cena 8 dinarjev številka 10 (674) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titovo velenje, 10. marca 1983 & Kurirčkova torbica Pioniiji velenjske občine Pionirčkova pošta je tradicionalna manirestacija slovenskih pionirjev in predstavlja pionirsko pripadnost vsem pridobljenim revolucionarnim vrednotam in pripravljenost te vrednote ohranjati in razvijati. Letošnja kurirčkova pošta je posvečena pomembnim datumom iz narodnoosvobodilne borbe, in sicer 40. letnici AVNOJ, 40. letnici zbora odposlancev slovenskega naroda in 40. letnici mladinske organizacije v Sloveniji. Prvega marca so pionirji v petih različnih krajih Slovenije krenili na pot s kurirčkovo torbico. Koroška proga, v katero so vključeni pionirji velenjske občine, se je pričela v Radljah ob Dravi. V občino pa bo prišla 21. marca ob 10. uri. Sprejeli jo bodo pionirji osnovne šole bratov Mravlja-kov. Pri prenašanju kurirčko-ve torbice po velenjski občini bodo sodelovali vsi pionirski odredi osnovnih šol. Vsak odred jo bo skušal kar najbolj varno prenesti na svojem delu poti in jo pravočasno predati naslednjemu prenašalcu. Po dokaj zahtevnih poteh naše občine jo bodo pionirji prenašali teden dni. Na nekaterih javkah bodo večji mitingi s kulturnim programom kot na primer v Paki, na Konovem, na Graški gori, v Šoštanju in ko jo bodo pionirji osnovne šole Bratov Letonje predali pioniijem mozirske občine. Poseben poudarek letošnje kurirčkove pošte je v pripravah nanjo. Te bodo v vseh pionirskih odredih še bolj poglobljene in daljše, saj bodo pritegnili k sodelovanju vse pionirje, ki delajo v različnih interesnih dejavnostih kot tabornike, planince, pomlad-kaije Rdečega križa, člane športnih društev, gasilce,-strelce, radioamaterje, kulturnike, novinarje itd. Vsak bo pripravil svoj program sodelovanja, njihovo delo pa bo usklajeval posebni štab, ki ga bo usmerjal pionirski odred. Te aktivnosti v različnih krožkih pa se ne bodo odvijale samo v tednu prenašanja kurirčkove torbice v občini, pač pa bodo trajale ves mesec. Pred pionirskimi odredi je torej zahtevna naloga, pomagali pa jim bodo z izkušnjami mentorji, pa tudi borci, pripadniki TO, mladinci in drugi aktivisti v krajevnih skupnosti, pa tudi občinski štab TO, Zveza združenj borcev NOV Velenje, Zveza rezervnih vojaških starešin, in še nekateri drugi. Predstavniki Zveze vojaških starešin bodo v.času priprav" na kurirčkovo torbico pomagali pioniijem tudi pri ustanavljanju obrambnih krožkov. V torek so v počastitev dneva žena odprli v Gorenju razstavo fotografij na temo »Delavka v združenem delu« Hkrati so bila razstavljena še ročna dela delavk Gorenja in izdelki vozlanja. Slednje so se delavke pred nedavnim naučile na tečaju v Gorenju. (L). IJ , Center srednjih šol Uspešen informativni dan Delavci centra srednjih šol iz Titovega Velenja so tako kot v drugih vzgojnoizobraže-valnih središčih po Sloveniji prejšnji četrtek pripravili informativni dan za bodoče dijake srednjih šol. V novem šolskem letu se bo v center srednjih šol v Titovem Velenju lahko vpisalo 750 novincev. Ker je med osmo-šolci širom Slovenije precejšnje zanimanje za rudarsko usmeritev delavci centra pričakujejo, da*bodo zmogljivosti skoraj v celoti izpopolnjene. Sicer pa poglejmo koliko novincev se bo lahko vpisalo v posamezne programe? V rudarski usmeritvi bodo za program pomočnik rudarja sprejeli 30 dijakov. Za program rudarja in rudarskega tehnika pa 210 dijakov. V kovinsko predelovalni usmeritvi je za program obdelovalec kovin 30 prostih mest, za program kovinar strojnik pa 180. V elektroenergetski usmeritvi bodo za program energetika vpisali 90 novincev, prav toliko jih bo lahko začelo obiskovati tudi pro-' gram elektronike, medtem ko je za program računalništva 60 prostih mest. V družboslovno jezikovni usmeritvi pa je tudi 60 prostih mest. Nekoliko manjši, kot so načrtovali, je bil predvpis v družboslovno jezikovno usmeritev, kar pa vendarle preseneča, saj imajo dijaki po končanem šolanju v tej usmeritvi, številne možnosti za nadaljevanje študija. Precej polemik je v regiji povzročila odločitev celjske tehniške šole, ki bo v prihodnje šolskem letu odprla dva oddelka elektronike, saj trenutne potrebe po teh kadrih ne zahtevajo razširitve tovrstnega izobraževanja. O tem smo v prejšnji številki Našega časa v pogovoru z direktoijem Centra srednjih šol Titovo Velenje, Dragom Sulekom že pisali. Trditev, da tehniška šola ni dobila potrebnega soglasja smo tam zapisali narobe. Potrebno soglasje ni bilo dosežena 2 jftormalnim uskla-jevalnim pbstopkom, temveč tako, da so predstavniki sedmih občin celjskega območja, ki jim je lokacija tehniška srednja šola v Celju geografsko ugodnejša, preprosto preglasovali. argumentirana stališča, ki jih je pripravil in zagovaijal koordinacijski odbor za usmeijeno izobraževanje iz občine Velenje B. Zakošek Gorenje sestavljena organizacija združenega dela Rezultati gospodarjenja I982r načrti 1983 Predstavniki sestavljene organizacije združenega dela Gorenje so na časnikarski konferenci zadnji ponedeljek, 7. marca, sporočili rezultate poslovanja v letu 1982 ter spregovorili o predvidevanjih za gospodarjenje v letu 1983. Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje je lani dosegla dobrih 32 milijard 163 milijonov dinaijev celotnega prihodka, dohodka pa je bilo 6 milijard 802 milijpna dinaijev. Štiri Ob 8. marcu Razstava gobelinov V počastitev mednarodnega dneva žena so v ponedeljek v knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik v Titovem Velenju odprli razstavo gobelinov. Letošnja razstava je že deveta, izdelke pa razstavlja 18 žensk, med njimi tudi dva moška. Of> otvoritvi razstave, ki jo je skupaj s kulturnim centrom organiziral svet za družbenopolitično dejavnost Žlhsk pri občinski konferenci SZDL Velenje, je spregovoril predsednik sindikata TGO Gorenje Jože Meh in hkrati čestital vsem ženam za 8. marec. delovne organizacije, in sicer Gorenje Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Promet Servis, Gorenje Glin Nazaije in Gorenje Mural Mursko Središče, pa beležijo skupaj 4 milijarde 350 milijonov dinaijevizgube.Sicerjelani Gorenje prodalo na tuje za 78,8 milijonov dolaijev izdelkov; lanskoletni izvoz Gorenja je dosegel 7 % vsega izvoza iz Socialistične republike Slovenije. IZ GORENJE TGO NA TUJA TRŽIŠČA KAR 52,2 % VSE PROIZVODNJE Zdaj pa podrobneje o rezultatih gospodaijenja 6.931 zaposlenih v Gorenje TGO Titovo Velenje: celotni prihodek 17 milijard 337 milijonov dinaijev se je v prime-ijavizletom 1981 povečal za 17 %, letni plan paje bil dosežen s 84 %. Količinski plan proizvodnje je bil dosežen s 84 %, v primerjavi z letom 1981 paje bila lanska proizvodnja nižja za 8 % (izvozna proizvodnja je bila na ravni iz leta 1981, proizvodnja za domače tržišče pa se je zmanjšala za 16 %). Gorenje TGO je lani kar 52,5 % vseh izdelkov namenila za prodajo na tuja tržišča (leta 1981 48,2 %), gospodinjskih aparatov pa so izvozili kar 59,6 %. Gorenje TGO je med drugim, lani izvozila 227.000 štedilnikov (vseh so jih naredili 347.000), 198.000 hladilnikov (skupna proizvodnja je znašala 240.000 hladilnikov), 153.000pralnih strojev (vsehsojih proizvedli 295.000), 138.000 zamrzovalnikov (lani so jih bili izdelali skupaj 272.000), 586.000 malih gospodinjskih aparatov (vseh so jih naredili 859.000) itd. Temeljne organizacije združenega dela Štedilniki, Hladilniki, Zamrzovalniki in Elektronika Titovo Velenje Gorenje TGO Titovo Velenje so lani beležile 676,952.000 dinariev izgube iz tekočega poslovanja. Druge temeljne organizacije združenega dela so krile izgubo tozdov Štedilniki, Hladilniki in Zamrzovalniki tako, da je ostalo nekrite izgube iz tekočega poslovanja za leto 1982 356,900.000 dinaijev. Tej izgubi pa je treba prišteti še izgubo tovarne Gorenje Koerting Elektronic iz Grassaua v ZR Nemčiji, in sicer preostali del izgube iz leta 1980, izgubo leta 1981 in ocenjeno izgubo iz leta 1982 ter tečajne razlike (teh je za nekaj nad 700 milijonov dinaijev) v skupnem znesku 3 milijarde 354 mi- Titovo Velenje Zasedanje zborov Delegati vseh treh zborov skupščine občine Velenje se bodo sešli v torek, 15. marca, na drugo skupno zasedanje. Dnevni red je precej obsežen, saj bodo obravnavali kar 13. vprašanj. V prvem delu zasedanja bodo glavno pozornost namenili obravnavi predloga resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine za obdobje 1981—1985 v letu 1983. Pri tem bodo podrobno snregovori- li o načrtih zaposlovanja, usmeritvah in aktivnostih na področju kmetijstva, izvajanju politike cen ter delovnih programov krajevnih skupnosti za letos ter sporazuma o uskladitvi davčne politike celjskega območja za to leto. V nadaljevanju se bodo seznanili z oceno varnostno političnih razmer v občini in obravnavali osnutek programa skupščine občine Velenje v letu 1983 in predlog periodičnega načrta dela zborov za prvo tromesečje, nadalje osnutek odloka o ustanovitvi odborov Skupščine občine Velenje, osnutek odloka o spremembi odloka o komunalnih taksah ter osnutek odloka o sprejetju lokacij postavitvi kioskov v mestnem območju Titovega Velenja in Šoštanja. Med drugim pa delegate seznanili tudi z delom občinskih inšpekcijskih služb v lanskem letu, -na dnevnem redu pa imajo še nekaj drugih točk. lijone dinaijev. Torej znaša skupna nekrita izbuga Gorenje TGO za leto 1982 3 milijarde 710 milijonov dinaijev. RAZLOGI ZA IZGUBO IZ TEKOČEGA POSLOVANJA Poglavitni razlogi za izgubo Gorenje TGO iz tekočega poslovanja 4 temeljnih organizacij združenega dela, ki so tudi največji izvozniki, so: spreminjajoči se pogoji gospodaijenja, pomanjkanje dinarskih in deviznih sredstev, težave pri oskrbi z re: produkcijskimi materiali in sestavnimi deli, nenehno spreminjanje oziroma prilagajanje proizvodnega programa izvoznim potrebam itd. Posledica vsega tega je kar 5.230 ur zastojev (v zadnjem trimesečju kar 1.933) in 89 % doseganje količinskega na- črta proizvodnje. Če bi dosegli načrtovano proizvodnjo, oouda-ijajp v Gorenje TGO, izgube iz tekočega poslovanja lani veijetno ne bi bilo. Dodati pa je treba še podatek, da je Gorenje TGO izločila lani kar 94 % več sredstev za skupnepotrebe kot leta 1981 (lani 1.221 milijonov din, leta 1981 pa 629 milijonov : J i Hi II1 i!" i I: u Kadrovska in organizacijska okrepitev obeta dobro delovanje za sodelovanje in pomoč. Podobne so bile tudi besede predsednika izvršnega sveta SO Velenje Boža Lednika, ki je še posebej poudaril zadovoljstvo, da je izvršni svet dobil primernega sogovornika pri reševanju najrazličnejših zadev in problemov. Pomembno je le, da v bodoče z dogovarjanjem in delitvijo dela odpravijo dvojnost delovanja v posameznih primerih in tako zagotovijo večjo delovno učinkovitost. Temelji so torej postavljeni in popotnica obetavna, potrebno pa bo veliko naporov, da si bo Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica zagotovila pravo vlogo in pomen. Ivo Kos, predsednik zbornice in izvršilnega odbora Odgovorno rešiti ključne težave Na prvi volilni seji skupščine Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice je predsednik zbornice in njenega izvršilnega odbora Ivo Kos, zbornico bo vodil tudi v naslednjem štiriletnem obdobju, najprej spregovoril o sedanjem gospodarskem trenutku. Uvodne misli so bile podlaga za kasnejšo razpravo o dosedanjem in bodočem delovanju zbornice. Krajši povzetek: »V sistemu socialističnega samoupravljanja smo v minulih desetletjih dosegli zelo hiter in vsestranski družbeni in ekonomski razvoj. Dosegli pa smo tudi raven gmotnega in družbenega razvoja, ki ne-, izogibno zahteva globoke in kakovostne spremembe. Tudi v mednarodnih političnih in gospodarskih odnosih je prišlo do velikih sprememb, ki so negativno vplivale na naše gospodarstvo. Izčrpane so možnosti za nadaljnji tako dinamičen razvoj, problemi postajajo vse bolj zapleteni in jih ne moremo več reševati po starem. Prehod v novo obdobje našega gospodarskega razvoja, zlasti v času krize svetovnega gospodarskega sistema, je zelo težavno dejanje, ki zahteva izjemne napore, dobro organiziranost in polno odgovornost. Vse bolj stopa v ospredje bitka za izvoz, za domače energetske vire, domače surovine in hrano. Vse bolj občutimo naše preteklo popuščanje, ko smo se opirali predvsem na tuje kredite in porabljali več, kot smo ustvarili. Zato smo v preteklih dveh letih začeli s številnimi akcijami za spremembo družbenoekonomskega razvoja, v kratkem pa bodo znani tudi zaključki posebne komisije zveznih družbenih svetov za probleme gospodarske stabilizacije. Člani vodstva, organov in teles Na petkovi volilni seji skupščine so delegati izvolili nove organe in telesa za mandatno obdobje 1983 - 1987: 1. odbor za organizacijsko — kadrovske zadeve, nagrade in odlikovanja: predsednik Slavko KORENIC, člani Floijan RE-SNIK, Ivo KEKEC, Alojz NA-POTNIK. Jože RAKUN. Peter TRATNIK, Miro TRAVNER; 2. nadzorni odbor: predsednik Srečko GODEC, člani Franc ZORKO, Ivo KROFL, Ferdo ERJAVC, Andrej KRAJNC; 3. odbor za SLO: predsednik Ivo KOS, člani Hubert HERČEK, Franc ŠTIGLIC, Oto ZAVER-LA, Ivo GOROGRANC; 4. vodstvo zbornice: predsednik Ivo KOS, podpredsednik za gospodarstvo, razvoj in tehnologija (glej opombo j, podpredsednik za družbeno-ekonomske odnose Tone VRHOVNIK, podpredsednik za vprašanja prostora, infrastrukture in varstva okolja Adi MIKLAVC,sekretarMiroTRAV-NER. 5. izvršilni odbor: predsednik Ivo KOS, podpredsednik za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo (glej opombo), podpredsednik za družbeno-ekonomske odnose Tone VRHOVNIK, podpredsednik za vprašanja prostora, in frastrukture in varstva okolje Adi MIKLAVC, sekretar Miro TRAVNER, člani — predsednik konference delegatov občine Moziije Franc TRATNIK, predsednik konference delegatov občine Velenje Franc NOVAK, Erika VERSEC za področje financ in bančništva, Peter KRE- PEL za kovinsko in elektro industrijo, Alojz DIACCI za energetiko in proizvodnjo premoga, Franc FIRST za lesno-predelovalno industrijo in gozdarstvo, Franc GABROVEC za kmetijstvo, trgovino, gostinstvo in turizem, Josip ZEC za gradbeništvo, IGM in inženiring, Ivan KRAMER za tekstil, kemijio in usnjarstvo, Štefan DOLEJSI za drobno gospodarstvo; 6. delegata za skupščino GZS: Franc TRATNIK in Franc NOVAK; 7. delegati Savinjsko-šaleške gospodarske zbornica v koordinacijskih odborih pri skupščini GZS: za razvoj in ekonomsko politiko Peter KREPEL, za tržišče ter ustvaijanje in delitev dohodka Tone VRHOVNIK, za ekonomske odnose s tujino Janez BOM-BEK. Opomba: V skladu s sklepi skupščine in izvršilnega odbora Savinjsko šaleške gospodarske zbornice ie bil sprejet predlog, da se zaradi povečanega obsega dela in zadolžitev ibornice, profesionalno zaposli podpredsednik za področje gospodarstva, razvoja in tehnologije. O tem so se dogovorili tudi s predstavniki skupščin in druž-beno-političnih organizacij občin Velenje in Mozirje. V dosedanjih razgovorih z možnimi kandidati še niso dobili pristanka za prevzem funkcije, zato so se dogovorili. da še naprej aktivno iščejo kadrovsko rešitev, skupščina pa bo na eni prihodnjih sej izvolila podpredsednika. Prav tako smo bili v preteklih dveh letih priča zelo hitrega spreminjanja temeljnih ekonomskih pogojev gospo-daijenja, predvsem na osnovi etatistično-birokratskih ukrepov, ki čedalje bolj oddaljujejo odločanje od združenega dela. Izoblikovati moramo torej dolgoročne razvojne koncepte, ki bodo omogočili odpravljanje administrativnih ukrepov. Omogočiti moramo polno veljavo ekonomskim zakonitostim v celotnem jugoslovanskem prostoru in ustvariti vse ostale pogoje gospodarske stabilnosti, če hočemo, da se bomo lahko brez večjih posledic kosali z razvitejšimi gospodarstvi. Opreti se bomo morali na lastne sile in na neizkoriščene možnosti v okviru celotne družbene produktivnosti. Načelno smo vsa ta izhodišča na vseh ravneh že neštetokrat opredelili, vendar najnovejši podatki o gospodarskih gibanjih pričajo, da gospodarsko politiko izvajamo nedosledno. Gospodarstvo in njegovo uspešnost v naši regiji spremljajo enake težave, kot gospodarstvo v celotnem jugoslovanskem prostoru. Hitra gospodarska rast v preteklosti je zdaj na prelomnici. Od ekstenzivnega razvoja se moramo sedaj preusmeriti k intenzivnemu, kar bo zahtevalo več znanja, zahtevnejšo opremo, boljšo tehnologijo dela in predvsem več povezovanja, delitve in specializacije dela. Poleg tega so se nekatere organizacije združenega dela zaradi težav v plačilno-bi-lančni in devizni politiki znašle v pravem šoku. Opredelil bi le nekatere ključne probleme na našem področju, ki so najbolj negativno vplivali na poslovno uspešnost.' — nepokrite izgube v poslovanju so lani v naši regiji dosegle številko 3,926.563.000 dinaijev, v primeijavi z letom 1981 znaša indeks 372. Dejansko so izgube dosegle vrednost 4,961.880.000 dinaijev, vendar je gospodarstvo samo pokrilo razliko iz najrazličnejših virov. Z izgubo je poslovalo 24 temeljnih organizacij združenega dela, ki zaposlujejo 7.921 delavcev. To je velika številka, saj zajema 18 odstotkov tozdov in preko 31 odstotkov zaposlenih v proizvodnih dejavnostih naše regije. Veliko večino teh izgub odpade na izgube, ki jih je Gorenje prevzelo od podjetja Gorenje Korting. To znaša 3,354.027.000 dinarjev, ali preko 80 odstotkov celotnih nepokritih izgub v regiji; — jasno je torej, da je ključni gospodarski problem v regiji sanacija razlogov za nastajanje izgub v okviru TGO Gorenje in seveda tudi sanacija finančnih razmerij, ki nastajajo ob tako velikih vrednostih izgubah. V okviru TGO Gorenje je celotna izguba dosegla 4,030.979.000 dinaijev, vendar so izgubo delno pokrili iz lastnih virov, tako, daje bilančno ostali odnosi pokrivanja poslovnih stroškov, gotovo onemogočajo gospodarno in smotrno poslovanje. Zato nikakor ne smemo misliti, da so slabi rezultati posledica slabega dela. TES in RLV sta znana po nadpovprečnih naporih za stalno delovno mobilnost svojih proizvodnih zmogljivosti ter s tem omogočata širši družbeni skupnosti nadplansko preskrbo z energetskimi viri. Zato menimo, da je skrajni čas, da se ta družba končno odgovorno loti dela in reši cenovne in dohodkovne spore ter s tem delavcem omogoči normalno poslovanje in gospodaijenje; — bistven problem so tudi nerešena ključna vprašanja na področju agrokompleksa in proizvodnje hrane. Srečujemo se s celo vrsto nerešenih vprašanj, od cenovnih neskladij, do nerešenih deviznih vprašanj na področju preskrbe s krmili, umetnimi gnojili in rezervnimi deli za kmetijsko stanje nepokritih izgub 3,707.116.000 dinaijev. TGO Gorenje je v lanskem letu izdelala kakovosten sanacijski program za saniranje tekoče gospodarske problematike. Tako je kljub velikim težavam v preskrbi z uvoženimi sestavinami in zaradi tegai z neizkoriščenimi proizvodnimi zmogljivostmi izguba v lanskem letu (brez Kortinga) dosegla le 353,089.000 dinaijev, pa še ta je v glavnem odraz velikanskih naporov TGO Gorenja na izvoznem področju, saj je tovarna izvozila skoraj 60 odstotkov svoje proizvodnje. Jasno je torej, da bodo potrebna prizadevanja na vseh ravneh in pomoč celotne družbe v dolgoročnem premagovanju celotne izgube; — naslednji bistveni gospodarski problem v naši regiji je sklop nerešenih cenovnih in dohodkovnih odnosov v energetski proizvodnji sozda Rek. Razmere v katerih pbslujejo ti kolektivi, ko vše leto niso znani cenovni in mehanizacijo. Posledica vsega tega je, da se količinska proizvodnja, zlasti na področju občine Moziije, ne povečuje. Zato bi vsaj na področju proizvodnje hrane v Jugoslaviji morali preiti od besed k dejanjem; — zaradi navedenih problemov v okviru Gorenja in Reka, pa tudi zaradi drugih, kot so restriktivna politika na področju kredi-tno-monetarnih odnosov, se je v zadnjem letu občutno poslabšala kreditna sposobnost LB Temeljne banke Velenje. O problematiki smo razpravljali na vseh ravneh, jasno pa je, da brez razbremenitve Temeljne banke v reševanju finančne problematike Gorenja in Reka, ni moč pričakovati bistvenega izboljšanja. Obstaja nevarnost. da bo zaradi takšnega položaja naše banke trajneje prizadeto ostalo gospodarstvo v regiji, zato je treba nastali položaj reševati še z večjo odgovornostjo; — opozoril bi na še en problem, čeprav to ne bo povsem v stabili- zacijskem duhu. Zelo kritičen je položaj na področju naložb v razširjeno reprodukcijo v naši regiji. Sredstva javnega obveščanja poročajo, da bodo te naložbe v celotni Jugoslaviji za leto 1982 dosegle 37-odstotno udeležbo v družbenem proizvodu. Ocene kažejo, da bo ta stopnja v Sloveniji dosegla številko 22, za naše področje pa so rezultati daleč pod obema povprečjema. Za občino Velenje naj bi veljala številka 17, za občino Moziije pa celo pod 14 odstotkov. Obe občini sta z resolucijama za letošnje leto predvideli zadržanje investicijskih vlaganj na stopnjah iz leta 1982. Še bolj je zaskrbljujoče, da je delež gospodarskih investicij v obeh občinah pod mejo 13-odstotne udeležbe v družbenem proizvodu, kar je po mnenju ekonomskih strokovnjakov že spodnja meja enostavne reprodukcije. Seveda so vsi ukrepi kreditno-monetarne politike naravnani destimulati-vno, zato moramo v tem obdobju dati poudarek predvsem pripravi kakovostnih razvojnih programov, rešitve pa iskati tudi v združevanju sredstev za skupne programe; — poseben problem v naši regiji predstavlja razreševanje problematike RTC Golte, ki je poznana širši javnosti. V zadnjem času se pospešeno pripravljamo na dokončno rešitev težav, ki se vidi v dveh smereh — v sanaciji razmer v samem centru in zagotovitvi dolgoročnega pokrivanja objektivno nastajaočega izpada dohodka. Sanacija razmer v samem centru se je dokaj uspešno pričela z letošnjo zimsko sezono in se nadaljuje s pridobivanjem novih kadrov, s 1. januarjem pa je RTC Golte tudi samostojna temeljna organizacija združenega dela. Drugi del finančne sanacije je zahtevnejši, saj je treba računati na dolgoročno izgubo v višini 14.000.000 dinaijev letno. Pokrivali naj bi jo z združevanjem sredstev TKS občin Celje, Žalec, Velenje in Moziije s' 5 odstotki letnih prihodkov. To bi zneslo 4.000.000 dinaijev, razliko pa naj bi pokrivalo gospodarstvo teh štirih občin na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma, ki je že v javni razpravi. Mislim, da bi morali zagotoviti kakovostne razprave in s pomočjo združenega dela zagotoviti obstoj RTC Golte tudi v bodoče. Na koncu bi opozoril predvsem na dejstvo, da v obeh občinah, pripravljajo Resoluciji o izvajanju družbenih načrtov v letu 1983. Oba dokumenta, zlasti velenjski, sta zelo konkretna in zavezujoča. Dejstvo je, da moramo načrtovane postavke uresničevati zelo odgovorno, sproti ocenjevati izvajanje in ob odstopanjih takoj ukrepati. Prav tako je razumljivo, da moramo disciplino in odgovornost za uresničevanje načrtov ter zastavljenih ciljev, zagotoviti na vseh ravneh v SFRJ, pa bomo lažje in hitreje premagali nakopičene težave.« 10. marca 1983 * Titovo Velenje DELEGATSKA STRAN nas cas * stran 5 Javna razprava o osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju V Poročevalcu Skupščine SR Slovenije (Priloga, 21. 2.1983) je objavljen osnutek slovenskega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so ga že prejeli v vseh krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Ta pomembni dokument (ki ie usklajen z zvezn.m zakonom o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in bo začel veljati 1. 7. 1983) določa konkretne pravice in obveznosti na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in predstavlja najvažnejši del socialne varnosti vseh delovnih ljudi in občanov. O dokumentu bo do 30.4.1983 tekla široka javna razprava po vsej Sloveniji. V naši občini je* bila pri Svetu za socialno in zdravstveno politiko pri Predsedstvu občinske konference SZDL ustanovljena posebna delovna skupina, ki bo spremljala in usmerjala aktivnosti, ter zagotovila strokovno vodenje. Razprave bodo organizirane v vseh organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, vključene bodo delegacije za samoupravne interesne skupnosti s socialno-varstvenega področja, družbenopolitične organizacije, društva, kmetje, upokojenci in drugi, ki jih ta zakon neposredno zadeva. Delovna skupina bo v vseh okoljih zagotovila strokovno vodenje razprav, »razlagalci« pa se bodo usposobili na posebnem semina-iju. Ker osnutek zakona ne govori samo o pravicah, temveč Dredvsem združenemu delu nalaga nove obveze, je prav, da v vseh sredinah o njem poglobljeno razpravljamo. Samo tako bomo oblikovali in sprejeli tak predpis, ki bo odraz dejanskih možnosti in potreb na področju zagotavljanja socialne varnosti nas vseh. Delovna skupina bo oblikovala natančen razpored (čas in kraj) javnih razprav, ki bo objavljen v »Našem času«. Želimo, da se razprav udeleži čimveč občanov1. O rezultatih oziroma pripombah bo razpravljalo predsedstvo občinske konference SZDL Vele--nje, stališča pa bo posredovalo predlagatelju osnutka zakona. Vsi zbori republiške skupščine bodo pripombe za ta pomembni zakon obravnavali na sejah dne 11. maja 1983. V želji, da bi se prav vsi občani seznanili z osnutkom zakona in tako lažje sodelovali v javni razpravi, objavljamo povzetek osnutka zakona: Po dolgotrajnih pripravah je bil dne 22. aprila 1982 sprejet nov zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, štev. 23/82), ki se začne uporabljati 1. 7. 1983. Sprejem novega zveznega zakona na tem področju narekuje izdajo novega republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je bil sprejet v Skupščini SR Slovenije v 1. fazi zakonodajnega postopka, kot predlog za izdajo dne 28. septembra 1982. Spremembo predpisov na tem področju je narekovala potreba za uskladitvijo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja z ustavo in zakonom o združenem delu oziroma z novim samoupravnim in družbenoekonomskim položajem delavcev v združenem delu in drugih delovnih ljudi. Osnutek zakona je pripravljen na podlagi sprejetega predloga za izdajo zakona in s tem sprejetih sistemskih rešitev in temeljnih izhodišč in pripom b in predlogov za spremembe in dopolnitve, ki so jih dali odbori in Zakonodajno-pra-vna komisija Skupščine SR Slovenije ter delegati v svojih delegatskih sredinah in na sejah zborov. Besedilo osnutka zakona je določila Komisija izvršnega sveta za izdelavo zasnove novega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja na seji dne 12. in 17. 1. 1983. SPLOŠNE DOLOČBE Urejanje področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja sodi v pristojnost federacije, republik in AP in samoupravne re-gulative. Temeljne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pogoje za njihovo pridobitev ter osnove sistema določa že novi zvezni zakon. V splošnih določbah so tako posebej poudar- jene le načelne novosti zveznega zaKona in tiste, kijih prinaša novi republiški zakon. Poudarjeno je načelo, ki opredeljuje naravo pokojnine kot pravice iz minulega dela, načelo enotnega pokojninskega in invalidskega zavarovanj a delavcey v združenem delu in drugih delovnih ljudi, ker so v sistem vključeni tudi kmetje, na območju SR Slovenije, ter načelo o prevenciji invalidnosti oziroma dolžnost organizacij združenega dela pri preprečevanju invalidnosti. ZAVAROVANCI V poglavju o zavarovancih so novosti na področju pokojninskega in invalidskegazavarovanja oseb, ki opravljajo samostojne dejavnosti tiste, ki sledijo izenačitvi položaja, pravic in obveznosti te kategorije delovnih ljudi z delavci v združenem delu. S predlaganim novim načinom urejanja zavarovanja teh "oseb, odpade sedanji način urejanja na podlagi pogodb, ki jih sklepa skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, z organizacijami teh oseb, zlasti pa bi odpadel kot pogoje za zavarovanje, pripadnost posamezni poklicno strokovni organizaciji. Pogoj za. zavarovanje bi bilo opravljanje samostojne gospodarske ali poklicne dejavnosti kot edinega ali glavnega poklica in prijava v zavarovanje pri skupnosti. Novost je tudi možnost dokupa let. ki naj bi se omogočil vsem zavarovancem, ki opravljajo samostojne dejavnosti vključno s kmetijsko dejavnostjo, ne glede na to, ali so zavarovani iz naslova delovnega razmerja ali iz naslova opravljanja samostojne poklicne ali kmetijske dejavnosti. S tem se omogoča z ustreznim plačilom prispevkov vštevanje obdobij dela iz naslova samostojne dejavnosti zavarovancem in njihovim družinskim članom za čas, ko še ni bilo uvedeno obvezno zavarovanje oziroma možnost sklepanja delovnih razmerij z zakonci. Kot osnova za plačevanje prispevkov za zavarovanje oseb, ki opravljajo samostojne dejavnosti, je predviden dejanski osebni dohodek. povšalna osnova pa le v izjemnih primerih, ko določitev osnove po dohodku ni možna. Novost je obvezno zavarovanje vrhunskih športnikov glede na to, da doslej vrhunski športniki v SR Sloveniji niso bili zavarovanji, temveč so bili zavarovani le profesionalni športniki. Obvezno zavarovanje vrhunskih športnikov — neprofesionalcev pa je bilo že doslej uvedeno v drugih republikah. Novost je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov in s tem graditev enotnega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev v združenem delu in drugih delovnih ljudi. Predvideva obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vseh kmetov in članov njihovih gospodarstev, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini oziroma glavni poklic, ne glede na dohodek, ki ga ustvarjajo. Od ustvarjenega dohodka oziroma plačanih prispevkov pa je nato odvisen obseg pravic oziroma obseg zavarovanja. Kmetje in člani njihovih gospodarstev, ki imajo po predpisih o združevanju kmetov status združenega kmeta in, ki plačujejo prispevek najmanj v višini zneska zajamčene pokojnine, so zavarovani v obsegu kot delavci v združenem delu. Kmetje, ki nimajo statusa združenega kmeta in združeni kmetje, ki plačujejo prispevke oziroma so zavarovani od osnove, kije nižja od zneska zajamčene pokojnine pa imajo le pravice določene v zakonu t. j. pravico do starostne, invalidske in družinske pokojnine. Predviden je tudi prehoden sistem za uživalce kmečkih poko-nin, ki naj bi tudi v bodoče prejemali kmečko starostno pokojnino v skladu z zakonom o starostnem zavarovanju kmetov in kmete starejše od 60 let, ki iim je dana možnost, da se vključijo v pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali ostanejo zavarovani v starostnem zavarovanju kmetov in pridobijo pravico ,do kmečke starostne pokojnine v skladu z zakonom o starostnem zavarovanju kmetov, katerega uporaba je za te primere podaljšana. Ker se dejanski dohodek na območju SR Slovenije ugotavlja le v primerih 2 % kmetov, katastrski dohodek pa glede na svojo naravo ni pokazatelj ekonomske sposobnosti kmeta, zlasti ne obsega dela in rezultatov dela, kar je podlaga pravici do zavarovanja, se z opredelitvijo statusa kmeta z opravljanjem kmetijske dejavnosti kot edinega oziroma glavnega poklica le predpostavlja takšno ustvarjanje dohodka, ki zadošča za preživljanje in plačevanje prispevkov. V primerih, ko se ne ugotavlja osebni dohodek kmeta, osnove za plačevanje prispevkov za združene in druge kmete določi skupnost v razponu, da bodo prispevke zmogli plačevati tudi ekonomsko šibkejši kmetje. V skladu z družbenimi usmeritvami za pospeševanje združevanja dela. sredstev in zemlje kmečkih proizvajalcev in s tem proizvdodnjo večjih tržnih viškov, so v osnutku predvideni posebni stimulansi. Tako je npr. za združene kmete predvideno pokrivanje dela obveznosti za plačilo prispevkov s strani organizacij združenih kmetovin drugih organizacij združenega dela pod pogojem, plačila prispevkov najmanj od osnove v višini zajamčene pokojnine so zavarovani v ■obsegu kot delavci v združenem delu imajo pravico do varstvenega dodatka, do denarnega nadomestila za telesno okvaro, do zajamčene borčevske pokojnine itd. V podrobnostih pa osnutek sledi dosedanji praksi, ki jo imamo z zavarovanjem oseb, ki opravljajo samostojne dejavnosti. Predvideno je, da se jim v pokojninsko dobo všteva čas obveznega starostnega zavarovanja in omogočen jim je dokup let. PRIDOBITEV IN ODMERA PRAVIC Novost je uvedba pravice do zajamčene pokojnine. Določitev zneska je prepuščena skupnosti, z zakonom pa je določena le omejitev, da zajamčena pokojnina ne more biti nižja od 55 % povprečnega nominalnega osebnega dohodka delavcev, zaposlenih na območju SR Slovenije doseženega v preteklem letu. Tako bi npr. od 1. 1. 1983 dalje znašala zajamčena pokojnina najmanj 7.777,55 din. Novost je najnižja oziroma minimalna pokojnina. Predstavlja izpeljavo načela o zajamčeni pokojnini za vse upokojence. Pomeni podlago za postopno uveljavitev takšne ravni pokojnin, ki bo v odvisnosti od razvoja družbene skupnosti kot celote, za minimalno dobo, ki je pogoj za pridobitev pravice, nudila upravičencu socialno varnost. Pomeni, da se zavarovancem, ki so uveljavili pokojnino s krajšo dobo od polne pokojninske dobe, pokojnina odmeri najmanj od pokojninske osnove v višini 64,70 % poprečnega nominalnega osebnega dohodka vseh delavcev zaposlenih na območju SR Slovenije, doseženega v preteklem letu. Tako bi npr. od 1. 1. 1983 znašala najnižja pokojninska osnova 9.150,28 din, od te pa se nato v % odvisno od pokojninske dobe odmeri najnižja pokojnina. Možnost limitiranja pokojnin navzgor je predvidena v 29. členu zveznega zakona, predlog, naj najvišja pokojnina v posameznem koledarskem let,u ne presega 85 % 3,5-kratnega povprečnega osebnega dohodka vseh zaposlenih iz preteklega leta pa upošteva gibanja najvišjih osebnih dohodkov v republiki. Višina pokojnine je bila v SR Sloveniji že doslej omejena z zneskom najvišje pokojninske osnove, ki gaje vsako leto določila skupnost. V varianti so predvidene tudi možnosti naj bi najvišja pokojnina ne presegla 85 % 4-kratnega povprečnega osebnega dohodka zaposlenih iz preteklega leta. v tem primeru bi npr. najvišja pokojninska osnova v letu 1983 znašala 56.564 din, najvišja možna pokojnina pa 48.079 din in, naj bi višino najvišje pokojnine določala tako kot doslej, skupnost s samoupravnim splošnim aktom. Predlagana je ponovna uvedba pravice do predčasne pokojnine. Mnenja in stališča izražena v razpravah ob sprejemanju predloga za izdajo zakona so bile enotna, da je potrebno ponovno vpeljati možnost pravice do predčasne pokojnine tudi v naši republiki. Različna so bila le v tem, koliko naj bi znašalo zmanjšanje pokojnine za vsako leto predčasnega*o<^hoda v pokoj oziroma naj bi bilo to zmanjšanje čimbolj enotno na območju SFRJ. V osnutku je predvidena možnost predčasne upokojitve z znižanjem pokojnine, odmerjene glede na pokojninsko dobo, za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj za 1,5 % oziroma v varianti za 2 %. Novi zvezni zakon prinaša spremembe tudi v veljavni sistem usklajevanja pokojnin. Uvaja obvezno usklajevanje pokojnin med letom, hkrati pa tudi izplačilo razlike v začetku koledarskega leta med pokojnino, ki pripada upokojencu po dokončani uskladitvi in pokojnino, ki jo je prejel v preteklem letu za vse leto nazaj. Slednje pomeni uresničitev zahteve po sprotnem ali tekočem usklajevanju pokojnin. Ker pa to terja velika dodatna sredstva, zvezni zakon prepušča odločitev o tem, kdaj preiti na takšen sistem usklajevanja skupnostim s tem, da ga morajo uveljaviti najkasneje do 31. 12. 1986. Osnutek republiškega zakona sledi novostim v zveznem zakonu in določa porast pokojnin med letom na račun rasti nominalnih osebnih dohodkov v tem letu v višini 90 %, kar predstavlja spodnjo mejo za obvezno uskladitev pokojnin med letom. V prehodnih določbah pa je predviden sistem postopnega prehoda na tekoče usklajevanje tako, da bi se postopoma povečeval odstotek povečanja pokojnin med letom, glede na porast nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev zaposlenih na območju republike v tem letu. V poglavju o pravicah zavarovancev, pri katerih je podana neposredna nevarnost 'za nastanek invalidnosti ali spremenjena delovna zmožnost sta v osnutku zakona podrobnejši definiciji obeh navedenih pojmov in predvidena obveznost razporeditve na ustre: zna dela oziroma naloge. V poglavju o pravicah zavarovancev s preostalo delovno zmožnostjo, ki jim je po zveznem zakonu zagotovljena pravica, do dela z delovnim časom, ki ustreza preostali delovni zmožnosti, pravica do razporeditve na druga ustrezna dela oziroma naloge, pravica do ustrezne zaposlitve ter pravica do prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije, je v osnutku določeno načelo, da zavarovanci uresničujejo te pravice na podlagi invalidnosti skladno s preostalo delovno zmožnostjo. Glede denarnih nadomestil, ki gredo zavarovancem v zvezi s pravicami, pridobljenimi v skladu s preostalo delovno zmožnostjo pa so predvidene vrste denarnih nadomestil in temeljna načela za določanje višine posameznih vrst nadomestil z namenom, da se zaposlenim delovnim invalidom zagotovi načelno enak materialni položaj kot pred invalidnostjo, delovnim in- validom, ki niso v delovnem razmerju ali. ki ne ustvarjajo osebnega dohodka pa potrebna sredstva za preživljanje. Novosti so določbe, ki urejajc uveljavljanje in uresničevanje pravic zavarovancev s preostalo delovno zmožnostjo. Predvideno je. te pravice zavarovanci, ki so ob nastanku invalidnosti v delovnem razmerju, uresničujejo na podlagi preostale delovne zmožnosti neposredno v organizacijah združenega dela. kar pomeni izpeljavo 38. člena novega zveznega zakona. Tako določen okvir obveznosti in dolžnosti organizacij združenega dela pa predpostavlja, da organizacije združenega dela zagotavljajo tudi potrebna sredstva za uresničevanje teh pravic. V skupnosti pa bi tudi v bodoče uveljavljali in uresničevali pravice tisti zavarovanci s preostalo delovno zmožnostjo, ki ob nastanku invalidnosti niso v delovnem razmerju, nosilci samostojnega osebnega dela, delavci, ki so pri njih v delovnem razmerju in združeni kmetje in zavarovanci, ki so v času nastanka invalidnosti v delovnem razmerju pa jim organizacije združenega dela iz objektivnih razlogov ne morejo zagotoviti uresničevanja pravic. Primeroma so določeni tudi nekateri objektivni razlogi, ki naj bi omogočili organizacijam združenega dela, da bi bile oproščene teh obveznosti. V skladu z zveznim zakonom je v osnutku predvideno pooblastilo skupnosti, da s svojim samoupravnim splošnim aktom določi merila in način za odmero denarnega nadomestila za telesno okvaro in način usklajevanja. V poglavju o pogojih za pridobitev in odmero družinske pokojnine so novosti zlasti v širitvi kroga zavarovanih družinskih članov, pravico pridobijo tudi bratje in sestre ter otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal ter oseba, ki je z zavarovancem živela v življenjski skupnosti, kije po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izenačena z zakonsko. Novost glede na veljavno ureditev je tudi v izenačitvi let starosti za vdove in vdovce ter starše kot pogojev za pridobitev pravice do družinske pokojnine. Doslej določenih 45 let starosti pri vdovi se zvišuje na 50 let in 60 let pri vdovcu se znižuje na 50 let. Novost je tudi predlagana ureditev odmere družinske pokojnine otroku v primerih če izgubi oba roditelja. V poglavju o uživanju in izgubi pravic so pomembnejše novosti zlasti tiste, ki urejajo uživanje in izgubo pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti. Predvideno je, da delovni invalid izgubi oziroma ne uživa ustreznih denarnih nadomestil v primerih, ko brez opravičljivega razloga onemogoča prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo, usfrezno zaposlitev oziroma razporeditev na druga ustrezna dela in naloge. Prav tako ne uživa teh dajatev, vključno z invalidsko pokojnino tisti delovni invalid, ki onemogoča ponovno oceno preostale delovne zmožnosti oziroma invalidnosti, če je le ta potrebna glede na nastale spremembe v njegovem zdravstvenem stanju. V poglavju o obveščanju in evidencah je predvideno, da je nosilec informacijskega sistema na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji skupnost, ki vodi evidenco o vseh pomembnih dejstvih in okoliščinah opredeljenih v zveznem zakonu o matični evidenci in o osnutku republiškega zakona. POKOJNINSKA DOBA V poglavju o pokojninski dobi so v osnutku zakona določena obdobja, ki se štejejo v zavarovalno in s tem v pokojninsko dobo pa niso zajeta v zveznem zakonu ali zvezni zakon določa le okvirje, natančnejše pogoje in čas vštevanja pa prepušča republiški regu-lativi. Tako je predlagana prekvalifikacija posebne dobe v zavarovalno dobo za člane KDZ v obdobju od 15. 5. 1945 do 31. 12. 1959 in predvidena možnost, da se zavarovanci lahko opredelijo, da se jim v pokojninsko dobo zavarovalna doba, ki se šteje s povečanjem lahko všteva v dejanskem trajanju. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV V poglavju o zagotavljanju sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, sta zaradi vključitve kmetov v enoten sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja predvidena dva nova vira sredstev. In to poseben prispevek iz dohodka od zemlje in gozda, ki naj bi ga plačevali vsi lastniki zemljišč, oziroma zavezanci za davek od dohodka zemljišč in od gozda, ki niso zavarovani na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti in prispevek od katastrskega dohodka ob prenosu kmetijskega zemljišča s kmeta zavarovanca po tem zakonu na drugo fizično osebo, ki ni zavarovanec na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti ali družbeno oziroma civilno pravno osebo, če se spremeni namembnost zemljišča. Postopek za uveljavljanje pravic in sodno varstvo je tako kot doslej tudi v bodoče v pristojnosti skupnosti. POVRNITEV POVZROČENE ŠKODE V poglavju o povrnitvi povzročene škode je predvideno, da je problematika urejanja odškodninske odgovornosti predmet posebnega zakona — zakona o obligacijskih razmerjih glede na specifičnost področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa so urejeni le nekateri posebni primeri. Opredeljena je tudi odgovornost skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja za škodo, ki jo povzroči zavarovancu pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti. KAZENSKE DOLOČBE V poglavju o kazenskih določbah so denarne kazni usklajene z zakonom o prekrških ter določene zgornje in spodnje meje. Društvo upokojencev Pesje Večja skrb za bolne Društvo upokojencev Pesje deluje že deset let in ima 150 članov, večinoma rudarskih upokojencev. 18 jih je starejših od 80 let in so delno nepokretni ter potrebujejo pomoč. Kljub precejšnji članov pa je društvo zelo aktivno, kar se kaže predvsem v tesnem sodelovanju z ostalimi krajevnimi dejavniki. Kot je povedal predsednik društva, dolgoletni aktivist na tem področju Franc Hudobreznik, so si najbolj želeli lastne klubske prostore. ,,To vprašanje smo pričeli razreševati v lanskem januarju. Poiskali smo primerno opremo, stole in mize, ki nam jih je ponudila velenj-sk Nama. Pri obnovi in nujnih delih nam je veliko pomagalo tudi vodstvo krajevne skupnosti. Uredili smo bife in zanj pridobili ustrezno dovoljenje. Tudi ogrevanje prostorov smo zadovoljivo rešili. Pri tem nam je veliko, zlasti finančno, pomagal Rudnik lignita Velenje, pa tudi ostali niso stali križem rok. Tako se nam je končno le uresničila dolgoletna želja. V klubu ne bodo imeli prostora le naši člani, lahko ga bodo uporabljali tudi drugi krajevni dejavniki, ki še nimajo lastnih prostorov. Z dohodkom v bifeju pa bo društvo svojim članom lahko nudilo več kot doslej. ,,Dolgoletna želja se nam je končno le uresničila," je povedal Franc Hudobreznik. Seveda naše delo v preteklem letu ni temeljilo zgolj na obnovi klubskih prostorov. Veliko časa smo namenjali tudi drugim dejavnostim. Mednje sodijo izleti, srečanja, pikniki in ostale rekreacijske dejavnosti. Ob novem letu smo obiskali vse bolne in nepokretne upokojence, tiste nad 80 let pa tudi skrbno obdarili." Tudi v letošnjem letu ima društvo veliko dela, zlasti za krepitev dobrega počutja in razpoloženja svojih članov bodo poskrbeli. Se več pozornosti bodo namenili bolnim in nepokretnim članom, da ne bi imeli občutka osamljenosti in pozabljenja. Večjo skrb bodo posvetili rekreaciji svojih članov in pridobivanju novih. Prizadevno se bodo vključili v praznovanje tedna upokojencev, ki bo od 2. do 10. septembra letos. To je le nekaj načrtovanih nalog, ki so si jih zadali upokojenci iz Pesja za letošnje leto. Seveda bodo program sproti dopolnjevali, pri čemer bodo upoštevali tudidenarne možnosti. Naj še zapišemo, da so imeli člani društva upokojencev Pesje v soboto občni zbor, ki se gaje udeležilo veliko število članov. Po poročilih in razpravi so opravili volitve. Novi predsednik društva je Ferdo Polak, ker dosedanjemu predsedniku Francu H ud obrežni ku, zdravje ne dopušča, da bi še naprej vodil društvo. B. Mugerle 6. stran ★ nas cas NAŠI KRAJI IN LJUDJE Titovo Velenje ★ 10. marca 1983 Krajevna skupnost Šoštanj Končati želijo toplifikacijo mesta V krajevni skupnosti Šoštanj so si tudi letos zastavili precej zahteven program dela, ki ga bodo tako kot vedno skušali kar najbolje dosledno uresničiti. Gospodarske omejitve so sicer okrnile številne želje, pa vendar bp za krajane ostalo Se veliko dela. O tem in o organiziranosti krajevne skupnosti, smo se pogovarjali s predsednikom sveta krajevne skupnosti Martinom Primožičem. Tovariš Primožič v lanskem decembru ste imeli volitve v organe krajevne samouprave. Je prišlo ob tem tudi do kakšnih organizacijskih sprememb? Martin Primožič: »Bistvenih novosti nismo predvideli, pa vendar je prišlo do nekaterih sprememb. V skupščini krajevne skupnosti smo za sedem sedežev zmanjšali število delegatskih mest, saj menimo, da je to število ustreznejše od prejšnjega. Poleg tega je skupščina izvolila dva samoupravna sveta, in sicer potrošniški in poravnalni svet. Oba sta pričela delovati v novi sestavi. Naj omenim, da se poravnalni svet sestaja po potrebi, kadar se pojavijo zaihtevki krajanov. Lahko rečem, da smo na tem področju v Šoštanju že veliko naredili, saj je poravnalni svet v prejšnji sestavi večino zahtevkov ugodno razrešil. Upamo, da bo novoizvoljeni poravnalni svet deloval prav tako uspešno.« Kaj pa svet potrošnikov? Martin Primožič: »Tudi ta se je že sestal. Izdelali so tudi že program svojega dela. Problematika, ki jo morajo obravnavati, ni bistveno drugačna kot v drugih krajih, manjkajo pač nekatere dobrine. Vendar pa naj povem, da smo v Šoštanju ta vprašanja skupaj s trgovinskimi delovnimi organizacijami dokaj uspešno razreševali.« Svet bo pripravil tudi seznam tistih potrošnikov, ki se v trgovinah sami težko oskrbujejo in jim skušal pri tem pomagati. Vsak torek od 16. do 17. ure pa člani potrošniškega sveta dežurajo v prostorih krajevne skupnosti ter seveda pričakujejo pripombe in predloge krajanov. V kratkem pa bodo postavili tudi nabiralnik, kamor bodo občani lahko pismeno sporočali svoje želje.« Svet krajevne skupnosti je tudi imenoval nekaj komisij? Martin Primožič: »Da imenovali smo šest delovnih komisij, ki naj bi svetu pomagale pri ugotavljanju problematike na posameznih področjih in potem obliko- vale tudi predloge za razrešitev teh vprašanj. Te komisije so: komisija za varstvo in urejanje okolja, komisija za gospodarske in komunalne zadeve, komisija za , otroško, socialno in zdravstveno področje, komisija za vzgojo in preventivo v prometu, komisija za informiranje in komisija za priznanja.« Tovariš Primožič v letošnjem letu ste si v vaši krajevni skupnosti zadali nekaj zahtevnih nalog, katere so te? Martin Promožič Martin Primožič: »Ena najpomembnejših nalog je,« da bi končali toplifikacijo, v tistem delu Šoštanja, ki še ni toplificiran. Toje manjši del ob Koroški cesti in cesti Matije Gubca, približno nekaj več kot 20 stanovanjskih hiš, ki bi morale dobiti toplovodno ogrevanje že v letu 1981. Žal se je ta zadeva zaradi številnih težav odmaknila. Tredno smo prepričani, da bomo to v letu 1983 uresničili. Zato so pripravljena sredstva iz samoprispevka krajanov. Ta bi trenutno še zadostovala, če pa bi z uresničitvijo te naloge odlašali, potem se lahko zgodi, da bomo imeli sredstev za pokritje stroškov premalo.« So kakšni zadržki, da te naloge ne bi uresničili? Martin Primožič: »Težava je pravzaprav v tem, da bi .norala komunalna skupnost pokriti primarni del toplofikacije. To se pravi vod do toplotne postaje, kije sicer karatek (le okoli 100 metrov) in pa toplotno podpostajo. V komunalni skupnosti je slišati, da se sredstva za te namene zmanjšujejo, saj delovne organizacije ne dosegajo takšnih rezultatov, kot so jih predvidevali in zato ne morejo poravnati vseh obveznosti do komunalne skupnosti. Vendar pa menimo, da tu ne gre za tako visoka sredstva, da to ne bi bilo mogoče, posebej še zato, ker tudi krajevna skupnost sama išče možnost, da bi prispevala k uresni-čevaju nadaljnjega programa to-plifikacije Pohrastnika. Povezali smo se s predstavniki rudnika lignita in predlagali, da bi ta delovna organizacija iz sredstev rudarske škode prispevala del sredstev, za izgradnjo vročevoda v Pohrastnik. Iz tega voda bi zgradili tudi vod, ki bi napajal del krajevne skupnosti Šoštanj — Metleče.« Verjetno pa ste si poleg topli-fikacije zastavili še nekatere druge naloge? Martin Primožič: »Poleg tof>li-fikacije želimo modernizirati nekaj cest, in sicer okoli 3 tisoč kvadratnih metrov, od tega 1700 kvadratnih metrov, ki so še v makadamski izvedbi in pa 1300 kvadratnih metrov takšnih cestišč, kjer je asfalt dotrajal. Urediti moramo še okoli J50 metrov kanalizacije. Že tri leta razrešujemo tudi vprašanje ureditve voda iz vodohramov po zaprtem kanalu-. Na nekem delu je bil namreč ta odprt. Ko seje stekal skozi gozd, je tam povzročil močno erozijo. Tako je nanostila ta voda v hudorniško strugo polno materiala, katerega je potem ob večjih nalivih prinašala na cestišča in zelenice, tako pa so se zamašili tudi odvodni kanali. Po dveh letih vztrajnega iskanja, kdo je pravzaprav odgovoren za razrešitev lega vprašanja, smo uspeli, da je financiranje tega prevzela Temeljna vodna skupnost. ki je obljubila, da bo ta težava v prvih pomladih mesecih razrešena. Tako bomo lahko uredili tudi pot ob tem hudourniku, kije sedaj vsa razdejana. Ta pot pa vodi po lepi senčni grapi na Pusti grad. V letu 1983 nameravamo tudi v Šoštanju posaditi 88 dreves v spomin na maršala Tita. Tega v prejšnjih letih nismo uspeli, ker je bil Šoštanj ves čas zelo razkopan in še nismo vedeli kjer bodo potekale razne komunalne naprave. Vzporedno z uresničitvijo te naloge pa bomo urejali tudi vse druge zelene površine v Šoštanju. Ta drevesa naj bi bila v pretežni meri ob rekreacijskemjezeru in pa ob kulturnem domu. Nalog pa je še zelo veliko. Med drugim želimo navezati pristnejše sodelovanje . z vsemi delovnimi organizacijami na področju naše krajevne skupnosti. Še v tem mesecu bomo obiskali vse DO in se skušali pogovoriti o vseh vprašanjih, ki zanimajo tako krajevno skupnost kot delovne organizacije.« v Veijetno pa je v kraju še več nerazrešenih vprašanj? Martin Primožič: »Zelo neurejeno imamo v kraju vprašanje prometne signalizacije, opažamo pa, da udeleženci v prometu še to ne upoštevajo. Zato menimo, da bi bilo prav, da bi delavci Postaje milice Velenje večkrat obiskali naše mesto, saj naša opozorila kršilcem ne pomenijo nič.« Boris Zakošek ■ -m Takšna lestev je trebna v mestih. nujno po- GD Titovo Velenje Kdaj lestev? V teh dneh se vrstijo občni zbori gasilskih društev, na katerih ocenjujejo delo v preteklem letu in sprejemajo delovni program za letos. Tudi velenjski gasilci so se že sešli na redni občni zbor. Letošnji je bil že 86 po vrsti. Udeležba je bila polrtoštevilna. saj od članov nihče ni neupravičeno manjkal, nekoliko nezadovoljni pa so bili, ker so se tako slabo odzvali vabljeni predstavniki. Društvo ima v svojih vrstah 78 članov, od tega 6 članic, 11 mladincev. - 23 pionirjev, 1 podpornega člana in 37 članov. V svojih vrstah imajo tri višje častnike, 2. gasilska tehnika. 14 nižjih častnikov L stopnje. 17 izprašanih gasilcev in 3 nižje častnike. Predsednik društva Ivan Novak je povedal, da so gasilci opravili v preteklem letu nekaj pomembnih akcij. Na pomoč so jih poklicali kar 37. k temu je treba dodati še 30 manjših reševalnih akcij. Lani xso imeli skupaj 67 reševalnih akcij in pri tem opravili več kot 1.400 ur napornega gašenja. pa tudi odgovornega > prostovoljnega dela. Nadvse uspešno so sodelovali še v akciji Nič nas ne sme presenetiti. LETOS DOGRADITEV GARAŽ K DOMU * Gasilci vsako leto pomagajo organizirati tradicionalno tombolo v Titovem Velenju. Tako bodo po letošnji tomboli v mesecu juniju začeli z graditvijo garaž k sedanjemu gasilskemu domu. Nove garažne prostore bodo potrebovali za novo gasilsko vozilo in vozilo z gasilsko lestvijo. Velenjski gasilci si že nekaj let prizadevajo, da bi dobili sodobno raztezalno lestev, brez katere si skorajda ne morejo zamišljati reševanja v visokih stolpnicah. Na občnem zboru so podelili tudi priznanja gasilske zveze Slovenije. Prejeli so jih Rudi Hudovernik (st) za 40-letno delo v gasilstvu. Kari Majdak in Ivan Novak za 30-letno in Maijan Petek za 20-letno prizadevno delo v društvu. Najstarejšemu članu gasilskega društva Viktorju Pre-vočniku pa so izročili posebno priznanje za 57-letno zvestobo tej organizaciji. Hkrati pa so mu čestitali tudi za 85. rojstni dan. ki ga praznuje v teh dneh. L. O. Stane Hudales izroča priznanje Viktorju Prevočniku. 0 enakopravnosti bi morali govoriti vse dni v letu V naši družbi so žene povsem enakopravne z možmi, v vseh okoljih imajo po zakonu enake pravice. Pa vendar je na ženina ramena še vedno mnogokrat naloženo preveč družinskih obveznosti, tako da se težko enako kot možje družbeno politično udej-stvujejo. Tudi ni malo takšnih delovnih mest, ki jih ocenjujemo kot ženska dela in jih vrednotimo nižje kot podobna moška dela. Prav tako pa se v določenih okoljih še vedno dogaja, da imajo možje v primerjavi z ženskami večje možnosti za napredovanje. Ob dnevu žena O teh vprašanjih smo se ob 8. marcu, dnevu žena, pogovaijali z nekaterimi občankami. ALENKA GREGORIČ, admi-chii .torka v delovni organizaciji Vegrad: »Mislim, da bi o enakopravnosti žena morali govoriti vse dni v letu, ne pa le ob 8. marcu, ki mu dajemo včasih že kar prevelik poudarek. Moti me to, da ta praznik mnogi izkoriščajo za praznovanja in za organizacijo različnih družbenih srečanj, v katerih pa je pogosto več moških kot žena. In kaj menim o enakopravnosti? Prav gotovo je veliko žensk, ki v naši družbi še niso enakopravne, še posebej v družinskem krogu ne. Jaz teh težav nimam, saj si vsa domača dela z možem enakovredno porazdeliva. Pa tudi moje delovno mesto je takšno, da se ne počutim manj vredna od mojih moških sodelavcev.« MARIJA NJENJIČ, vzgojiteljica iz Titovega Velenja: »Z delom, ki ga opravljam, sem nadvse zadovoljna, saj sem med otroki srečna. Zaradi tega se ne pritožu-jem. Če pa razmišljam o svojem delu, pridem do spoznanja, daje v naši družbi pogosto še premalo vrednoteno, saj nekateri še vedno gledajo nanj podcenjujoče. Po- ALENKA GREGORIČ zabijajo, da imamo poleg varstva otrok v vrtcih še zelo pomembne naloge na vzgojnem področju. Sicer pa sem zadovoljna, če so zadovoljni otroci, ki so mi zaupani in če so zadovoljni tudi starši otrok. Tudi sama imam dva otroka stara tri leta ter devet mesecev. Otroci seveda zahtevajo veliko časa, vendar pa so meni predvsem v veliko veselje.« ZDENKA BLAGOTINŠEK, trgovka v Mladinski knjigi: »Po mojem mnenju posvečamo 8. marcu, dnevu žena, že kar malo preveč pozornosti, saj je povsem MARIJA NJENJIČ odveč, da govorimo o ženi in njeni enakopravnosti samo enkrat na leto. Mnogi pa ta praznik sprejemajo čisto po svoje in ga vse bolj spreminjajo v neko veseljačenje. Moje delo rada opravljam in se čutim povsem enakopravno, sicer paje res, daje trgovski poklic bolj ženski. V preteklih letih je bilo to delo slabo vrednoteno, v zadnjem času pa se je to nekoliko izboljšalo.« IDA JELENKO, kmečka gospodinja kooperanta iz Topolšice: »Moram reči, da so se časi zelo spremenili in kmečkim ženam so vse bolj naklonjeni. Ena takšnih pomembnih pridobitev je tudi porodniški dopust, ki smo si ga kmečke žene končno priborile in mislim, da je to zelo prav, saj je kmečki otrok prav tako potreben nege kot vsi ostali otroci. Pa tudi sicer so se pogoji v kmetijstvu izboljšali, saj smo v naši družbi končno spoznali, da proizvodnje hrane ne smemo zanemaijati. Zadovoljna sem z delom, ki ga opravljam in se čutim povsem enakovredno vsem drugim ženam. Sem mati štirih otrok. Ob dnevu žena želim, da se položaj ne bi slabšal in da bi stabilizacijsko obdobje kar najhitreje minilo. ZDENKA BLAGOTINŠEK IDA JELENKO Seveda pa upam, da bo naša družba dajala tudi v prihodnje kmetom vso podporo.« PEPCA LIPNIK, upokojenka iz Škal: »Moje življenje je bilo vedno težko, tako da o enakopravnosti nikoli ne razmišljam. Pred šestimi leti se imi je ponesrečil mož, ki je delal nia rudniku. Po njem sem tudi upokojena. Imam triindvajsetletnega sina, ki ni zaposlen kar me zelo boli, zato je moja največja želja ob dnevu žena, da bi dobil službo. Seveda pa si želim tudi zdravja.« M. Zakošek PEPCA LIPNIK 10. marca 1983 Titovo Velenje ZANIMIVOSTI nas cas * Stran 7 Fotografirajmo (32) Posnetki pomladi Pomlad že počasi trka na duri, pa je prav, da tudi v naši rubriki spregovorimo o fotografiranju v tem letnem času, obenem pa se dotaknemo še nekaterih vprašanj, ki ste jih v prejšnjih zapisih prezrli ali pozabili. Pomlad je čas, ko se prebuja prirodal prebujajo pa se tudi številni foto amaterji, ki jih je zimski mraz pregnal za zapeček. Porajajo se nove ideje, številne zanimive fotografske teme pa budna očesa zaznavajo na vsakem koraku. Da pa ne bi bilo prevelikih razočaranj, nekaj nasvetov le ne bo odveč. Če sedaj po daljšem času spet jemljete fotoaparat v roke, potem najprej preverite ali baterijski vložek, ki ga morda potrebuje za svoje delovanje, že ni izrabljen. Niso tudi tako redki primeri, ko je izrabljen baterijski vložek, iz katerega je stekla elektrolitna tekočina, uničil ali zelo poškodoval drag fotoaparat. Ko ste opravili to nalogo, poglejte še, kakšna je čistoča objektiva. Mastni madeži, prstni odtisi in večji prašni delci zmanjšujejo njegovo kakovost. Prav bi bilo, da sedaj ponovno ali pa prvič (nikoli ni prepozno) preberete kakšen fotografski priroč- nik. Z malo truda boste tako prav gotovo obogatili svoje fotografsko znanje. IN KAKO SE BOMO LOTILI POSNETKOV PRIRODE? Najprej potrebujete ustrezen film. Najbolje bo, da izberete srednje občutljive filme med 17 in 22 DIN. Občutljivejši filmi v tem letnem času navadno ne dajejo zadovoljivih rezultatov. Kadar se bomo fotografiranja lotili s črno belim filmom, nujno potrebujemo tudi filtre, saj bo barvitost prirode potrebno zadovoljivo prikazati Gledališče pod kozolcem Izreden obisk Pa pravijo, da kave ni, Člani Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki so pričeli letošnjo sezono z Linhartovo Županovo Micko. Doslej so to delo zaigrali že trikrat. Dvakrat gledalcem v domu kulture v Šmartnem ob Paki, v ponedeljek pa v počastitev osmega marca tudi v domu kulture v Titovem Velenju. Zanimanje za njihovo predstavo je bilo izredno, saj so bile dvorane vsakokrat nabito polne. Zato je pričakovati, da bodo šmarški gledališčniki predstavo kar kmalu ponovili. KS Edvarda Kardelja Vrsta pomanjkljivosti ob vselitvi Včasih so inšpektorji pri izdaji uporabnih dovoljenj kar preveč mdministratorski«, saj njihove zahteve po nepotrebnem zavlačujejo selitve oziroma uporabe objektov. Pri prevzemu stanovanjskega bloka na ulici Petra Stanteta v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja. pa so kar malo preveč pogledali skozi prste, saj okolica in drugi objekti, kot so na primer parkirišča in jih stanovalci ob selitvi res nujno rabijo, niso v primernem stanju. Stanovalci, ki so bili ob prevzemu ključev navdušeni, ker^oprejeli nova stanovanja, so bili kmalu razočarani. Ko so se pripeljali do stanovanjskega bloka, niso imeli kje parkirati. A vtomobile so morali puščali kar na cesti. Se z večjim problemom so se srečali, koso pripeljali pohištvo, saj je dovoz do stanovanjskega bloka po makadamski cesti, v zadnjih dneh pa je bilo povsod tudi polno blata. Pohištva tako ni bilo kam postaviti in predno je to priromalo do stanovanj, je bilo zelo umazano. Dela pa tudi še niso zaključena na dvorišču novega stanovanjskega bloka, saj niso postavljene niti zaščitne ograje in kaj lahko bi se zgodilo, da kakšen otrok med igro zdrsne na parkirne prostore. Nepravilnosti je prav gotovo toliko, da bi jih res morali odpraviti prej, predno so stanovalcem razdelili ključe. Dostop do stanovanjskega bloka še sploh ni asfaltiran in v zadnjih dneh je bil blaten Parkirni prostori niso urejeni in stanovalci morajo puščati avtomobile kar na cesti Le kdo bo kriv, če bo kakšen otrok zdrsnil na parkirišče? 29 — »Ne, kaj takega še ne,« je poprijel Bavvn.« In še tako velik medved!« »Coprnija,« je zinil Ugh-Gluk.« Ne vem,« je odvrnil Bawn. »Povem samo, kar so videle moje oči. In čez čas je medved oslabel in se utrudil, kajti bil je zelo težak in preveč besno je bil skakal po ledu. In spustil se je vzdolž obrežnega ledu, z glavo je počasi majal sem in tja, potem je sedel in začel vpiti in cviliti.« 28 — »In Keesh je po ledu bežal na varno. Toda medved se ni zmenil zanj, preveč mu je dajalo opraviti razdejanje, ki sO ga kroglice napravile v njegovem životu.« »Ja, v njegovem životu,« mu je segel v besedo Bim. »Kajti kretnpljal je le po sebi in se prevračal po ledu kot norčava lutka: samo ko je tako renčal in cvilil, je bilo jasno, da to ni igra, temveč bolečina. Kaj takega še nisem videl!« © tudi na posnetkih. Potrebovali boste oranžni, rumeno zeleni in rdeči filter. Na objektivu fotoaparata pa imejte proti sončni zaslon. Kot smo v enem od prispevkov že govorili, je pri snemanju pejsa-zev potrebno vso skrb nameniti kompoziciji. Upoštevajmo dane naravne linije ter tako na fotografiji ustvarimo vtis prostornosti in globine. Sonce izza hrbta daje včasih dobre rezultate v barvni fotografiji, medtem ko je za' črno belo fotografijo to komaj sprejemljivo. Upoštevati moramo tudi, daje fotografiranje med 11. in 15. uro največkrat popolnoma neustrezno. Posebna zanimivost bo tudi sedaj snemanje proti svetlobi. Osvetlitev mora biti v takšnem pritnerti vsaj dvakrat večja od tiste, ki jo pokaže svetlomer. O horizontu smo že govorili.'Postavimo ga raje nad ali pod sredino fotografije. Kadar je točno na sredini fotografija največkrat izgubi v dinamičnosti in zanimivosti, celotne podobe. Fotografe sedaj posebej privlači prebujajoče se cvetje in živali. Večje živali boste v naravi najlažje snemali s teleobjektivom, medtem ko boste za posnetke manjših živali potrebovali makro objektive, meh ali vmesne obročke. Podobno je tudi s fotografiranjem t vetja pri katerem pa moramo paziti^ da ga ne bo prehitro stresal veter. Za ozadje lahko pri takšnem slikanju uporabimo siv karton, ki bo glede na oddaljenost objektiva na fotografiji spremenil tudi tonsko resnost. In še nekaj! Zagotovimo si UV filter, saj je atmosfera sedaj pre-zasičena z ultra violetnimi žarki. B. Zskošek 30 — »In Keesh je šel za medvedom, midva pa za Keeshem, in ves tisti dan in še tri dni sva hodila za njima. Medvedje slabel in niti za hip ni nehal vpiti od bolečine.« »Car!« je vzkliknil Ugh-Gluk. »Car, in nič drugega!« »Prav mogoče.« In Bim je zamenjal Bavvna. »Medvedje hodil zdaj sem, zdaj tja, lomil seje naprej in nazaj in v krogih prečkal svojo sled, tako da je naposled prišel do tja, kjer je bi! Keesh trčil vanj.« 3. stran*JiaSCaS DOPISNIKI POROČAJO Titovo Velenje * 10. marca 1983 Topolšica Ob razstavi Marjana jema je le motiv z Dravskega polja, naslikan s lemperami v letu 1961 — torej pred več kot 20 leti. Prav ta stika toplih barvnih tonov obcestnega sakralnega znamenja in pastirčka s kravami na paši, dokazuje, da je Vodišek tudi mojster za barvne skladnosti in prava škoda je, da ne slika več tudi v tej tehniki. Zanimiv je še osnutek za linorez in obe kolorirani risbi dalmatinske arhitekture iz Gornjega in Donjega Suska. Izreden je tudi motiv iz Robanovega kota in pa Kozolec, ki na zlatorumenipodlagi učinkuje zelo kontrastno in dekorativno, da ne omenjam posebej še dokumentarne vrednosti, saj ta slikoviti objekt, žal, ne stoji več. Tudi obe perorisbi starinske preše in hobliča sta etnografski prikaz starožitnih predmetov, ki izginjatai z naših moderniziranih kmetij. Še zlasti dokumentarna je tudi veduta iz Pesja, ki prikazuje bivšo gostilno Melanšek, ki je že podrta, in cesto, ki izginja — v jezero, nastalo vsled izkopavanja premoga. Občuteni sta tudi prefi-njeni risbi Grajske strehe in Grad Turn, ki opozarjata na ta zanimiva srednjeveška objekta, resnično vredna umetnikovega pa tudi našega občudovanja. Iz pozornosti do prirediteljev .je umetnik razstavil tudi nekaj motivov iz Topolšice kot Upravno zgradbo, objekt Planike, stavbo bazena in staro upravno poslopje z zanimivim monu-mentalnim portalom, v kateri je sedaj zgodovinsko pomembna spominska soba. V njej so namreč številni dokumentarni predmeti, ki spominjajo na podpis kapitulacije nemških oboroženih sil s področja jugovzhodne Evrope 9. maja 1945. teta. Skratka — umetniška razstava Marjana Vodiška v hotelu Toplice je vsekakor vredna pozornosti in ogleda, vso zahvalo pa je treba izreči tudi domačemu kulturnemu društvu in upravi zdravilišča za organizacijo in zgledno sodelovanje v prid likovne kulture. V. Kojc Šoštanj Obdaritev ob dnevu žena Kakor vsako leto, je tudi ob letošnjem dnevu žena krajevna organizacija rdečega križa Šoštanj obdarila 55 žena, starih nad 80 let in štirih starejših od 90 let. Aktivisti rdečega križa so jih skupaj mladimi člani RK iz šoštanjskih osnovnih šol obiskovali na domovih ter jih obdarili in se z njimi tudi pogovarjali o njihovih problemih. Mladi člani so jim ob tej priložnosti podarili tudi šopeke pomladanskega cvetja. Ta vsakoletna akcija Rdečega križa Šoštanj zasluži vso pohvalo in priznanje. v- K. Kulturni center Ivan Napotnik Velenje Kulturne prireditve v marcu Petek, 11. marec ob 17.00 Otvoritev potujoče razstave šaleških likovnikov v avli občinske skupščine Sodeluje: Moški pevski zbor ,,Kajuh" Titovo Velenje Petek, 11. marec ob 19.00 petkov kulturni večer: SLOVENSKA GRUDA, Maribor romance, balade in slovenske ljudske pesmi. Izvajajo: Darja Švajger, Andrej Tomšič in Vlado Vadlja Petek, 18. marec Obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani Slovesna premiera novega slovenskega celovečernega filma EVA Režija: Franci Slak, scenarij: Ana Rajh Igrajo: Miranda Caharija, Janez Bečina-Benč, Erland Josephson, Eva Ras, Majda Grbac, Neža Simčič Po predvajanju filma se bodo predstavili ustvarjalci in se z gledalci pogovarjali o filmu. Odhod avtobusov ob 17.30 izpred banke v Titovem Velenju. Cena 250 din, vstopnina vključena. Prijave sprejemamo do 11. marca v knjižnici v Titovem Velenju (tov. Zupančič Slavica), vsak dan od 9.00 do 15.00, v soboto do 13.00, tel. 850-265. Sobota, 19. marec, ob 16.00 dom kulture Titovo Velenje XXVI. SREČANJE MLADIH PEVCEV OBČINE Velenje ponovitev revije otroških in mladinskih pevskih zborov Sobota, 19. marec, ob 19.30 ZKO Velenje — recitalna, glasbena in plesna uprizoritev Režija: Repnik Vlado TEDEN DRAME - ZKO Velenje, Odbor za gledališko dejavnost dom kulture Titovo Velenje — ob 19.30 — torek, 22. marec Amatersko gledališče Velenje A. P. Cehov: MEDVED IN SNUBAC, komediji - enodejanki — sreda, 23. marec KUD ,,Lipa" Konovo M. Marine: POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO, komedija — petek, 25. marec Gledališče pod kozolcem Šmartno ob Paki A. T. Linhart: ŽUPANOVA MICKA, komedija — sobota, 26. marec Amatersko gledališče Velenje E. Albee: ZGODBA O ŽIVALSKEM VRTU, drama Sreda, 30. marec dom kulture Titovo Velenje - ob 19.30 ŠFS ,,KOLEDA" V AMERIKI v pesmi, plesu, sliki in besedi Vstopnice po 80,— din bodo prodajali v knjižnici v Titovem Velenju, od 24. marca dalje, vsak dan od 9.00 do 15.00, v soboto do 13.00. Vodiska Grafik Marjan Vodišek, zaposlen kot oblikovalec v velenjski tiskarni, je razstavil 21 risb manjšega formata, a zato likovno nič manj pomembnih avtentičnih stvaritev iz svojega bivalnega, večkrat tudi Industrijskega okolja. Sicer pa je Vodišek kol slikar najbolj prepričljiv v upodabljanju stare slikovite grajske in kmečke arhitekture ter motivov iz Velenja, Pesja, Šoštanja in seveda tudi Topolšice, kjer tre- nutno razstavlja. Njegove občuteno, s tankim damskim peresom in tušem narisane podobe so enkratni likovni dosežki, saj je dandanes redkokateri risar še tako potrpežljiv in vešč, kot je Marjan Vodišek. Zato tudi ni čudno, da se prav zadnje čase njegove razstave kar vrstijo od Dobrne, Celja, Pucareva, Titovega Drvarja, Vrnjačke banie, Titove Mitrovice, Subotice in Šoštanja ter sedaj z večjim izborom v hotelu Toplica v Topolšici. Prefi-njene perorisbe, nekatere oplemenitene z rahlo prosojnimi barvnimi toni, učinkujejo na gledalca z občutkom domotožja do predmetov in arhitekture, ki izginja iz našega okolja, ostala pa bo le še na Vo-diškovih risbah. Da je avtor kot risar, ki lahko ustvarja le v prostem času, izredno plodovit, so dokaz številna dela, narisana v zadnjih štirih letih. Iz- Planinska sekcija Šmartno ob Paki Bogato in uspešno delo V času. ko je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala osrednja proslava ob 90. letnici slovenskega planinstva, so se v lepo urejeni planinski sobi zbrali šmarški planinci na letni konferenci. Pregledali so svoje delo v letu 1982, sprejeli delovni načrt za letos ter " izvolili nov 11 članski upravni odbor. O delu sekcije je najprej spregovoril predsednik planinske sekcije Šmartno ob Paki Karel Zibret. Dejal je, daje bilo delo članov v preteklem letu zelo uspešno, saj so svoj lanski delovni načrt v celoti uresničili. Opravili pa so še nekaj nalog več. V mesecu januarju lani so opravili več kondicijskih pohodov na Goro Oljko, udeležili so se spominskega pohoda na Stol, spomladi so prehodili del Šaleške planinske poti, in sicer od Titovega Velenja do Gore Oljke. Odpravili pa so se še na Boč. V počastitev dneva mladosti pripravljajo šmarški planinci že nekaj let trim pohod na Goro Oljko. Tega pohoda se je lani udeležilo več kot 100 planincev. Po-hodniki so morali na poti rešiti nekatere naloge, ob koncu pohoda pa so se planinci srečali še na veselem delu prireditve, tovariškem srečanju pri Jugu. Konec meseca mladosti so se odpravili še na Smrekovec in nazaj do Mozirske koče. Poleti so obiskali sedmera Triglavska jezera, bolnico Franjo in se povzpeli še na Porezen, Sivko ter Hleviško planino. Tudi na najvišjem vrhu naše domovine so bili. Ob koncu avgusta lani pa so se odpravili še na dvodnevni izlet na Kanin. Lanska jesen je bila kot nalašč za ljubitelje gora in planin. Šmarčani so se podali na zahtevno pot, obiskali so Grintavec, Kočno in Skuto, organizirali pa so še izlet v neznano. To je bil družaben večer vseh tistih, ki so skupaj ubirali planiske poti vse leto. Zbrali so se na napredni Punčovi kmetiji ob Šaleški planinski magistrali. Poleg izletov so pripravili še kulturno zabavno prireditev ob 8. marcu — dnevu žena. Udeležili pa so se tudi množičnega trim pohoda na Paški Kozjak. Starejši planinci v Šmartnem ob Paki dobro vedo, kako je treba skrbeti za podmladek v planinskih vrstah. Zato prav njemu namenjajo vso skrb. Na osnovni šoli bratov Letonje uspešno, delajo mladi planinci, ki so razdeljeni v dve skupini, in sicer od 1. do 4. razreda terjod 5. do 8. Sodelujejo v akcijah pionir — planinec, starejši pa se že udeležujejo izletov v naše sredogorje. Člani planinske sekcije iz Šmartne-ga ob Paki so opravili še nekatere druge naloge. Nekaj planincev je obnovilo označbe na Šaleški planinski poti, in sicer na trasi Sleme—Gričar. V lanskem letu so vrli šmarški planinci preuredili še svojo planinsko sobo, skrbeli pa so še za oglasno desko in redno dežurstvo. Pred vhodom v stavbo, kjer je planinska pisarna, so obesili leseno tablo z značilno označbo in jo okrasili s šopkom planik. Šoštanj Gobarsko-zeliščarsko MALA ANKETA • MALA ANKETA društvo Čeprav Gobarsko-zeliščarsko društvo obstoja v Šoštanju šele četrto leto, je njihova vsestranska dejavnost vendarle že zelo prisotna v družbenem življenju mesta. Društvo je organiziralo že nekaj poučno vzgojnih predavanj ter razstav. Poleg pridobivanja novih članov, ki jih je sedaj že preko 120, so se povezali tudi z osnovno šolo Darla Destovnika Kajuha, kjer. imajo učenci v okviru šolske zadruge tudi zeliščarsko-gobarsko sekcijo. Med najuspešnejše akcije društva pa sodi vsakoletna razstava užitnih in strupenih gob ter zdravilnih zelišč v dvorani doma krajevne skupnosti Šoštanj. Lanskoletno razstavo pa so popestrili celo z dodatno razstavo najrazličnejših cvetočih lončnic šoštanj-skih gospodinj, ki so zelo lepo dopolnile razstavni prostor. V razgovoru, s predsednikom društva Ivanom Bačovnikom je leta še posebej pohvalil šolsko mladino, ki je veliko prispevala k uspeli lanskoletni razstavi z nabiranjem gob. To je še zlasti koristno zato, ker mladi na ta način spoznavajo užitne od strupenih gob, kar je vsekakor velikega vzgojno poučnega pomena. Poleg odraslih si je lanskoletno razstavo ogledala brezplačno tudi šolska mladina obeh šoštanjskih osnovnih šol pa tudi okolice. Predsednik je še izrazil željo, da si v bodoče želijo še uspešnejšega sodelovanja z vsemi društvi, ki se ukvarjajo z dejavnostjo v naravi kot lovci, gozdarji, taborniki, ribiči in planinci, da bi se na ta način vsi ti de- Proslava za invalidke Ob mednarodnem Dnevu žena je društvo invalidov občine Velenje pripravilo v domu kulture v Šoštanju sprejem za žene invalidke, kakor tudi za tiste matere in žene, i skrbijo za svoje nepokretne invalidne člane družine. O pomenu mednarodnega dneva žena je vsem obiskovalkam spregovoril tovariš Edvard Centrih. V kulturnem delu programa pa je nastopil Šaleški oktet in dramska sekcija delavsko prosvetnega društva Svoboda Šoštanj. Ob tej priložnosti so bile vse invalidke obdarjene z lepim praktičnim darilom, nato pa je bilo v Kajuhovem domu še tovariško srečanje s pogostitvijo. V. K. Pesje To smo pa mi DPD Svoboda Pesje vabi na ogled gledališke predstave z naslovom ,,To smo pa rni". Komedija je napisana na sodobno temo in prikazuje življenje dveh družin v današnjem času. Predstava bo v nedeljo, 13. marca, ob 18. uri v telovadnici v Pesju. Vabljeni! javniki povezali v skupnih interesih pri čuvanju naših naravnih lepot in bogastev. Ob koncu je tovariš Bačovnik povedal, da bo občni zbor društva v nedeljo 13. marca ob 9. uri v dvorani doma krajevne skupnosti Šoštanj, na katerega so vsi člani pa tudi nečlani vljudno vabljeni. V. Kojc Občina Velenje Najbolj gledani filmi v letu 1982 Tuje proizvodnje: 1. Emanuela — kraljica Sadosa — grški erotični, 2394 gledalcev, 2. jaz in nilski konj'— italijanski, avanturistični, 2369 gledalcev, 3. Seks v sto lekcijah — danski, erotični, 2307 gledalcev, 4. Zakaj ravno meni — italijanski, komedija, 2241 gledalcev, 5. štirje asi — italijanski, avanturistični, 2238 gledalcev, 6. Supervohljač — italijanski, komedija, 2184 gledalcev, 7. Gadje maturirajo — francoski, komedija, 2173 gledalcev, 8. Modra laguna — ameriški, ljubezenski, 2142 gledalcev, 9. Mornarji v postelji — danski, erotični, 1911 gledalcev, 10. Tigrov bes — hongkonški, karate, 1910 gledalcev. Domači, mladinski filmi: 1. Učna leta izumitelja polža, 1271 gledalcev, 2. Kekčeve ukane, 1063 gledalcev, 3. Srečno Kekec, 888 gledalcev, 4. Ne joči Peter, 877 gledalcev, 5. šesta brzina, komedija, ,633 gledalcev, 6. Razseljena oseba, družbena drama, 593 gledalcev, 7. Deseti brat. Hrama, 577 gledalcev, 8. Banovič Strahinja, zgodovinski spektakl, 478 gledalcev, 9. Gremo naprej, mladinski vojni, 384 gledalcev, 10. Osvajanje svobode, vojni, drama, 339 gledalcev. Za izvedbo celotnega filmskega programa v vseh kinematografih smo potrebovali 306 filmov kar pomeni, da se po potrebah enačimo z Mariborom in Celjem in da moramo predvajati praktično vse filme, ki jih naše filmske distribucije v svetu odkupijo. S tem odpade možnost izbora v rednem filmskem programu za razliko od ljubljanskih kinematograofov (s katerimi nas nezadovoljneži pogosto primerjajo), ki potrebujejo za svoj celotni program le 150 filmov. Obiskanost filmov v vseh kinematografih je bila v poprečju 50 odstotna in je za slovensko področje zelo visoka. Premalo domačih filmov Ena od oblik preživljanja prostega časa je tudi ogled filmskih predstav. Možnosti za tovrstno zabavo je pri nas dovolj, saj imamo v Titovem Velenju redni kino in filmsko gledališče. Največ obiskujejo kino predstave mladi ljudje, zato je pomembno kakšen je izbor filmov. Žal pa vse prepogosto vrtijo lahkotne filme, ki nimajo umetniške vrednosti in slabo vplivajo na mlade obiskovalce. Kaj menijo o filmskih predstavah občani, ki zahajajo v kino? 't ".iti Lki-J ' BORUT GORIŠEK, dijak iz Titovega Velenja: ,,V kino zaidem bolj poredko. Filmi so kar zanimivi. Najraje gledam kriminalke in srhljivke. Menim, da bi bilo lahko takšnih filmov še več, ker jih mladi radi gledajo. Sicer pa hodijo ljudje največ gledat erotične filme. Mislim, da je čas predvajanja kar dobro izbran in tudi vstopnina ni predraga." VLADIMIR BLAGUS, študent iz Titovega Velenja: ,,študiram v Ljubljani, zato kino največ obiskujem tam. V zadnjem času je vse več slabih, komercialnih filmov. Vglav-nem hodim gledat filme, o katerih se prej dosti govori. Rad imam avtobiografske in znanstveno fantastične filme. Premalo je domačih filmov. Zelo mi je ugajal naš film Kdo to tam poje. Predlagam, da odbor, ki izbira filme, povpraša gledalce po njihovih željah. To bi lahko izvedli s kakšno anketo ali pa ob začetku oziroma koncu predvajanja filmov." REDNI KINO VELENJE Četrtek in petek, 10., 11. 3. ob 18. in 20. uri ZADNJA PO-SEIDONOVA AVANTURA — ameriški film, katastrofe. V gl. vi.: Michael Caine. Sobota in nedelja, 12., 13. 3. ob 18. in 20. uri SKRIVNOST GROBNICE HINOHARA — japonski, akcijski. V gl. vi.: Sonny Chiba. Ponedeljek, in torek, 14.. 15. 3. ob 18. in 20. uri ZAKAJ SE NE BI LJUBILA. LJUBICA (PERC-HE NON FACCIAMO L'AMO-RE) italijanski, seksi komedija. V gl. vlogi: Renzo Montagnani. Sreda in četrtek, 16., 17. 3. ob 18. in 20. uri LADY CHATTER-LY IZ TOKIA — japonski, drama. V gl. vlogi: Izumi Shina. Nedelja, 13. 3. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA — GOSJI PASTIR MATIJA — madžarski, risanka. KINOTEKA V DOMU KULTURE Četrtek, 10. 3. ob 20. uri MOŠKI IN ŽENSKA — francoski, psihološki. V gl. vlogi: Jean Luis Trinignant. OTROŠKA MATINEJA V DOMU KULTURE Nedelja, 13. 3. ob 10. uri GOSJI PASTIR MATIJA — madžarski, ridanka. FILMSKO GLEDALIŠČE V DOMU KULTURE Ponedeljek, 14. 3. ob 20. uri MARJANA PODPEČAN, kuharica iz Titovega Velenja: ,,Izbira filmov je dobra. Rada gledam pustolovske, fantastične in ljubezenske filme. Predstave so ob pravem času. Tudi, če sem v službi popoldan, si lahko še vedno ogledam matinejo. Cena je primerna. Podnapisi so v redu." BERNARDA ZAGER, prodajalka iz Lokovice: ,,V kino hodim v glavnem v Šoštanj. Kino je ena redkih zabav za mlade, zato je še toliko bolj pomembno kakšni so filmi. Menim, da so pri nas kar dobri, škoda le, da vsi ne pridejo do nas. Preveč jih tudi ponavljajo. Rada gledam ljubezenske, kavbojke, posebej všeč mi je bila Prodajalka vijolic. Premalo je naših filmov, predvsem bi si želeli več slovenskih. V kino grem največkrat ob koncu tedna." PETER MATKO, likovni pedagog iz Šmartnega ob Paki: ,,Na izbor filmov imam kar precej pripomb. Preveč je filmov z nasiljem, erotiko, brez prave vsebine, premalo pa je filmov s pravo umetniško vrednostjo. Všeč so mi dobri zabavni filmi, komedije. Zelo rad gledam tudi slovenske, vendar naše filme premalo poznam." Besedilo: Milena Zevart Slike: Bogdan Mugerle VROČICA SOBOTNE NOČI — ameriški, glasbeni., V gl. vlogi: John Travolta. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 12. 3. ob 15.30 OTROŠKA MATINEJA — GOSJI PASTIR MATIJA — madžarski, risanka. Sobota, 12. 3. ob 19.30 PUSTITE MOJO LJUBEZEN — britan-sko-kanadski. V gl. vloji: Oliver Reed. Nedelja, 13. 3. ob 17.30 in 19.30 ZADNJA POSEIDONOVA AVANTURA — ameriški, film katastrofe, V gl. vi.: Michael Caine. Ponedeljek, 14. 3. ob 19.30 SKRIVNOST GROBNICE HINOHARA — japonski, akcijski, V gl. vi.: Sonny Chiba. Sreda, 16. 3. ob 19.30 ZAKAJ SE NE BI LJUBILA, LJUBICA (PERCHE NON FACCIAMO L'AMORE) — italijanski, seksi komedija. V gl. vlogi: Renzo Montagnani. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 11. 3. ob 19. uri PUSTITE MOJO LJUBEZEN — britan-sko-kandski. V gl. vlogi: Oliver Reed. Nedelja, 13. 3. ob 13.30 OTROŠKA MATINEJA — GOSJI PASTIR MATIJA — madžarski, risanka. Torek, 15. 3. ob 19. uri LADY CHATTERLY IZ TOKIA — japonski, drama. V gl. vi.: Izumi Shina. KINO • KINO • KINO • KINO • KINO 10. marca 1983 * Titovo Velenje VAS 0BVESCEVALEC nas Cc 353 -k stran 11 KOLEDAR Četrtek, 10, marca — Makarij Petek, 11. marca — Krištof Sobota, 12. marca — Doroteja Nedelja, 13. marca — Kristina Ponedeljek, 14. marca — Matilda Torek, 15. marca — Klemen Sreda, 16. marca — Herbert M AL! OGLAS! UGODNO PRODAM desna zadnja vrata za 101 ter malo rabljen . harmoni (nemški). Vid Daič, Cesta VI/8, Titovo Velenje. IŠČEM SOBO v Titovem Velenju s souporabo sanitarij. Pisne ponudbe pošljite pod šifro ,,Možnost predplačila". PRODAJAM NADSTROPNO STANOVANJSKO HIŠO 248,08 kv. m stanovanjske površine in 460 kv. m stavbnega zemljišča. Hiša se je v Pesju, Špeglova 29. Samo resni kupci naj se oglasijo na naslov JOŽE SUK, Leonhards-platz 1807 7000 Stuttgart 1, ZR Nemčija. Telefon 0711-246086. MLADA ŽENSKA Z OTROKOM išče sobo s souporabo kuhinje in kopalnice. Naslov v uredništvu. PRODAM osebni avto VIVA VAUXHAL karamboliran — komplet ali po delih. Volk Ivan Prešernova 2 Titovo Velenje. DVA SAMSKA MOŠKA sprejmem na stanovanje v Titovem Velenju. Informacije po telefonu 850-948. VRTNICE VELIKOCVETNE, ranogocvetne in vzpenjalke različnih vrst lahko dobite pri Grilu Laze 30 Šentilj, Titovo Velenje. POCENI PRODAM ČRNO-BE-LI TV SPREJEMNIK, termoaku-mulacijsko peč, trajnogorečo peč, štedilnik na drva, kavč, bolniški stol s posodo. Vprašajte na Šercer-jevi 17, stanovanje 15, Titovo Velenje. PRODAM FOTOAPARAT KIJEV — 80 format 6x6. Naslov v uredništvu. ZA VAŠ OPEL, Ford, Mercedes, traktor itd . . . obnavljamo zavorne obloge. Avto-servis JAKOPEC Telefon 850-745. DEŽURSTVA ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE Četrtek, 10. marca — dr. Zupančič (dnevni), dr. Grošelj (nočni) Petek, 11. marca — dr. Kunej (dnevni), dr. Zičkar (nočni) Sobota, 12. marca — dr. Prenc (glavni), dr. Levakova (notranja) Nedelja, 13. marca — dr. Prenc (glavni), dr. Levakova (notranja) Ponedeljek, 14. marca — dr. Lešnikova (dnevna), dr. Zupančič (nočni) ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ Četrtek, 10. marca, — dr. Dov-šak Petek, 11. marca — dr. Lazar Sobota, 12. marca — dr. Lazar Nedelja, 13. marca — dr. Lazar Ponedeljek, 14. marca — dr. Dovšak Torek, 15. marca — dr. Pirtov-šek Sreda, 16. marca šek dr. Pirtov- ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti Zdravstvenega doma Titovo Velenje, sicer v pripravljenosti na domu: Sobota, 12. marca — dr. Martina Erdelji, Prešernova 22/b, Titovo Velenje Nedelja, 13. marca — dr. Martina Erdelji, Prešernova 22/b, Titovo Velenje G, PREBIVALSTVO MATIČNI URAD TITOVO VELENJE SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI PODRUŽNICA TITOVO VELENJE objavlja prosta dela in naloge pripravnika z višješolsko izobrazbo ekonomske ali pravne smeri za določen čas — 9 mesecev. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v roku 15 dni od dneva objave na naslov: Služba družbenega knjigovodstva, Podružnica Titovo Velenje, Rudarski 3/11. Zdravstveni center Titovo Velenje OTROŠKI DISPANZER TITOVO VELENJE OBVESTILO Sporočamo, da bomo 15. marca znova začeli cepiti. Tisti, ki so imeli vabilo za 15. februar, naj pridejo na cepljenje 15. marca popoldan (ošpice, letnik 1981). Tisti, ki so imeli vabila za 18. februar 1983, naj pridejo 22. marca dopoldan (letnik 1981). Vabljeni za 1. marca naj pridejo 23. marca dopoldan. Vabila za cepljenje 18. marca popoldan pa veljajo. Ostala cepljenja, kakor bodo vabljeni. Vzgojno-izobraževalni zavod Velenje Vodnikova 3 63320 Titovo Velenje . KADROVSKO-PERSONALNA SLUŽBA OBVEŠČAMO študente pedagoških akademij, ki niso štipendisti naše delovne organizacije, da vodimo posebno evidentiranje vseh tistih, ki bi se želeli v prihodnosti zaposliti pri nas. Pridite in se pogovorite z nami ter storite tako prvi korak pri iskanju svoje zaposlitve. ZAHVALA Ob boleči izgubi žene, mame in stare mame Matilde Uranjek iz Šercerjeve 20 v Titovem Velenju •se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili z nami v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, darovali toliko cvetja in jo pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala tudi dr. Grošliu in dr. Reberniku za dolgoletno zdravljenje. Hvala vsem govornikom, pevcem in godbenikom, kolektivu RLV, Skupnim službam družbenega standarda, DO ERI in Peko-Tržič. Titovo Velenje, dne 26. februaija 1983 l Žalujoči: mož Kari, sin Sašo, hčerki Metka in Jelka z družinami, sestre z družinami in ostalo sorodstvo. Zapustil nas je dragi mož, oče, stric Franc Cerjak Na njegovo zadnjo pot smo ga pospremili v ponedeljek, 28. II. 1983 na pokopališču v Podkraju. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč ter izraženo sožalje. Posebna zahvala velja dr. Natkovi in dr. Grošlju za dolgoletno zdravljenje. Zahvaljujemo se tudi govornikoma, godbenikom, kolektivu ESO, društvu upokojencev, zvezi borcev in vsem, ki so ga pospremili na njegov zadnji dom. Žalujoči: žena Joža, sinova Boris in Silvo ter ostalo sorodstvo Rojstva: V mesecu februarju seje rodilo 9 dečkov in 18 deklic. Smrti: Anton KOLENC, upokojenec iz Titovega Velenja. Celjska 81. star 61 let; Rudolf BIZJAK, upokojenec iz Titovega Velenja, Ser-cerjeva 15, star 77 let; Alojz TAMŠE, upokojenec iz Titovega Velenja. Tomšičeva 10, star 40 let; Jožef POVH. upokojenec iz Pake pri Velenju 61, star 83 let; Marija KRAJNC. upokojenka iz Gabrk 92, stara 76 let; Martin BEVC. upokojenec iz Podkraja pri Velenju. 75. star 69 let; Andrej KAVČNIK, upokojenec iz Za-vodenj 43. star 74 let. REK Delovna skupnost Družbeni standard t n. o. sol. o., Titovo Velenje DS Družbeni standard Kadrovska komisija objavlja prosta dela in naloge POSLOVODJA OBRATA DRUŽBENE PREHRANE Pogoji: — visoka ali višja šola živilske smeri in 3 leta delovnih izkušenj — srednja šola gostinske smeri in 5 let delovnih izkušenj Prijave pošljite na naslov: SOZD REK Velenje, DS Družbeni standard, Titovo Velenje, Prešernova 6. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh. ZAHVALA V 83. letu nas je za vedno zapustil dragi oče. dedek in pradedek Jože Povh rudarski upokojenec iz Pake — Ložnica Zahvaljujemo se vsem sosedom za nesebično in hitro pomoč. Primariju dr. Fijavžu in patronažni službi za lajšanje bolečin na domu. Zahvala velja tudi godbi RLV, kolektivu REK, Čebelarski družini Mlinšek, ZB Šentilj, govorniku in pevcem društva upokojencev, duhovniku za opravljen obred, vsem sorodnikom in znancem, hvala za darovano cvetje, vence in maše. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! Žalujoči: hči Marija z možem, vnuki Mirko, Jožica, Marjana z možem ter pra vnuki Andrej, Matej in Janja. ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega moža in očeta Zorana Šaranoviča iz Foitove 4 v Titovem Velenju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje in darovali cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala kolektivu DO RŠC in DO Inženiring za nesebično pomoč, govornikom, pevcem,"rudarski godbi ter DS Levi breg. Žalujoči: žena Mirjana, sin Sava in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob nepričakovani sir rti očeta, dedka in pradedka Alojza Plambergerja izrekamo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Hvala vsem. ki ste sočustvovali z nami! Žalujoči: sinova Herman in Albin z družinama ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA' Po dolgi in težki bolezni nas je v 61. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, brat in stari ata Anton Kolenc Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, sočustvovanje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se TGO Gorenje — TOZD Orodjarna in REK DO APS za vsestransko pomoč. Zahvala velja tudi rudarski godbi, pevcem, govornikoma ter duhovniku za opravljen obred. Hvala dr. Grošlju za dolgoletno zdravljenje in lajšanje bolečin. Žalujoči: vsi njegovi Republiško prvenstvo Dobra organizacija Več kot 130 mladih smučarjev in smučark iz 40 slovenskih klubov (njim so se pridružili tudi cicibani in cicibanke iz Zagreba) je nastopilo v soboto in nedeljo na republiškem prvenstvu v slalomu in veleslalomu na Golteh. Tekmovanje so izvrstno pripravili člani velenjskega smučarskega kluba in drugi ljubitelji belega športa, med njimi delavci RTC Golte, učenci šolskega centra iz Titovega Velenja in seveda starši smučarjev. Skoda je le, da se na Golteh ni zbralo več gledalcev, saj so bili boji najmlajših enako zanimivi kot če hi gledali starejše smučarje. Množičnost in odlične vožnje cicibanov in cicibank pa so seveda najboljši porok, da se pri nas ni treba bati, da tudi v prihodnjih letih ne bomo dobili novih Križajev, Strelov, Frankov in Kuraltov itd. Oba dneva so nastopili tudi cicibani in cicibanke velenjskega smučarskega kluba. Prvi dan v slalomu so imeli precej smole, tako da je bil najboljši med njimi Jani Zivko na 23. mestu. Najprej je odšel na progo Matej Košič. Dobro polovico proge je odlično vijugal med vratci in obetala se mu je, vsaj v prvem teku, uvrstitev pri samem vrhu. Zal je napravil napako in z dobro uvrstitvijo v slalomu ni bilo nič. No, Matej je to popravil naslednji dan v veleslalomu, ko je vozil izvrstno in osvojil šesto mesto. Tudi Miranu Ravterju se je v slalomu nasmihala dobra uvrstitev, saj je bil po prvi vožnji deveti. V drugi pa je zapeljal s proge. To se mu ie zgodilo tudi v veleslalomu. Rezultati — slalom — cicibanke: 1. Maja Skerjanec l:01,88(01impi-ja), 2. Barbara Brleč 1:06,51 (Triglav), 3. Tamara Bakarič 1:06,80 (Zagreb), 21. Jerneja Kemperle 1:15,37, 37. Tatjana Skrubej 1:22,8 (obe SK T. Velenje). Cicibani: 1. Primož Jazbec 1:03,77 (Tržič), 2. Damjan Paščin-ski (Olimpija) 1:04,66 , 23. Jani Zivko 1:12,34, 40. Marjan Haupt-man 1:19,26 (oba T. Velenje). Veleslalom — cicibanke: 1. Maja Skerjanec (Olimpija) 46,41;-26 — Jerneja Kemperle 54,84,38. Tatjana Škrubej 57,93, 40. Urška Peršič 58,33 (vse T. Velenje). Slalom: cicibani: 1. Jure Košir (Kranjska Gora) 46,35; 2. Jazbec Primož (Triglav) 46,78; 6. Mateja Košič 48,20; 29. Jani Živko-51,87; 38. Tomo Gorišek 53,04; 45. Roman Kac 54,49; 54. Gašper Suhadolnik 55,85; 56. Marjan Ha-uptman 57,04 (vsi T. Velenje). Pokrovitelja tekmovanja sta bila DO Rudnik Lignita Velenje in Farmin Velenje, podatke pa so zelo hitro objavljali s pomočjo Vegradovega računalniškega centra. S. Vovk Plavanje Szabo tretja V soboto in nedeljo, 5. in 6. marca, so se velenjski plavalci udeležili republiškega prvenstva za člane in mladince. Med Velenjčani je bila najuspešnejša Natalija Szabo, kije na 100 m kravi in 50 m kravi zasedla tretje mesto s časom 1:03,71 in 28,9. S temi uvrstitvami si je Szabova priborila mesto v republiški reprezentanci in bo nastopila na troboju — Furlanija — Koroška — Slovenija. Med ostalimi plavalci so se izkazali z uvrstitvami med prvih osem še: Dušan Vejnovič v disciplini 100 m hrbtno in 100 m delfin, Tadej Vunderl s tretjim mestom v disciplini 200 m hrbtno (letnik 1968), in Katja Oman z dvema drugima mestoma med starejšimi pionirkami (letnik 1970), in to-v disciplinah: 100 m delfin z rezultatom 1:18 in 200 m delfin z rezultatom 2:47. Strelski šport Delavni mozirski strelci 1 g£ x # ' 4 0 UR Zadnja navodila velenjskega treneija Dreva svojemu mlademu tekmovalcu RK Šoštanj Tudi kadeti najboljši Kadeti Rokometnega kluba Šoštanj so ponovili uspeh mladincev tega kluba. Na sklepnem prvenstvu v Krškem so premagali vse svoje nasprotnike in zasluženo osvojili prvo mesto v republiki. Na sklepnem prvenstvu so nastopili poleg njih še kadeti Krškega, AeraCelje, Inlesa, Jelovice in Lipe. Mladi rokometaši Šoštanja so premagali najprej Inles z rezultatom 18:9, nato Lipo s 23:17. V tekmi za prvo mesto za tem še kadete Jelovice z rezultatom 18:17. Tretje mesto so osvojili rokometaši Inlesa, četrto Krškega, peto Aera in šesto kadeti Lipe. Smučarski skoki Odlični nastopi Pušnika in Goloba Pred dnevi so se na seji zbrali člani predsedstva osnovne strelske organizacije Kajuh iz Mozirja. Največ pozornosti so namenili obravnavi obširnega gradiva za letno skupščino, ki jo bodo opravili v drugi polovici meseca. Dejstvo je, da so mozirski strelci lanske delovne načrte v celotiuresničili. Dosegli so nekaj vidnih dosežkov na področju množičnosti in kakovosti, bolj kot prejšnja leta pa so sodelo- vali z ostalimi društvi. Uspešno so opravili tudi ligalko tekmovanje v streljanju z zračno puško. V 10 kolih je v ligi nastopilo 150 članov. Najboljši je bil Franc Grobelnik, ki si je s povprečkom 513 krogov pridobil zlato puščico osnovne strelske organizacije. Pomembno je, da je v ligi nastopilo veliko mladih strelcev, kar zagotavlja, da bodo lepe uspehe dosegali tudi v prihodnje. V preteklem tednu je bilo več tekmovanj v smučarskih skokih in tudi na teh so se nekateri velenjski skakalci zelo izkazali. To velja zlasti za pioniije Goloba in Pušnika. Kar 80 skakalcev iz 14 slovenskih klubov je nastopilo na prvenstvu Slovenije za mlajše pioniije v Begunjah. To tekmovanje je bilo po kakovosti in množičnosti najboljša prireditev za pioniije v letošnji zimi. Najboljši je bil Pušniic, ki je tako osvojil naslov pokalnega prvaka Slovenije med mlajšimi pionirji. Zbral je 212,9 točk, skoka 32,5 in 33 metra, drugi pa je bil Globočnik Triglav s 207,8 točke (31,5 in 32,5). Na regijskem prvenstvu v kategoriji starejših pionirjev in mlajših pionirjev, ki je bilo v Celju, je zmagal med starejšimi pionirji Golob 240,5 (30, 29,5 m), Mihelič, prav tako skakalni klub Titovo Velenje, pa je bil peti s 213 točkami (26,5, 26,5) Med mlajšimi mladinci je Golob zasedel tretje mesto s 191 točkami (40, 43,5)., zmagal pa je Verdev, Braslovče 196,9 (43,43). Nadaijeni velenjski skakalec Iztok Golob, kije na olimpijski skakalnici v Sarajevu letos kot predtekmovalec poletel že 91 metrov, je osvojil prvo mesto na tekmovanju za pokal Cockte za starejše pionirje na 45 skakalnici na Dobrovljah. Skočil 36 in 37 metrov in zbral 212 točk, na drugo mesto pa seje uvrstil Zupan 206 (34,5, 36) Tržič. Na 20 m skakalnici na Ljubnem je v kategoriji starejših cicibanov zmagal prav tako Velenjčan Pogorelčnik 193 (16,16,5) tretji pa je bil prav takomladi član SSK Titovo Velenje Čepelnik 181 (15, 15,5). Atletski klub Velenje fff Ne dremljemo! ti Velenjski atletski klub ima trenutno 237 članov, od -tega so 103 aktivni tekmovalci, članov v organih, komisijah, sodnikov ter aktivnih rekreativnih atletov pa je 94. Najmlajših — cicibanov imajo v klubu 40. Poleg tega 143 pioniijev in pionirk, ki sicer še niso člani kluba, vadi v atletskih krožkih na šolah. Za lansko leto sije klub zastavil zelo obširen delovni program, ki ga je skoraj v celoti uresničil. Tudi v preteklem letu smoposeben poudarek namenili delu z mladimi in to glede na množičnost kot na področju razvijanja kvalitetne pionirske atletike. V atletski klub smo pritegnili številne nove sodelavce, sam klub pa se je tudi v preteklem letu vključeval v mnoge manifestativne akcije, (pohod ob žici okupirane Ljubljane, ob dnevu rudarjev, krosu Dela itd.) Med pomembne delovne uspehe si v klubu štejemo soorganizacijo republiškega krosa (skupaj z OZTK občine Velenje). Uspelo nam je povečati množičnost in kvaliteto pionirske atletike in ustvariti piramido, ki zajema vse — od cicibanov naprej. Uspešno smo izvedli atletski miting v počastitev dneva rudarjev z udeležbo kvalitetnih jugoslovanskih atletov. Tudi organizacija vseh občinskih, medobčinskih tekmovanj in krosov, ki nam jo je zaupala ZTKO, je bila solidno izvedena, napredovalo je sodelovanje s starti, kar se je pokazalo v njihovi udeležbi na predavanjih, obiskih treningov, tekmovanj itd. Se posebej smo se v klubu razveselili BlouHkove-_ priznanja, ki ga je prejel trener alter Štajner. Kot neuspešno pa v atletskem klubu ocenjujemo v preteklem letu delo sodniške komisije. Težave imamo tudi z napravami na atletskem stadionu in s samo atletsko stezo (zaradi ugrezanja), zato na njej ne moremo organizirati večjih tekmovanj. V lanskem letu je bil klub zaradi odhoda nekaterih odličnih atletov v JLA (Miklavžina, Makovšek, Pun-gartnik) oslabljen. Poleg tega je več adetov, med njimi tudi Peternel, Šamu, Vidali, Jug, Verdev, nehalo trenirati. Kljub tenju pa smo tudi v lanski tekmovalni sezoni dosegli dobre rezultate. Naj navedemo le najboljše: na prvenstvu Slovenije smo osvojili 19 zlatih, 11 srebrnih in prav toliko bronastih odličij. Na atletskem pokalu Slovenije 2 zlati, in po 5 srebrnih ter bronastih medalj, na atletskem pokalu SFRJ dve četrti mesti, na prvenstvu SFRJ dvakrat četrto mesto, peto, šesto, osmo iq deveto mesto; na mednarodnem C troboju Alpe-Adria dvakrat prvo mesto; na krosu Dela tretje mesto v tekmovanju občinskih reprezentanc. Skupna bera v letu 1982 je 57 medalj (25 zlatih. 16 srebrnih in prav toliko bronastih odličij). Treba je omeniti tudi nekatere posameznike. Tomo Popetru je s svojimi rezultati na tekih na 800in 1500metrov posegel v sam jugoslovanski vrh. Dvakrat mu je za las ušlo tretje mesto. Skakalecvdajjino Boris Režek je bil na državnem prvenstvu četrti.-Nadvse sta se izkazala tudi pioniija Tine Štajner in Nataša Krenker. Prvi je dvakrat izboljšal republiški pionirski rekord na 600 metrov in na 800 metrov. Krenkerjeva pa republiški rekord na 300in 600 metrov. Oba sta na republiškem prvenstvu osvojila številna prva mesta m sta bila tudi najboljša udeležena na pionirskem prvenstvu Slovenije ter postala člana republiške pionirske reprezell1 tance. V tem dresu sta nastopila na troboju Alpe-Adria in osvojila zlati kolajni. Omenili smo že, da je klub v preteklem letu namenil vso pozornost delu z mladimi. Tako smo nadaljevali z vadbo predšolskih otrok v smislu splošne telesne vzgoje. Vadbo je obiskovalo 40 cicibanov pod vodstvom dveh članic atletskega kluba. Trenerji kluba so vodili tudi atletske krožke na osnovnih šolah Antona Aškerca, Gustava Šiliha, Miha Pintarja-Toleda, bratov Mravljakov in na osnovni šoli Veljka Vlahoviča. Krožke je obiskovalo 143 učencev. Iz krožkov in seleV-cionirja na občinskih prvenstvih so prihajali učenci v štiri atletske selekcije (73 učencev), ki so delovale na treh velenjskih šolah. Iz teh temeljnih selekcij smo dobili pionirsko selekcijo, ki je zastopala klub na republiškem pionirskem prvenstvu. Ponovno je v preteklem letu začela delo pionirska atletska šola, in sicer v mesecu avgustu, ko je marljivo vadilo 37 pionirjev in pionirk iz temeljnih selekcij. Ti mladi tekmovalci so nato zelo uspešno tekmovali na republiškem pionirskem prvenstvu v Novem mestu. Bili so najuspešnejši pionirji Slovenije z 18 osvojenimi odličji. V preteklem letu so se v klubu po-rtovno organizirali trenerji v trenerskem svetu. Veliko pozornost smo namenili izobraževanju lastnih kadrov, v trenersko delo uvajamo tudi starejše atlete. Tudi letošnje leto so atleti začeli zelo uspešno Na nedavnem dvoranskem prvenstvu Slovenije v atletiki 5( Celju so bili med najuspešnejšimi. (Atleti Kladivarja so osvojili 13 medalj, Olimpije 9, Velenjčani pa skupaj z Mariborom po pet, in sicer je med starejšimi mladinkami Krenkeijeva zmagala v teku na 60 m ovire, čas 9,42, drugo mesto je osvojila Pečovnikova 9:49. V troskoku je Režek skočil 14,61 jn osvojil drugo mesto. Med starejšimi mladinci pa je bil Krajnc v teku na 60 m z ovirami tretji s časom 8,69. Prav tako je Krenkerjeva zmagala med starejšimi mladinkami v teku na 60 m (8,06). Velenjski atleti so bili dobri tudi na dvoranskem atletskem prvenstvu Slovenije v Ljubljani. Mladinka Majh-nova je med članicami osvojila tretje mesto s skokom 494 cm, Režek pa je s skokom 716 cm osvojil republiški naslov med člani K temu naj dodamo, da je na zimskem republiškem prvenstvu v krosu v februarju adetski klub med ekipami osvojil peto mesto, na državnem prvenstvu v krosu v istem mesecu pa je bil Dragan Anic trinajsti. Ob koncu še to: Atletski klub je v letošnji zimi, in to od novembra do februarja, organiziral kar tri krose in dve tekmovalni selekciji, katerih se je skupaj udeležilo blizu 450 tekmovalcev. P.S.: V prejšnji številki smo v naši stalni rubriki Fotokronika ... objavili posnetek razglasne deske atletskega kluba z dve leti starimi podatki. Podpis — konkretno stavek, da v klubu drem-Ijejo je povzročil med atletskimi delavci in atleti precej vroče krvi. Resda so bili v izložbi stari posnetki in podatki, kar pa, kot so poudarili v klubu, še zdaleč ne more biti razlog za oceno, da v klubu dremljejo. »To ni res, avtor tega foto-zapisa (dopisnik L. O.) ne pozna dela v klubu. Sicer pa kratek sprehod skozi delo kluba v preteklem letu v gornjem članku najbolje zavrača to trditev,« so dejali. Izredni uspehi velenjskih strelcev Mladinke državne prvakinje Na državnem prvenstvu v streljanju z zračnim, orožjem v Samo-boru so se še posebej izkazale velenjske mladinke. V streljanju s pištolo so nastreljale948 krogov, s tem izboljšale republiški rekord in osvojile naslov državnih prvakinj. Pri posameznicah je Mojca Močivnik zasedla odlično 4. me- sto. V tekmovanju s puško so bile velenjske mladinke 8., Mojca Močivnik je bila v posamični razvrstitvi 14., velenjske članice pa so prav tako s puško zasedle ekipno 11. mesto. Lep uspeh so v streljanju s pištolo dosegli tudi velenjski člani, saj so osvojili 3. mestoin pri tem nastreljali 1.671 krogov. Pionirkam republiški rekord Na republiškem prvenstvu v streljanju s serijsko zračno puško v .Postojni so velenjski pionirji in pionirke dosegli izredne uspehe. Pionirke so s 521 krogi nastreljale republiški rekord in bile premočne tudi v posamični razvrstitvi. S 176 krogi je bila najboljša Aleksandra Šafarič, druga je bila Mirjana Perhač 173 in tretja Denis Bola 172 krogov. Izkazali so se tudi pionirji. Kkipno so nastreljali 497 krogov in prav tako izpolnili normo za nastop na državnem prvenstvu. Posamezno je bil izreden Fortunat Legner, ki je osvojil drugo mesto, dosegel pa 177 krogov, prav tako kot zmagovalec. Simon Veternik je nastreljal 163 krogov, Boris Klančnik 157, med posamezniki pa sije s 165 krogi zagotovil nastop na državnem prvenstvu tudi Slo-bodan Filipovič. Streljanje Občinsko prvenstvo Konec februarja in v začetku marca je bilo občinsko prvenstvo v streljanju, ki gaje organizirala zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje v sodelovanju s SD »Mrož« Titovo Velenje. Prvenstva seje udeležilo 34 ekip pionirjev in 13 ekip pionirk iz devetih ŠŠD osnovnih šoi. Doseženi so bili naslednji rezultati: Pionirji posamezno: 1. Boris Klančnik (AA) 175 krogov. 21. Fur-tunat Legner (VV) 166, 3. Simon Veternik (AA) 161. 4. Filip Razgoršek (XIV) 160. 5. Nihad Kokič (MPT) 159, 6. Slobodan Filipovič (AA), 158. 7. Borut Trebše (AA) 158, 8. Štefan Vo-gler(157),9. Jože Laznik(BR) 149, 10. Niko Filipovič (AA) 148. Pionirke posamezno: 1. Denis Bola (AA) 179,2. Mirjana Perhač (BM) 147, 3. Sandra Šafarič (VV) 172. 4. Mateja Bandalo (GŠ) 149. 5. Renata Oštir (VV) 136. 6. Branka Krajnc (BR) 122. 7. Nevenka Lever (OŠ) 121, 8. Alenka Oberč(BR) 120,9. Sonja Kajba(MPT) 115, 10. Duška Svečko (GŠ) 114. Pionirji ekipno: 1. A. Aškerc Velenje 1.2. B. Roeck Šoštanj 1,3. M. P. Toledo I, 4. A. Aškerc Velenje IV, 5. XIV. divizije Velenje. 6. B. Mravljak Velenje. 7. V. Vlahovič Velenje I. 8. B. Roeck Šoštanj. II, 9. M. P. Toledo Velenje, 10. B. Letonje Šmartno ob Paki 111. Pionirke ekipno: 1. A. Aškerc Velenje 1.2. V. Vlahovič Velenje. 3. G. Šilih II. 4. B. Roeck Šoštanj, 5. g. G. Šilih Velenje I. 6. M. P. Toledo Velenje I, 7. K. D. Kajuh Šoštanj 1, 8. A. Aškerc Velenje II. 9. K. D. Kajuh Šoštanj II. 10. A. Aškerc Velenje IV. D. T. Teritorialna obramba Tekmovanje v veleslalomu Enota teritorialne obrambe Karel Destovnik-Kajuh bo v nedeljo, 13. marca, pripravila prvenstvo enote v veleslalomu. Tekmovanje bo v čmi na Koroškem, začelo se bo ob 10. Avtobusi pa bodo i spred Rdeče dvorane odpeljali ob 7. uri. Dejstvo je, da pripadniki enot teritorialne obrambe s takšnim koriščenjem prostega časa krepijo svoje telesne sposobnosti in moralno-politično pripravljenost. Konovo Za pokal XIV. divizije Pred nedavnim sta osnovni organizaciji ZSMS Konovo in REK SIPAK pripravili tekmovanje za pokal XIV. divizije. Mladi iz vseh okolij so se pomerili v orientacijskem tekmovanju in kvizu XIV. divizija v Šaleški dolini. Orientacijskega pohoda seje udeležilo 10 ekip. kviza pa 7. Med tekmovalci orientacijskega pohoda so zmagali učenci OS Anton Aškerc, v kvizu pa mladi OO ZSMS Desni breg. V finalnem delu pa so bili najboljši predstavniki OO ZSMS Desni breg pred mladinci OŠ Anton Aškerc in' OO ZSMS RŠC — kovinarsko strojna usmeritev. Tekmovanje, ki je postalo že tradicionalno in je plod sodelovanja mladine Konovega in mladih iz delovne organizacije SIPAK. je bilo dobro pripravljeno, škoda le. da se ga je 'udeležila le polovica prej prijavljenih ekip. Tekmovalci in organizatorji so ob koncu tekmovanja menili, da bi moralo biti takih tekmovanj čimveč, saj krepijo borbeno pripravljenost, ohranjajo tradicije NOB in ne nazadnje na njih mladi sklepajo nova poznanstva ter prijateljstva. J ure Apšner Lokovica Gasilci na smučeh Preteklo soboto smo člani GD iz Lokovice organizirali občinsko gasilsko smučarsko tekmovanje. Na tekmovanju, bilo je na smučišču v Zavodnjah, so se pomerili mladinci in mladinke iz 11 gasilskih društev. Pri mladinkah si je prvo mesto pri-smučala Franja Rudnik iz G D Šmartno ob Paki s časom 22,63, 2. Nataša Komprej (GD Lokovica) 25,53. 3. Branka Klošternik (GD Bevče) s časom 26.70. MnH mladinci ie zmagal Emil Ho- finger (GD Pesje), 2. Ivan Škorber iz (GD Šmartno ob Paki), tretje mesto pa je osvojil Matjaž Delopst (GD Topolšica). Pri mladinkah so ekipno zmagale gasilke iz Lokovice. druge pa so bile mladinke iz Bevč. Pri mladincih so bili najboljši gasilci — smučarj' iz Šentilja, člani GD Škale so osvojili drugo mesto. na tretje mesto pa so se uvrstili tekmovalci iz Šmartnega ob Paki. Boris Lambizer Sah Pionirji so igrali Občinska zveza prijateljev mladine Velenje je pred nedavnim organizirala pionirsko ekipno šahovsko tekmovanje za mlajše in starejše pionirje in pionirke. Udeležili so se ga pionirji osmih centralnih osnovnih šol (vse razen bratov Letonje) ter podružničnih šol Pesje, Ravne in Šentilj. Tekmovanje je potekalo po Bergerjcvem sistemu in pravilih Šahovske zveze, spremljali in sodelovali pa so mentorji šahovskih krožkov ter predstavnik Šaleškega šahovskega kluba Franc Stropnik. Rezultati: Mlajši pionirji: 1. OŠ Miha Pintar Toledo; 2. OŠ Antona Aškerca; 3. OŠ Karla Destovnika Ka-juha; Starejši pionirji: 1. OŠ Miha Pintar Toledo; 2. OS Bratov Mravlja- kov; 3. OŠ Veljka Vlahoviča. Mlajše pionirke: 1. OS Ravne; 2. OŠ Biba Roerk: 3. OS Miha Pintar Toledo. Starejše pionirke: 1. OŠ Karla Destovnika Kajuha; 2. OŠ Biba Roeck; 3. OŠ Miha Pintar Toledo. Ekipe, ki so se uvrstile na prva tri mesta so prejele diplome, prvo uvrščene ekipe pa tudi šahovske ure Med posamezniki so bili najboljši: Zlatko Benčič (bratov Mravljakov) Julija Vrbovšek (Miha Pintar Toledo), Igor Plaskan (Miha Pintar Toledo) in Vesna Stergar (Biba Roeck). Vsi štirje so dobili knjižne nagrade. Ekipe, ki so na občinskem tekmovanju dosegle prvo mesto se bodo v mesecu marcu udeležile regijskega šahovskega tekmovanja.