja, ki govore drog govor kot navadni ljudje. Ali umetnost se razvija sploh le navzgor (zato so jo imenovali od nekdaj hčerko božjo) in mar ni mogoče, da se je tu rodil človeštvu genij za sto in več let prehitro? Da je Wagner sam čutil aristokratičnost svoje umetnosti, apričujejo nadnaravne snovi njegovih del; ob enem pa tudi ko turn, ki ga je Wagner zopet obul, kakor dele, kaj so .gospod" povedali. Moi, pri Sedši domu odgovori ženi: .Kaj ti bom pravil, saj sam nisem nič zastopil od te neumnosti, kar je ta ljubljanski Skric kvasil". — „Tepec, butelj, kaj pa potem hodiš poslušat te neumnosti, pa doma ostani!" oštela ga je žena. To je bil klavrn shod, a .gaspudi" so šteli na boljšega v Gorenjem Logatca v farovžu. — Ob 6. ari zbralo se je okoli s kruhom obložene farovške mize 16 katoličanov, mej njimi 10 volilcev in 6 nevolilcev. Pod vodstvom vrlega župana go renjelogaškega, g. Jul. Lenassija, zbralo se je do 60 volilcev narodno napredne stranke ter odkorakalo pred farovž. Ta vprašali so, ako je vstop prost, a reklo se jim je, da le za katoliško narodne volilce Med nrnebes-nim trikratnim .živio Božič", odšli so mirno izpred farovža. Tedaj tudi tu je bila .ftajfa". S taci mi neslanostmi pa ti ljudje nič druzega ne dosežejo, nego da razburijo mirno ljudstvo. Radi tega pa so dolenjelogaški liberalci na tihem sklenili, zahvaliti se dostojno obema sklicateljema shodov, za njih trud Le pomirovalnim besedam dolenjelogaškega učitelja imata se zahvaliti, da ju ni dole telo kaj bujega. Ko sta stala zunaj ob progi, priletelo je nekaj v dr. Schwe'tzerja, na kar jame ta upiti, da se meče kamenje. A to ni bilo kamenje, kajti prepričal se je takoj, ko prileti ravno taka »žoga" v Netopirja. Hotela sta „žogo" pobrati, a bil je smrdljiv ubit .klopotec". Vlak jo je pripibal, in urnih skokov in krač pobrala sta jo v voz med burnimi klici: .Živio B<>žič!" .Abzog figa-mož!" jAbsug klerikalni špeh!" Logatčani upamo, da nas nikdar več ne prideta vznemirjat, ter nam svoje neslanosti usiljevat, kajti zadnja volitev je dobro pokazala, koliko somišljenikov ima klerikalna stranka, koliko pa .liberalni špeh". Volitve so toraj pri kraju. Da je zmaga na klerikalni strani, ni čuda, vsaj so se ti namestniki božji posluževali vseh nezako nitih in podlih sredstev. Rovtarski župnik Možina je na dan volitve V. kurije bil voljen v komisijo, a je to odklonil, češ, da ima opravilo v cerkvi. Stal je pa pred vratmi volišča, ter vsakemu volilcu vzel list iz rok, mu prečrtal Luko Jelenca in mu zapisal dr. ftusteršiča. Ravno ta .klerikalni špeh" napojil je 18 t- m. nekaj rovtarskm rancOv s .šnopsom", da bi napadli nekaj mož naSe stranke logaški kaplan gospod Bolentin pa je bil cele noči na agitacijikem potovanju. Prišel je v neko hišo, kjer ni bilo ne go spodarja, ne gospodinje doma, vzel listek, za katerega so mu otroci povedali, kje da je, ter ga samooblastno popisal z dr. Šu ateršičem. Mož prišel je volit, a vedel ni kaj je volil. Po volitvi šele je prišel se pri toževat, da on ne voli dr. Šusteršiča, a bilo je prepozno. Sploh sta pa ta dva gospoda Logat čane tako razburila, da sedaj na kak mir niti misliti ni. Gorenje- in dolenjelogaški napredni narodnjaki zvezali se bodo v močno falango proti tej klerikalni gardi in z vsemi sredstvi skušali jo za vedno ugonobiti in iztrebiti jo iz svoje srede. Onim, kateri trobijo v njih rog, pa se bodo skoraj oči od prie, ko bodo videli, kaj jim prineso božični prazniki za božičnico. so ga obuvali grški umetniki. Ta kotam je pa tisto, kar dandanes ne more več ali pa — še rensirati. Nekaj, kar nam precej pojasnjuje, zakaj Wagnerjevi epigoni ne uspevajo, je že način izbiranja opernih sujetov. Wag-nerjanci so dramatiko svojega mojstra slabo umeli : oni izbirajo krvava dejanja, Wagner izbral je dejana polna čutečega notranjega življenja, ki je duša glasbe. Tan nhauserje vo dejanje nam to priča Na Turinškem je živela ob podzemeljskem jezera v gori gospa Venus (gdč. No-ëmi); kdor je zapadel moči njene ljubezni, ta je bil proklet na tem in pogubljen na onem svetu. V 13. stoletju je živel pevec Tannbauser. Bil je najboljši izmed vseh pevskih mojstrov, in njegova pevska moč je premagala srce Lizabete (gdč. Carneri), hčere Wartburskega grofa Hermana (g. Va šiček). Ali Tannbâu8erja je ovila v svoje mreže Venera in leto in dan je bil sloga njeni in svoji ljubezenski strasti; izginil je, da nihče ni vedel kedaj in je živel v gori pri Veneri. Naenkrat ga popade nepremagljivo hrepenenje po svetu in šiloma se iztrže iz moči Venerine s tem, da zakliče ime Marijino. V dolini pred gra dom najdejo ga drogi pevci in grof, ki so Viljem Pfeifer nam piše: Neresnično je poročilo v St 287 ..Slovenskega Naroda" od 14. decembra 1900, da so mi dolžniki znosili purane, race, jajca itd. in so mislili, da se jim je to kot obresti v račun vzelo; da pa te stvari, ko so dolžniki prišli k računom, niso bile nikjer zapisane, in da so morali vse obresti Se enkrat plačati. Tudi ni resnično poročilo v štev. 288 »Slovenskega Naroda" iz dne 15. decembra 1900, da je bil moj leta 1865 umrli stric, gospod Matija Pfeifer, župnik na Raki, znan kot največji oderuh na Dolenjskem. Ni res, da je posoja val po 20, 30, 35 od sto, in da so se take obresti vk nji žile, in ni res, da je prejemal po vrhu za dobroto Se vino, svinjino, purane itd. Tudi ni res, da sem jaz v Krškem okraju največ kmetij prodal. Viljem Pfeifer. * Iz Mozirja. Ako bi bil kado drugi, ki ima le količkaj sramote v sebi, povzročil take škandale, kakoršni so se godili tukaj na dan volitve volilnih mož za V. kurijo, tedaj bi jo bil gotovo kar hipoma popihal čez hribe in doline, da bi o njem ne bilo več ne duha ne sluha. Naš vrli Pankracij pa dela v tem oziru prav častno izjemo. Naravnost se mu je povedalo, da stori najbolje, ako prej ko slej pobere Sila in kopita, kajti iz njegovih slavnih in neslavnih činov se delajo norca že vsi za ušesi še mokri paglavci. Pa Pankracij se za vse ne ztneni, temveč je še prav ponosen, da je vse te umazance, spufance, ši-lovce, škrice, kridatarje antekriste in še drugo mozirsko sodrgo, kakor so na dan volitve on in njegovi privrženci naslovljali svoje nasprotnike, tako korenito pognal v kozji rog. Umevno je pač, da radi teh in še dragih slavnih činov pripoznanje ni moglo izostati. Dobil je bije iz Maribora pohvalno pismo, vsled česar je postal tako sladko ginjen, da je neki, kar sicer ni njegova navada, pri „Bogu udani vdovici", dal za par litrčkov, ki so se izpili na slavno zmago Bogu dragih Žič' arjancev in xxa T©kovo5on /"-.gin satana zapisanega Hribarja in vseh njegovih brezverskih pristašev. Pa vse to še tema neustrašenemu in razboritemu junaku ni dovolj. On hoče to kačjo zalego, katere je ves trg poln, popolnoma zatreti! Zato jo bode go tovo Se .zamašval" ter jo tako kar živo pahnil v sodni pekel, kjer jo bodo pekli, kuhali in mrcvarili, da bodo hudobci kar od samega razkošja vriskali in plesali. Ta strahovita, pa vseskozi pravična kazen, pa ne bode zadela samo tistih, ki so že v brezverskih mrežah, ampak tudi vse tiste omahljivce, ki so se volitvi odtegnili, kajti, le ti niso nič boljši od prvih in bi utegnili tudi vsak hip potegniti s to gadjo zalego — in zato on — kot znan trboveljski junak — ne pozna in ne da nobenega .pardona" !! Blagor pa tistim, ki poslušajo našega blaženega Pankracija božji glas; sedeli bodo kot živi izgledi čistega kršan-stva in edino prave vere na zlatih tronih ga toliko časa pogrešali. Wolfram (g. Nolli) mu pove, da Lizabeta mre trge za njim, in Tannhäuser se napoti na grad Wartburg, kjer se vprizori pevska slavnost. Vsak pevec rešuje po svoje v pesmi nalogo, k\ jo je vsem dal grof: zastavico ljubezni. Vsi, Wolfram, Walther (g. Orželski), Bite-rolf (g. PolaSek) časte Čisto, (platonično) ljubezen. Tannbauser pa to ljubezen brez vžitka sramoti. Na to kreg in prepir in v razburjenosti se spozabi Tannhäuser, da zaluči vsem obraz, da ne pozna ljubezni, kdor je ni okusil pri Veneri. Ziaj je usoda Tannhäu8erjeva podpisana. Proklet je in koj ga hočejo umoriti. Ali Lizabeta kljub grozi prosi za nesrečnika, in grof mu dovoli pomiloščenje če si dobi v Rimu odvezo. Tannbauser gre z romarji v Rim, ali dasi se strašno pokori ne dobi odveze in ves obupan gre nazaj v svojo domovino iskat Venero, ki je pri njej nžil toliko radosti, na svetu pa samo britkost. A tu ga ustavi Wolfram s prijateljsko roko in ko imenuje Lizabeto, ki je za Tannhäuserja umrla izgine Venera, ki je že prišla po Tannhäuserja in ta se zgradi reSen pro kletstva ob Lizabetinih parah mrtev na tla vskliknivši: »prosi za me sv. Lizabeta". (Konec prih.) — Res junaka, kakoršen je 4a, pač nim? vsa dežela in v resnici smo lahko ponosni nanj! Da se pa preslavni in junaški čini, s kojimi se je on vekovečno oslavil, tudi rešijo za vse čase pogoltne pozabljivosti, zato so se nekaj dni po volitvi pri tukajšnji c. k. ekspozituri vsaj v glavnih potezah zapisali. Zato pa svetujemo pre-častiti gospodi v Maribora, da si preskrbi prej ko slej prepise teh preimenitnih virov; iz njih bode sprevidela, kaj vse zna in zamore turška kri, in mi vsi pričakujemo in se nadejamo, da dobi potem Pankracij, ako že ne postane kak časten prost, za svoje nesmrtne zasluge vsaj z zlatimi črkami napisano in umetniško obrobljeno častno diplomo seveda v .zlatih okvirih" * Iz Šmarja pri Jelšah; 18. decerubra. Natisnite tudi nekaj besedic o volitvi 5. skupine v okolici Šmarja. Kaplanček in organist bila sta vsa penasta. Kaplanček je lovil ljudi po cesti, kakor kak konjač in vdihoval v nje klerikalnega doba. Dobro je tudi omeniti mladega Stoklasa. Revček se je napenjal in regal kakor žaba v luži. Seveda, saj je njegov brat kaplan, stric pa dekan, tedaj mora plesati kakor farovške kuharice žvižgajo. Kaplanček se je grozno jezil ter rekel, „najzaloatnejse je to, da pridejo ljudje volit, ki niti kaj jesti nimajo doma". Vprašajmo ga pa: kaj pa je z njegovim beračenjem o Sv. treh Kraljih ? Saj pride v sobice takih beračev, da si denarce sposodi in sam neslano jed vživa, samo, da njemu par krajcarjev da Ali je to h;>ja za Kristusom ? Ljudstvo učijo to božjo lastnost: lačne nasititi in žejne napojiti, a vendar jo sami ne izvršujejo ter ravno nasprotno delujejo. Res, lepi namšstniki božji so to. _ V IJubijuiii. 21 decembra. Vlada in nova žganjarina. .Wiener Abendpos t" je prinesla članek, v katerem obžaluje, da je dalmatinski deželni zbor odklonil vladni predlog glede žganjarine. Oficiozno glasilo konšta-tuje, da se je ta predlog stavil v soglasju z deželnimi š-fi in deželnimi odbori, ker se je bilo nadejati, da se spravi žganjarina pred sestankom državnega zbora v veljavo, t. j. že s 1. januvarjem. Ker se pa to ni zgodilo, hoče vlada svoj predlog deželnim zborom zopet odtegniti ter predložiti državnemu zboru takoj, ko se snide, zakonski načrt, s katerim se žganjarina poviša, in naklonijo deželnim fondom tiste olajšave, katere bi bili lahko dobili že prej potom deželnih zborov. Vlada boče potemtakem poskusiti svojo srečo v državnem zbora Vojna v Južni Afriki. Zadnje štiri dni se množe poročila z južnoafričanskega bojišča. Buri so začeli nastopati energično kakor ob začetku vojne. Slabe božične praznike bodo imeli v Londonu! Buri plačujejo barbarstvo Angležev dvakratno. Zmagoviti boji Delareya, ne-čuvena junaštva genialnega D ewe t a, prodiranje na dveh krajih v Kaplandijo, vse to kaže, da se Buri še dolgo ne mislijo udati v svojo usodo. Ta mala vojna med Buri in Angleži je brez primere. Delarey je razbil vojsko generala Clemensa docela, ki e izgubil okoli 1000 mož, med temi 24 častnikov. In ta poraz je tudi za sedanjo taktiko Borov značilen. Buri so drli po hribu navzgor in naskočili ter ujeli cel bataljon Kdaj so doslej Buri naskakali hribe? In Dewet je ušel menda že dvajsetič svojim lovilcem, sedaj pa stoji .črni Kristijan" pred Lady brandom, vshodno Bloemfonteina, na meji republike Oranje. VLondonu vlada pa nika, lord Kitchener je brzojavil za pomoč v — Avstralijo: odpošljejo naj se BuS-manci, ki so ozdraveli, takoj zopet nazaj na bojišče! A to Se ni dosti. Lord Kitchener zahteva Se 40.000 mož novih čet. Po angleških bolnišnicah ogledujejo rekonvale-scente. Kdor je vsaj napol zdrav, se mora vrniti vnovič v boj! Dewet je discipliniral Bure popolnoma. Danes se ne pulijo več za častna mesta poveljnikov. Vsi so pravi vojaki, polni discipline. A Dewet je začel tudi z ofenzivo, dasi je vseh barskih bojevnikov skupaj komaj 40000! Okoli 267000 mož je poslal angleški vojni urad v Južno Afriko, 73 000 jih je mrtvih, ranjenih, bolnih ali invalidnih, ostalih 190 000 pa ne more užu-gati malih, po vseh burskih pokrajinah razkropljenih čet. Da, niti tega niso mogli fcaT Dalje v prilogi. ~ftJi zakona zaradi prestopka zoper te lesno varnost kaznovan. Ce je v konkretnem slnCajn opuščeno ali nezadostno posipanje hodnikov z ozirom na obstoječe okolnosti zamoglo spraviti v nevarnost zdravje in telesno varnost pasantov. H i Sni posestnik ali oskrbnik je odgovoren, če nima hišnika, ali če je temu dal splošnim predpisom nasprotujoča naročila, ali če si je, bodisi vedoma, bodisi vsled malomarnosti, izbral za hišnika nezanesljivega ali nesposobnega Človeka. — Mestna kopel. Od 1. do 8 gcudna letos se je oddalo v mestni ljudski kopeii vsega skupaj 369 kopelij, in sicer za moške 333 (prsnih 229, kadnih 104), za ženske 36 (prsnih 6, kadnih 30). — Praktično božično darilo za dame« ki je hkratu tudi lepo, je oni znani šivalni stroj tvrdke Singer in sodrugi, ka koršnega ima na ogled tukajšnja tvrdka na cesti sv. Petra, kjer je tudi božična razstava. Tak stroj je na okras vsakemu salonu, ker je lep, ličen, zlasti pa najboljše konstrukcije in največje ustrajnosti. Te lastnosti je priznala jury pariške svetovne razstave ter tvrdki Singer in sodrugi priznala najvišjo odliko, „Grand Prix". To priznanje strokovnjakov se pridružuje priznanjem, katera vživa tvrdka že več de setletij. Vsaka dama ljubi tak stroj, ki je sposoben tudi izdelovati moderno umetno vezenje. Navodila daje tvrdka brezplačno, Kdor hoče torej nabaviti za dame praktično in elegantno darilo za božič, naj kupi originalni Singerjev šivalni stroj ! * Iz užaljenosti v smrt. Lvovski Usti poročajo, da se je 24 letni jednoletni prostovoljec baron Evstahij Brunicki ustrelil, ker so mu tovariši očitali, da ga je, ko je bil še gimnazijec, neki vratar klofuta! — * Krugerjeva rakev konfiscirana. Vsaki Bur si da že za živega napraviti rakev. Tudi Kriiger jo ima ter jo je hotel vzeti seboj v Evropo. A maršal Roberts mu jo je konfisciral in ukazal, da se v tej rakvi pokoplje princ Kristijan Viktor, ki je umrl v Pretoriji, dasi je Krugerjeva žena ugovarjala. Telefonska in brzojavna poročila, Vipava 21. decembra. Stokratno slavo radi velikodušnosti, objavljene v „Slovenskem Narodu štev. 289, kličejo svoji častni soobčanki Zavedni Colčani. Dunaj 21. decembra. Državni zbor se skliče na dan 29. januvarja. Dunaj 21. decembra. V Tirolskem deželnem zboru bo vlada pri razpravi o nujnem predlogu laških poslancev zastran avtonomije Trentina podala novo izjavo v tej zadevi, da pomiri Lahe. Praga 21. decembra. „Narodni Listytt se močno zaletavajo v Korber-jevo ministrstvo, ker je umaknilo zakonski načrt o državni žganjarini in pravijo, da bodo bržčas ne samo Čehi, nego še drugi elementi na pragu novega državnega zbora zaklicali vladi, da ji ničesar ne dovolijo, najmanj pa, da bi parlament zboroval. Genova 21. decembra. Pristanski delavci, katerih je nad 10.000, so začeli štrajkati. Bati se je, da se jim pridružijo tudi tramvvajski uslužbenci in pri liferantih premoga službujoči delavci. Pariz 21. decembra. Vlada je dala majorja Cuigneta zaradi publiciranja tajnih uradnih spisov aretirati. London 21. decembra. Buri so zasedli Kolesberg. Položaj v Kaplandiji je vsled vpada Burov postal zelo kritičen. Burski oddelek, ki je prišel čez reko Oranje, šteje nad 2000 mož. Zahvala. Za velikodušno dobroto, katero izkazuje naši občini blagorodni gospod dr. I v a n Tavčar s tem, da nam preskrbuje dva občinska ubožca (sirote), izreka tem potom podpisano županstvo najtoplejšo zahvalo. Županstvo Trata, dne 19. decembra 1900. ' M. Brence. župan. XXXVII. izkaz o darilih za Prešernov spomenik. Prenos . . . 22574 K 29 vin. Peternel H. v Radovljici dobljeno stavo................ 5, — » Litijske Slovenke v proslavo Prešernove stoletnice........ 21 „ — „ Hrovatinova Roza v Vipavi skupilo za razglednice........ 8 , — „ Pevsko društvo „Ratitovec" v Selcih................ Foerster Anton v Ljubljani .... More pri Beliču v Ljubljani. . . . Desetorica osmo&olcev ob Prešernovi stoletnici........... Vesela družba v „Vodnikovem hramu" v Ljubljani....... Bayr Alojzij, c. kr. računski svet. v pok. v Ljubljani........ ŠuStarSičeva Anica nabrala pri Prešernovej slavnosti na Dunaji v društvu „Zvezda" ....... Kupertova Tonči nabrala v veseli družbi v Domžalah ....... Jeglič Fr. nabral v veseli družbi „pri Rabiču" v Mojstrani.... Baron Spaga nabral pri ,.Slavcu" v Kranjski gori.......... Kraut AL dr, odvetnik v Celovcu Blaž Josipina nabrala v veseli družbi v „Narodni kavarni" . . Trnovski postopači ......... Vesela družba na Vrhniki o priliki Jurčevega godu....... Krajčeva Malči nabrala v veseli družbi v Grahovem....... Vesela družba v Mokronogu . . . Učitelj stvo narodne Sole v Ptujski okolici............... Kranjc Jos. v Smartnem naPaki Zbirka na Prešernovem večeru društva ,,Vranska vila'..... Goestl Fran dr. na Dunaji .... Naval-Pogačnik Fran na Dunaji . Vidmarjeva Josipina nabrala v veseli družbi ljubljanskih kramarjev v Postojni........ Tomšič Fran, nadinženir v Pragi Novomeški c. kr. profesorji: po 1 krono: Fajdiga, Jenko, dr. Marinko in Skopal; po 2 kroni: Jeraj, Virbnik in Vester; po 5 kron: dr. Pipenbacher in Markič............... Favetti Karol v Sežani....... Leban Anton v Komnu...... Godina Urška nabrala v Skednju Skupaj . . 22978 K 30 vin. Dr. Josip Stare, blagajnik. Opozarjamo svoje eestite «'Hotel je na inserat tovarne za ure ter ekspertne hiše Hanns Konrada v Mostu (Brüx) Češko, ter priporočamo nakup blaga od zgoraj imenovane tvrdke, kojega dobroto dokazujejo zlate in srebrne medalje razstav kakor tudi odlikovanje cesarskega orla. Tvrdka, katera se razveseljuje v tu- in inozemstvu dobrega glasu, razpošilja le prave od c. kr. novčnega urada puncirane zlate in srebrne ure ter jamči pismeno za zlato in srebro kakor tudi za pravi in zanesljivi tek ur. Bogato ilustrovane cenilnike razpošilja na zahtevo zastonj in poštnine nrn<»tn j -c) Proti zobofcolu in gnjilobi zob izborno deluje antiseptična Melasma ustna in zobna veda utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po pošti razpošilja se vsak dan dvakrat. Jedina aruioern (10—ol) dež. lekarna M. Leustek, Ljubljana Resljeva cesta Stev. 1, zraven mesarskega mostu. 12 ■ - 10 „ — 12 „ - 23 „ - 5 . - 20 „ — 23 „ 66 10 „ — 7 „ 55 4 „ — 10 „ — 14 „ 2 1 „ 4 15 „ - 16 „ 20 3 „ 80 8 „ 20 5 „ — 46 „ 4 10 „ — 20 „ — 4 „ 28 „ 50 „ - „ 20 „ - „ 3 „ - „ 4 „ — „ 12 „ 22 ,. Dež. gledališče v Ljubljani. Stev. 46. Dr. pr. 1065. Mova op«-ra. V soboto, dné 22. decembra 1900. Drugikrat na slovenskem odru: Tannhâu ser in pevska tekma na Wartburskem gradu. Opera v treh dejanjih, Besede in glasbo zložil Rihard Wagner. Poslovenil A. Stritof. Kapelnik g. Hil. Benišek. Režiser g. Jos. Nolli._ BliCTJniti te odpre ob 7. «ri. — Začetek ob '/»S. uri. — Imn pu 10. uri. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. In kr. psh. polka Leopold II. it V. Prihodnja predstava bode v torek, 25. decembra. Meteorologično poročilo. Viii na nad morjem 306 2 m. Srednji zračni tlak 73C0 mm. Dec. ; Čas opazovanja Stanje barometra v mm. a. *■ i 5 H J "îitrevi 20 9. zvečer 743 9 — 44 si. szahod 21 • 7. zjutraj 2. popol. 7416 7391 — 57 — 25 si. szahod si. szahod ] Srednja včerajšnja temperatura male: — 21s. Nt bo S1 nor- Dunajska borza dne 20. decembra 1900. 3kupni državni dolg v to»*h ... £8 55 Skupni državni dolg v srebrn . . 9825 avstrijska zlata renta ....... 11770 avatrijaka kronska renta a"/0 .... 9870 Izreka zlata renta 4%...... J16 65 3grska kronska renta 4J/0 ..... 92 60 &?stro-ogrske bančne delnice , . . 1692 Kreditne delnim......... 67325 London vista.......... 24010 flomaki drž. bankovo 100 aiark . . 11770 30 mark............ 23 51 ao frankov........... 19 »3 Italijanski bankovci........ 90 75 0. kr. cekini........... 1137 Ljubljanska kreditna banka Laibacher Creditbank v Špitalskih ulicah št. 2 menjalnica v pritličja sprejema vloge is« hranilne knjl-ilee ter iste obrestuje po ■* % ocl dne vloge do dne dviga, 9°/0 ceniti i davek od teh hranilnih vlog plača banka sama. Ljubljanska kreditna banka r#.pla«*a tudi veeje Mvofe lin«/ od-po%edl. (1877-83) Zunanjim vlagateljem so na željo poštno hranilnične položnice na razpolago v svrho !»<>*<»• iiie promte vpošiljatve zneskov. Zahvala. Povodom nepričakovano nagle smrti našega iskreno ljubljenega strica in svaka, gospoda Josipa Križaj-a mestnega komisarja in hišnega posestnika izrekamo vsem gg. prijateljem, znancem in sorodnikom, posebno pa veleblago-rodnemu gospodu županu Ivanu Hribarju, predsedniku kranjske hranilnice g. Josipu Luckmannu, ravnatelju kranj. ind. družbe g. K. Luckmannu, slavnemu mestnemu uradništvu in ljub. telovadnemu društvu ..Sokol" za ranj-kemu izkazano zadnjo čast, kakor tudi za blago, v dolgi bolezni izkazovano mu sočutje ter za prekrasne vence, svojo najtoplejšo, iskreno zahvalo. V Ljubljani, 21. decembra 1900 Globoko žalujoča rodbina 2619; Janko Krlžaj-eva. NAJLEPŠE PRñZMCNO bñRlLOl l/ NODENI 5L0VEN5KI HlSl 5& NE 51 5ñclC POQRcSATI ooooooooooo 7 L iL DOKTORJA FRANCETA ->sss* PRfr5Ef\fNA ->sss^ UREDIL SKRIPT. L PiNTflR ILUSTRIRANA IZDAJA, 5C51TA 5 K, L "LATNU UCZANA 6*40 K, U U5NJU l/CZANA 9 K. NATISNILA IN ZALOŽILA Ki. TL. KLCINHAYR & TCD. BArtHMtQ V LJOPLJANI • • DOBIVAJO SC PO U5ČM KNjiGOTP.ŽMICArJ • • SO (2606-2) za odvetniško pisarno. Ponudbe takoj drju. H. Turna v Gorico. Štev. firm. 399/00. C. kr. dež. kot trg. sodišče v Ljubljani naznanja, da je c. kr. deželni predsednik za Kranjsko na podlagi §. 11 uvodilnega zakona k trg. zakoniku in g. 16 ministrske odredbe z maja 1873 drž. zak. 1. št. 71 uradna 1 sta ..Wiener Zeitung" in ..Laibacher Zeitung" in slovenski dnevnik ..Slovenski Narod" določil za prijavljanje razglasov vpisov v tusodni trg. register, ki se bodo vršile v 1. '901. in uradni list ..Laibacher Zeitung za objavljanje v 1. 1901. vršečih se vpisov v register za pridobitne in gospodarske zadruge. C. kr. dež. kot trg. sodišče v Ljubljani odd. III., dne 13. decembra 1900. Ces. kr. avstrijske gfc državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1000. leta. Odhod iz Ljubljane jnž kol. Proga čez Trbiž.. Ob 12. uri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beijak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez SeJzthul v Anssee, Solnograd; čez Kle.n-Reiflmg v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amsietten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob ne-debah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak Celovec, Ljubno, Selzthsl. Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoldne osobni vlak v TVbi?, Beljak. Celov-c, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Soinograd, Lend-Gastein, Zeli ub jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Gen> vo, Pariz; čez Klein Reifiir.g v Stryr, Line. Budejeviue, Plzen,. Marijine vare, Heb, Frauzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dnnaj via Amstetten. — Froga v No70 mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 na zjutiv.j, > m /večer. Prihod v Ljubljano jo*, kol. Proga iz Trt iž;i. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja v a Amstetten, Tipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Ba-dejevic Solaograda, Lines, Stejra, Ausseea, Ljubna, Celovcu, Beljaka Franzensfeste. — Ob ti, uri 1B m dopoludne os >bni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijir ih i arov, Plzna, Bndejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Cunha, Breganca. Inomosta, Ztdla ob jezeru. Lend-G:'.sfeina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. Ob 4 uri m popoludne osobni vlak z Dunaja. L abaa, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensteste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga Iz Novega mesta in Kccevja Osobni vlaki: Ob H. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. nri 48 m zvečer. — Oihcd iz Ljubljaae drž. kol. v Kamnik. Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob v!, nri 5 m popoludne, ob t>. uri 50 na zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 ui dopoludne, ob ti. uri 10 m zvečer. nnaisko melanžo žgano kavo. mešanih najfinejših vrst (2083) {iripororu ;> fl. 9— kilo (69} Kdmund Kavčič Prešernove ulice, nasproti glavni pošti. v hotelu „Pri Virantu" na razpolago gostilniški prostori, pripravni za priredbo tombole ali kaj jedna-cega po kakem društvu. (2583-3) Izvrstna (mob-d rrna po 14 hektoliter bela ., »«-40 14 „ kakor tudi ts*«5»iBi«svee po 194» 14 hektoliter se dobe pri Samuelu Andreju Veliko Divinj (Dignano), Istra. Dobre cenene ure s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom IS tovarna za ure In ekspertna hiša zlatnin 31omt (Brüx) t'e»ko. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 76 Prava srebrna remontoarka.... „ 5 80 Prava srebrna verižica....... „ 1 20 Nikelnasti budilec.......... „ 195 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoC in tisoč priznalnih pisem. (2611—1) P3P Ilttstrovatii katnlorj zantonj in poxtninr jirosto. -&g| Založena 1847. Hi Založena 1847. hfr Tovarna pohištva J. J. NAGLAS Zaloga in pisarna v Ljubljani 51 Tovarna s stroji : Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. Priloga ^Slovenskemu Narodu" žt 293, dnš 21. decembra 1900. Angleži zabraniti, da bi Bori ne vdrli v Kaplandijo, kjer morejo insurgirati Holandce. Ako se Barom posreči zasesti tri točke, De Aaar, Middelbnrg in Stromberg, poroSiti železniško progo in potrgati brzojavne zveze, more to postati za angleške čete v Trans vaala in Oranju usodno. Angleži so trdili, da je vojna že končana, a sedaj morajo nabirati novo vojsko. Morda se jim bo godilo kakor Američanom na Filipinih Vsi milijoni ne pomagajo nič! V angleški armadi vlada brezupnost, katera nediscipliniranost Se mncži. Vojaki so pomorili že več častnikov in postopajo po svoji volji kakor prave be-štije. Anglija ima pač hude skrbi! Dopisi. Iz Gradca, 20. decembra. (Končni odgovor dopisniku ..Slovenca' iz Gradca) „Znani četvorici" brumnih pri stašev klerikalne ..Danice", kateri napivajo „vzorit«' možje innenavadni dijaški ..krokarji", so poSli ..stvarni dokazi" in nadomeatuje jih navadno zabavljanje, ki kaže, da ni bilo poročilo v ..Narodu" nič druzega nego — neprijetna resnica. Resnica je, da se sedanje druStvo graSke slovenske inteligenc?, ..Naprej", pri katerem so klerikalni študenti, ki niso mogli prebavljati „zraka" v dijaškem društvu ..Triglavu" peto kolo, ne samo ni žalilo, kakor so oni lagali v po božnera ..Slovencu', ampak še posebno simpatično pozdravilo od kompetentne strani. Resnica je, da je eden dijak, ki je bil gcspodom takoj na razpolago in je pre vzel za svoj vmesklic sam vso odgovornost, zaklical, da društvo pred par leti, ko so ga ustanovili ..Triglavovi" janičarji in neprostovoljni uskoki kot klerikalno trdnjavo proti ..Triglavu", ni bilo potrebno. Da res kot tako ni bilo potrebno, dokazuje njegova zgodovina. Delavcem, ki niso tako zabiti kakor nekateri slovenski naprejevci nazaj, ni ugajalo društvo, v katerem so sm^li citati samo ,izbrane" časopise, in kjer niti zrcala niso smeli imeti na steni, ker je to proti krščanskim principom. Dijakov kalinov tudi _i utx. niti tih odbor in tako ie prišlo društvo na nič. Nazadnje ae ga je usmilila slovenska graška inteligenca, — bodi ji za to vsa čast! — vstopila je pol-noštevilno in preosnovala društvo v naprednem smislu, tako da je še le sedaj „Naprej", dočim je bilo preje ..Nazaj". In odkar se je to zgodilo, je društvo prijateljsko tudi a ..Triglavom". A sedaj pride poštenjakovič .Slovencev" in trdi tenden cijozno, da se je demonstriralo zoper dru Stvo , Naprej", ko je samo eden posameznik par klerikalnim dijakom, ki se v društvu še vedno „čutijo', povedal resnico iz davnih dni in zato prevzel sam vso od govomost! O takem „orožju" nobene čr kice, nikar pa celo ..brošuro"! Gospod vmesklicatelj je pisca teh vrst sam osebno rekel, da ni izustil niti besede zoper sedanje društvo graške inteligence, zoper Naprej", da zato ni imel in nima nobenega vzroka I Če ..Slovencev 1 dopisnik kaj druzega trdi, govori vede" ali nevede* — neresnico. Društvu „Napreju" se ni nič narekovalo, resnica pa je, da so klerikalni dijaki njegovo ime na ultramontanskem shodu v Ljubljani zlorabljali, in temu niti sami ne oporekajo. To smo omenili samo v njih karakteristiko To je res ..poniže-valno" ! A mi ne kličemo ..Nepreju" : „stori svojo dolžnost", kakor oni ..Triglavu", ki se za njihove apele toliko zmeni kakor za predlanski sneg, ker jih predobro pozna — „Istfcmn izmed nas", ki v akademični družbi pred mnogimi gosti demonstrira 8 tem, da si ostentativno posadi svoj „pinču na--glavo in na žaljivo oiigosanje takega obnašanja reagira s tem, da čim preje izgine pri vratih, temu pa v odgovor — niči In če bi tudi v ..Slovencu" trdil, da dopisnik „Slov. Narodu" v Gradcu srebrne žlice krade —! „To in nič več!" Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. decembra. — Osebne vesti. Profesorja dr. Karol Glaser v Trstu in Jakob Če bul ar v Gorici sta pomaknjena v VII. čin. razred. — Deželni zbor kranjski je imel danes drugo in za letos tudi zadnjo svojo sejo. V imeni vlade je deželni predsednik baron H o in umaknil zakonski načrt o uvedbi doklade k državni žganjarščini, na kar je bil proračunski provizoiij brez debate odobrene. Sledila je potem tajna seja, v kateri se je obravnavalo o neki personalni zadevi — Duhovniške laži. Lep načrt so si napravili politikujoči naši popčiči. Rekli so si: .Pri volitvah bomo delali, kakor dela samo nepošten, do kosti popolnoma ničvreden čluvek, svoje lumparije, Če se javno pribijejo, pa bomo kratko malo utajili po § 19. tisk. zakona in pa po morali katoliškega svetnika Liguorija, ki je učil laž in krivo prisogo." Lep načrt, popolnoma vreden politikujočih naših duhovnikov. Po tem načrtu tudi delajo. Pri volitvah so sleparili na vse načine, uganjali vsakovrstne lumparije, potem pa pisarili: „ni res, ni res" ! S tem je dobila tudi Voncajzova odvetniška pisarna lep vir dohodkov. Du hovnnočni premijeri nad vse pričakovanje krasno in impozantno uspela. Veličastna, duhovita moderna glasba obudila je pri občinstvu resnično občudovanje velikosti in lepote tega mojstrskega dela. — Opera Tannbau ser se nadalje ponovi še Ie po novem letu. — O božičnih praznikih uprizorita se dve predstavi, božična igra Palček in narodna igra Rokovnjači. Igralni dnevi v tekočem mesecu so 25-, 26. in 30. dan t. m — Promocija. Včeraj je bil na gra Skem vseučilišču promoviran doktorjem prava g- Miljutin Zamik — „Narodna čttalnioa" v Ljubljani ima v nedeljo dne 23. decembra 1900. ob 11. uri dopoludne v mali dvorani .Narod nega doma" svoj občni zbor. — Prešernova proslava v ,,Družtvu hrvatskih književnika". V ne d 61 j o, ob pol 12 uri dopoludne priredi hrvatsko pisateljsko društvo s sodelovanjem našega rojaka, g Ign. Borštnikav avli zagrebškega vseučilišča svečano proslavo sto letnice rojstva dr. Frana Prešerna. Proslava se začne s hrvatsko himno .Liepa naša domovina", katero zapoje moški zbor „Kola". Svečanostni govor v slavo Prešerna bo imel društveni predsednik, gosp. Ivan vitez Trnski. Nato bo društveni podpredsednik, gosp. dr Stjepan pl Mile t i d govoril o življenju Prešerna. Dra matski umetnik, g. Ign. Borštnik bo re citiral odlomek iz Prešernovega .Krsta". Proslavo završi pevski zbor .Kola" s pesmijo „Luna sije". Na to proslavo so po vabljena poleg vseučilišča vsa hrvatska književna društva, Jugoslovanska akademija, .Hrvatska Mat;ca", Družtvo sv. Jeronima in Hrv. ped. književni sbor. Proslave se udeleže tudi zastopniki slovenskega umetniškega društva ter baje tudi nekateri členi .Slovenske Matice", .Slovenskega pisatelj skega društva" in razna uredništva slovenskih listov Želeti bi bilo, da se pridruži kaj več tudi drugega narodnega občinstva s Kranjskega in Štajerskega! — Slovenska umetnost v Zagrebu. Bratskemu prijateljstvu hrvatskega in slovenskega umetniškega društva se je zahvaliti, da so otvcri jutri, v s o b o t o opoludne v zagrebškem umetniškem paviljonu druga slovenska umetniška razstava. To je nov, velik korak na poti napredovanja naše umetnosti! Do nedavna je bila večina naših obrazovalnih umetnikov, slikarjev in kiparjev še celo v domovini neznana, in šele I. slovenska umetniška razstava jih je predstavila javnos i. Na razstavi v Zagrebu pa stopijo naši umetniki prvič pred širšo jugoslovansko javnost ter pokažejo, kako visoko so se mogli pouspeti spričo mizernih domačih razmer, ki so razvoju umetnosti kaj malo ugodne Nikakor ni naša umetnost še na višku mednarodnega umetništva, ali to se mora priznati, da je začetek že storjen! Otvoritev nafte razstave se vrši v so boto opoludne. Zvečer je Slovencem na čast svečanostna gledališka predstava in na to v restavrantu „pri treh gavranih" ko mer s. Želeti je, da se tega slavlja slovenske umetnosti udeleži čim največ slo venskih rodoljubov in rodoljubkinj. — Knjige društva sv. Jeronima za 1 1900 so došle v Ljubljano in jih razpošilja tukajšnje poverjeništvo članom posredovanjem knjigovezca gosp. Iv. Bonača. Vsak društvenik dobi letos po štiri knjige, namreč: 1. Koledar .Danico" z društvenim letopisom in raznim poučnim in leposlovnim berilom, pojasnjenim z mnogimi ilustracijami; dve deli našega neumornega slovstvenika g Janka Barleta: 2. Slike i uspomena sa sel a", kjer je nanizanih osemnajst krasnih prizorov in povesti iz življenja na kmetib, in 3 „Josip Ju raj Strossmayer", životcpis velikega jugoslovanskega mecena, opremljen s slikami; 4. knjiga je drja Jos. Pa rmana .Život sv. Josipa". Pri društvu sv. Jeronima znaša letnina jedno krono, dosmrtnina deset kron Kdor si hoče za majhne novce nabaviti mnogo izvrstnega, v lepi hrvaščini pisanega berila, naj pristopi omenjenemu društvu. Poverjenik za Ljubljano je trnovski župnik g I ran Vrhovnik. — Narodna čitalnica v Ptuji obhaja običajni Silvestrov večer dne 31. dec. t. 1. ob 8 uri zvečer z igro petjem itd. Dne 6 prosinca 1901 ob 2 ozir. 3. uri popoldne je občni zbor čitalničarjev, položi dosedanji odbor račun, je volitev novega odbora in se vrši oddaj-i časni-ov. — Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju je imelo nedavno svoj 13. občni zbor v dvorani .Slovenske Besede". Po pozdravu predsednika gosp. Pukl-a, poročala sta gg. tajnik dr. Vidic in blagajnik dr. Seshun o delovanju društva L 1899/1900. Društvo je v vsakem oziru napredovalo. Natančnejša statistika izide v kratkem. Pregledovalca gg. dr, VI. Globočnik pl. Sjrodolski, c. kr. dvorni svetnik in amanuensis dvorne knjižnice dr. J. Mantuani, sta pregledala knjige in blagaj-nico in našla vse v redu. Blagajniku gosp. dr. KI. Srfshunu je občni zbor izrekel posebno zahvalo za t ruda poln o delovanje. Odboru se je dal absolutory. Toplo zahvalo izrekel je zbor slovtnski žurnalistiki, al. dež. zboru kranjskemu, si. posojilnicam, osobito posojilnemu in hranilnemu društvu v Ptuji za izdatne podpore. Mej onimi, ki so za društvo pobirali, so imenovati: Gg. drž. poslanec V. Pfeifer, France Dolenc v Mariboru, dr. E Volčič v Rudulfovem, dr. Fr. Rjsina v Ljutomeru, gospica Mici Duller, učiteljica v St Vidu pri Ptuju. G. L. Schwentner je iz zapuščine umrlega slo venskega pisatelja g- D. Ketteja društvu poslal znatno svoto Veče darove so poslali: g. Anton pl. Sučid, c. in kr. polkovnik v p. v Celji, gospa Ana Šabec roj. Abram v Trstu, gosp3 Pavlina Pajk v Ljubljani, g. dr. Henrik Turna, dež. posl. in odbornik, je društvu pristopil kot ustanovnik. — Pri volitvah jo na predlog g. dr. Seshuna dosedanji predsednik g. Jakob Pukl bil enoglasno zopet izvoljen. V odbor bili so izvoljeni: I. podpredsed. dvorni svetnik g. dr. Fr. PIoj, II. podpredsed. dr. F. Simončič, I. blag. g. dr. Seshun, II. blag. g. dr. S. Babnik, I. tajnik g. dr. Vidic Fr., II. tajnik g. Ivan Luzar, in gg. dvorni svetnik dr. VI. Globočnik pl. Sjrodolski, monsign. Fr. Jančar, Ž. £ežun. Pregledovalci gg. Iv. Trnovec, višje sodnije svetnik, dr. Janko Kočevar, odv. kand., dr. J. Mantuani, amanuensis. Pregledovale«v namestniki gg. J. Bratkovič, Al. Karba, Jos. Premem; odb. namestniki, gg dr. M Murko, dr. J. Povšič, dr. Anton Primožič. — Društvena pisarna je: Dunaj, L Singestr. 7. — Požar. Dne 19. t. m. je gorelo v Brezovščici ca skednju France Pevec. Vnela so se tudi druga gospodarska poslopja, da je za okoli 3500 kron škode. — Samomor. 671etni Ivan Kovač v Potoški vasi si je v blaznosti prerezal z britvijo vrat. — Posipanje hodnikov. Danes zjutraj je na hodniku ua sv. Petra cesti neka ženska tako izpodrsnila in padla tako nesrečno, da si je roko spahnila ali celo zlomila. Prepeljali so jo v deželno bolnico. Hodnik ni bil posipan, kakor je predpisano, in se je nezgoda vsled tega pripetila. Kdor v zimskem času. kedar se napravi ledica, hodnikov ne posiplje s peskom, pepelom ali s kako drugo stvarjo, je lahko pri o«s. kr. okrajnem sodišču po § 431. kaz Za božična in novoletna darila pripravno! 300 komadov za gld. 1-65 1 elegantna ura s triletnim jamstvom in lepo verižico, 1 Čudovito lep nastavek za smodke z jantarjem, 1 krasna kravatna igla s simili-brilantom, 1 jako eleganten prstan z imit. biserom za gospode ali dame, 1 krasna garnitura, obstoječa iz manšetnih, zavratniških in naprsnih gumbov, 1 krasen žepni tintnik, obstojeC iz 3 komadov, 1 krasen zavratni kolje" iz orijentalskih biserov, 1 jako elegantna parigka broSa za dame, najnovejše facone, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim Cesalom, 20 predmetov za pisalno potrebo in Se nad 250 komadov, ki so v hi§i koristni in neobhodno potrebni. (2620) Vsako 8lepar8tvo je popolnoma izključeno, ker se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj. Ako se naročita dva zavoja, se dobi jako fin žepni nož z dvema reziloma kot darilo. Razpošilja po c. kr. postnem povzetju ali ako se pošlje denar naprej založna trgovina : Ernst Buchbinder, Krakovo. Poštno predalo štev. K L. Prosim Številko poštnega predala vselej dostaviti. Bijttger-ja podganska smrt za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domače živali, a 40 kr. in 60 kr. se dobiva samo (1393—24) v deželni lekarni pri Mariji pomagaj M. Leustek-a v Ljubljani. Z uspehom podganske smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo. Schweinfurt 11. februvarja 1899. l . krc». mlekarija. Skladni koledar K 1— po pošti K 110 Stenski koledar 40 vin. po pošti 50 vin. Stenski bilježni koledar 40 vin. po pošti 50 vin. Vsi trije koledarji imajo jako okusno obliko in so povsem jako praktično urejeni, zategadelj jih vsaki slovenski rodbini najtoplejše priporočam. (2557-3) Jos. Petric tovarna papirnih izdelkov v Ljubljani. 746-37 28 let star, veSč slovenščine in nemščine, zmožen vsake trgovske stroke, kakor tudi knjigovodstva želi dobiti primerno službo. Naslov pove iz prijaznosti upravni-štvo .Slov. Naroda". (2609—1) Gospodinje! Kupujte Doering-ovo milo v kartonih ki obsegajo tri komade Doering-ovega mila s sovo in so krasen dodatek k božičnim darilom. Ceno ! Elegantno in koristno ! Generalna zaloga: A. Motsch A Co., Dunaj. V Ljubljani prodajajo: Avg. Auer, Anton Krisper in Vaso Petričič. =1111=1111=1111=1 (2500-4) Suha bukova drva kupuje v v*«akl množini trgovina na Dunajski cesti št. 45 _v Lajubljani. (2537-3) Išče 30 dober agent ki je pri gostilničarjih na Kranjskem dobro znan, proti dobri proviziji. Ponudbe upravništvu »Slov. Naroda3 pod fifro „100". (2616—1) V najem se da ali tudi proda z gospodarskim poslopjem. V hiši se nahaja že stara gostilna in trgovina s špecerijskim blagom Pogoji so tako ugodni kakor se redkokeda] nudijo podjetnim osebam ker stoji hiša tik glavne ceste, v bližini sodnije in farne cerkve, kjer je vedno mnogo prometa. Istotam se proda ali tudi v najem da novozgrajena hiša katera bi bila pripravna za rokodelca, pč-sebno čevljarja, ker na daleč okoli ni nobenega spretnega delavca. Kje? pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda*. (2610-1 Zasebni plesni pouk. Čast mi je p. n. občinstvu uljadno naznanjati, da sem prevzel za svoj zasebni plesni pouk veliko dvorano liotcla ..pri ^lulieii" v najem, in da poučujem gospode in dame vsak torek in petek od ';28. ure zvečer. Prijavi se vsak. dan od 11. do 12. ure dopoludne ter od 3. do 'j 5. ure popoludne v hotelu ..pri .*» 1 o n u * *. Istotako poučujem tudi v zaMebnih društvih in na stanovanjih razne domače, stare in moderne plese, kakor Ihtuciiis. Seation, Bohémienne, Mkatintr, .Vliuuetto. Heseda in drugje (zadnje novosti je komponiral spodaj podpisani učitelj), Universelle in Sécession, in speeialne plese za otroke. (2599—2) Z velespoštovanjem Giulio Morterra. rs prejernoue stoletnice »Ljubljanskega Zuena" pc^uečena petjem pc^nil^a prešerna bogate iltt^trcuana. Posamezni fevodi te številke ){ 2"40. To pošti t2 vinarjev več. /naročila vsprejema Lauo5lai> 5cr)u>entncr, l^njigctržcc u Ljubljani. ^ iififn.il ■■■......—a——^B^üS 3 Ker se je primeril te dni opetovani slučaj, da so moji cenjeni naročniki, v mnenju, da je moj prejšnji potnik, gospod ^i«5ki*, še pri meni, naročevali pri njegovem prihodu s konkurenco blago od njega, mi je dolžnost javiti, da on že dva mesecu ni več v moji službi. Velespoštovaje Fr. Seunig, žitna komisija. OOOÜbOOoOOOOOOOC W W W W W W W p p w Pf Pf pf y*r Najboljša in najcenejša Naznanjam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarn*" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike in posamezne številke ..ljubljanskega Zvona" in vse one knjige, katere so izSle ▼ založbi „Narodne Tiskarne". — Te knjige so: Tnrgenjev: Otol In ■inovL Roman, broširan a 50 kr. — Štiri novele, brofi. h 20 kr. Beneš-Tfebiz sky: Blodne duie. Roman, broširan a '0 kr. Lef ebvre : Paris v Ameriki, broširan a 50 kr. Stat nominis umbra: Časnikarstvo In nail časniki, broširano a 40 kr Tolstoj: Dva romana, broširana k 70 kr. J e 1 i n e k: Ukrajinske dame, Povest, broširana a 15 kr. Ha levy: Dnevnik, brofiiran k 15 kr. — Rasne pripovedke, broširane a 40 kr. — Dve povesti, broS. k 25 kr. Thenriet: Undlna. Povest, broS. k 20 kr. Sonvestre.- VU enaki brodnik Povest, broS. k 15 kr. Jurčič: Listki, broS. k 15 kr. — Gregorčičevim kritikom, broš. a 30 kr. Avstrijski patrijot: ..Partelwesen der Slaven", broširano a 5" kr. 86 Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike in reki. Prej 60 kr., sedaj hitimo 30 ki*. fry Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. i. Sch."wentner knjigotržec V Ljubjani, Dvorni trg štev. L Joalpa Jurčiča zbrani apiai, zvezek I. do XI, broširan k 60 kr., elegantno vezan k 1 gld. ..Ljubljanski Zvon", letniki n., III., V., VI., broširan a 3 gld., vezan v Bonaceve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letniki VII. in VIII, broširan a 4 gld., vezan v Bonaceve platnice k 5 gld. 20 kr.; — letniki od IX. do XVIII., broširan k 4 gld. 60 kr., vezan v Bonaceve platnice a 5 gld. 20 kr. Posamezne številke ..Ljubljanskega Zvona" po 40 kr. Zbirka sakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld. Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan k 2 gld. 80 kr. Zarnlkovi zbrani splsL I. zvezek, broširan a 50 kr. Dr. Neveaekdo: ,.4000". Povest, broS. a 50 kr. A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr. božična in x x xg novoletna darila dobivajo se pri tvrdki (2601—2) Konrad Schumi * ••I>Dri novi tovarni66 v Ljubljani, Prešernove (Slonove) ulice št. 1. j± Flanelaste bluze (jopice) gld. 125. i % t * ^fr t t t t Cloth-ove bluze (jopice) gld. 290. bat!st-ovi predpasniki 25 kr. t t t t t i ^£ Spodnja krila iz cloth-a v vseh barvah gld. 2*50. ^ batistove žepne rutice za dame, f I i t ! A t t t t t Secession, 12 kosov gld. 2—. TT Blago za obleke dam in gospo- ^ dov iz tu- in inozemskih tovarn. S preproge, kavine in posteljnem oprave, kakor tudi vse vrste J manufakturnega blaga po ču-2 dovito nizkih cenah. S BsR^* ♦ »tsTTstaia.o-vlJeia.o 1. 1870. ■ djl I iždelovalnica perila za gospode, f dame in otroke samojiz* blaga tvrdk H. ftchroll, Grauniann in Stpjl. Nlkako malovreino torerniiko, marveč najikrbnejie domačo delo. Za brezhibni kroj in najpo&tenejSo postrežbo jamči tvrdka C. J. HAMANN, Ljubljana Mestni trg št t*. (2686—2) Dobavitelj perila m t. iu kr. častniških uslrboTaliič. Istotam se dobi Izvirno dr. Goatav «Ia*;er-ja volnrna perilo vsake vrste, kopeljako perilo, potem klo-bukf iz lodna in kož tvrdk Plesa, Hlckl m l*lehler, najboljše moške in ženttke noaovire, krta« »ie, modrce, žepne robce, razno drugo modno in tkano blM*o za gospode, dame in otroke itd. itd. Lastno Izdelovanje predpasnikov, bluz, spodnjih kril, jutranjih jopic, spalnih sukenj itd. \ Cene so v primeri z dobroto blaga hrez konkurence. bi imel kupec vzrok, biti nezadovoljen z blagom pri meni kupljenim, se to blago rade v zamenja ali pa denar povrne. C/O ca ti olje S. 6/00/2. Konknrzni edikt. (2602-1) C. kr. okrožno sodišče v UTovcmuicstu je dovolilo otvoritev trgovskega konkurza čez premoženje Janeza (Ivanu) Jagodic«, kateri pod zadružno firmo ..Strel In Jagodic", vpisano v trg registru, izvršuje trgovino z mešanim blagom v Mokronogu. C. kr. dež. sodni svetnik Josip Starlč v Mokronogu je imenovan kon-kurznim komisarjem, gospod Makso Koser, c. kr. notar v Mokronogu, pa začasnim upraviteljem mase. Upniki se poživljajo, da pri roku, ki je določen na ft. Jan livarja lOOl pred-poludne, ob 9. uri pri c. kr. okrajnem sodišču v Mokronogu, stavijo svoje predloge glede potrjenja za zdaj nastavljenega ali o imenovanju druzega masnega upravitelja in namestnika ter volijo odsek upnikov, ko so se izkazali z dokazili za svoje terjatve. Ob enem se poživljajo vsi oni, ki hote staviti do skupne konkurzne mase kako zahtevo kot konkurzni upniki, da naznanijo svoje terjatve, tudi če bi o njih bila začeta kaka pravna obravnava, do dne 1. feTor-ULTrarjet 1901 pri tem sodišči, ali pa pri c kr. okrajnem sodišču v Mokronogu, po predpisih kon-kurznega reda. ter se zglasijo istotam pri na dan 14. fcbruvarja IBOi dopoludne ob 9 uri določenem likvidačnem dnevu za likvidacijo in določitev povratnega reda. Upniki, kateri zamudijo rok zglasitve, imajo nositi vse stroške, kateri nastanejo z novim sklicevanjem upništva ter pregledom poznejše zglasitve, kakor tudi posameznim upnikom ali pa masi nastale stroške, ter so izključeni od na podlagi pravilnega razdelilnega načrta že izvršenih razdelb. Pri likvidačnem dnevu prisotni zglašeni upniki imsjo pravico, po prosti volitvi na mesto masnega upravitelja, njegovega namestnika ter članov odbora upnikov, ki so do tedaj poslovali, postaviti druge osobe svojega zaupanja. Likvidačni dan se določi ob enem kot pogodil ni dan. Daljše objave tekom konkurzne obravnave se bodo zglašale v uradnem listu »Laibacher Zeitung". Upniki, ki ne stanujejo v Mokronogu ali pa v njega bližini, morajo pri zglasitvi imenovati istotam stanujočega pooblaščenca za prejem vročitve, v nasprotnem slučaju se imenuje na ukaz konkurz komisarja zanje na njih škodo in stroške vročilen pooblaščenec. C. kr. okrožno sodišče v Novemmestu odd. III, dne 27. decembra 1900. Najceneje se kupuje po stalnih tovarniških cenah pri i Rudolfu Weber-]u, urarju | M c. kr. zapriseženem strokovnjaku in cenilcu « na Starem trgu št. 16. v Ljubljani na Starem trgu št. 16. ^ellB«a zaloga vsek vrst (2531-5) I ur, zlatnine in srebrnine, optičnega blaga in fonografov. s — OS Srebrna remontoarka za stonpotic K 1120, arebrna remontoarka za K 1120, zlata clammka remontoarka, močni pokrovi, K 33"—, budilka ura na nihalo s 100 cm. dolgo omaro, 8 dni idoča, K 17"—. Zahteva naj se cenik zastonj in poštnine prost. ^P** stalnih tovarnifikUi eenak t 99 dame K 320, TTT (zdaj, prej 70 gld.) se dobivajo jopici s pristnimi astrahanovimi ovratniki in reverzom, dalje konfekcija za gospode, dame in otroke od najpreprostejše do najfinejše izvršbe. g: Zdaj pred Božičem po čudovito znižani ceni. anafeškem bi sču obl na voglu Sv. Petra in Resljeve ceste št. 3. Tam se dobivajo modernejše športne suknje za gospode po 20 gidL (2598-2) Z velespoštovanjem Oroslav Bernatovič. Najudaneje podpisani si usoja s tem ponuditi od čisto sveže dosle pošiljat w S garantirano pristen čognač JJ^ p| od jf F. Conrroisier à Carlier y Cognac-n J v najboljših znamkah, posebno za rekonvalcacente, kakor ne manj svojo priznano naj-**" kolje asortlrano (2462—4) zaloga špecerijskega blaga po najnižjih ccnali priporoCati, in prosi sa častita naroČila, katera bode vedno skaSal najbolje izvršiti. „ , . _ Z velespoštovanjem Karol Planinšek. * 4n Izvrstna pijača za praznike je budjeviško pivo • • • • • • belo in čs*no v zabojih po XH steklenic — po |ako nizki. ceni. Dobiva se v zalogi: (2613—1) Ant. Dltrlch, Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 2. Št. 394/Pr (2615-1> Razpis službe. Pri mestnem magistrata ljubljanskem je stalno popolniti službo II. mestnega komisarja s prejemki IV. činovnega razreda, to je z letno plačo 2200 K, z dejalnostno doklado 400 K in s pravico do dveh v pokojnino vštevnih 5ktnic po 200 K. Za podelitev te službe so v obče merodajna določila § 5 službene pragmatike, ki slove: Posebne zahteve za namestitev v konceptni stroki so : 1. dovršene pravno- in državnoznanske Študije in z dubrim uspehom prebiti trije teoretični državni izpiti; 2. z dobrim uspehom napravljeni praktični izpit za politično poslovanje. Izjemoma se smejo pa tudi prosilci z dovršenimi juridičnimi študijami in dvema državnima izpitoma vsprejeti ped tem pogojem za konceptne praktikante, če se v teka enega leta izkažejo, da so z dobrem uspehom prebili tretji državni izpit Taki prosilci se zaprisežejo šele potem, ko zadoste temu pogoju; cb svojem vstopu pa obljubijo le moleljivost (§ 30). V teku dveh let po dnevu zaprisege mora za konceptno službovanje- vsprejet uradnik z vspehom napraviti praktični politični izpit, sicer se za, če mu občinski sv« ne dovoli daljšega roka, lahko odpusti iz mestne službe. Pred uspešnim praktičnim političnim izpitom napredovanje v konceptni službi nikakor ni dopustno. Izjeme od zgoraj omenjenih določb so dopuščene glede takih služb, katere zahtevajo drnge posebne strokovnjaške zvedenosti in za katere se tudi v državni službi ne zahteva sposobnost za politično poslovanje. (§ 29 odst. 2 obč. reda) Vendar se more pa podeliti služba II. mestnega komisarja vsled sklepa občinskega sveta z dne 5. januvarja 1893. 1. tudi takemu sicer usposobljenemu prosilcu, ki nima politično juridičnih študij. Prosilci naj svoje, s potrebnimi dokazili opremljene prošnje vlagajo pri pcedseastva mestnega magistrata najpozneje do 31. decembra t. 1. Zakasnele ali pomanjkljive prošnje se pri oddajanji službe ne bodo vpeštevale. dne 19. decembra 1900. -a**s^ naznanilo. ^» Čast mi je slavnemu občinstvu uljudno naznanjati, da sem na tukajšnjem prostoru v Jelenbargemjj ulicah) $t. 3 _~^2_ v dr. l^C5lcr-jcui l^i^i J2^_ nahajajočo se trgouino z drogerijami, 5 jtrapi in materijalijami Kupil in i£tc ctucril. Številne sveže 3 večjimi tovarnarji in tvrdkami tu- in inozemstva mi dajo prijeten položaj, da lahko vsem zahtevam čast. gospodov naročnikov v vsakem oziru ustrežem. —-J*«.. Zunanje naročbe izvršujejo se točno in solidno. Za mnogobrojen obisk prosi z vsem spoštovanjem (2509-7) drogtiijt. ^ 0^ 0a Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 2876