Gospodarske stvari. Regnliranje Savinje. (Intorpolacija poslancev dr. Dominkuš-M. Vošnjakova v deželneua zboni,) Savinji regulirajo ali popravljajo strugo od Mozirja do Celja po zakonu deželskem od dnc 13. jun. 1876, torej uže celih 7 let. Letos bodo ves denar, namreč 146.700 fl. izcrpili. Država doplačala je 40.000 fl. Drugo je zadelo do 2/3 deželo, do ]/6 dotične okraje in do !/o dotične občine kraj Savinje. Poročilo deželnega odborapravi, ka je reguliranje le ondi dobro završeno, kder se nasipi in sploli regulirani deli vkup držijo ter je dovolj penez bilo na razpolaganje. Mnogo kosov Savinjskega obrežja pa ni bilo mogoSe regulirati ali samo površjio. Zatorej je treba dopolniti, kar še manjka; sicer so uže regulirani kosi v nevarnosti. Stroški bi zuašali 280.000 fl. Potrebo priznava deželni odbor pa tudi c. kr. namestnija. Deželni odbor je vsled tega uže črtež nove deželne postave za nadaljevanje Savinjinesra regiiliranja izdelal in predložil c. k. namestniji. Črtež nasvetuje, naj država prevzame od vseh stroškov 4/10, dežela Vio okraji l/in in občine X/IO. Vrhu tega bi naj država tudi nekaj doplačevala k stavbarskim in nadzorniškim stroškom, česar zadiijih 7 let ni storila. Ob enem je prošuja dodjana, naj se reč tako pospeši, da bode državui zbor še letos dotičuo svoto mogel vpostaviti v prorai5au za 1. 1885. Toda ni došlo še nobega odgovora. Zatorej sta poslanca za celjski volilni okraj, g. dr. Dominkuš in g. Mih. Vošnjak vlado v deželnem zboru štajerskem javno vprašala, kako stoji, t. j. stavila sta interpelacijo do c. k. namestuika. To je bilo jako nujno, kajti deželni zbor bo kmalu končan. Vprašala sta torej podpirovana od petih slovenskih poslancev: z ozirom na to, da bo letos težko izdelati postavo za nadaljevanje reguliranja pri Savinji, z ozirom na to, da se je za toto reguliranje črtež preobširno izdelal, de~ narjev pa premalo pripravilo, dalje na to, da je država primeroma veliko menje doplačevala pri Savinji, kakor pri Aniži, Muri, ter se tako dežela iu posavinjčanje preoblagali in naposled z ozirom na to, da bodo dosedanji stroški zastonj, ako se reguliranje ne dopolni, stavijo podpisani vprašanje do visoke c. k. vlade 1. je li ta voljno skrbeti, da se reguliranje Savinje popolni ter da država primerni delež vseh stroškov vpostavi v državni proračun, in 2. je li voljna zabraniti, da bi se pretrgalo popolnjenje reguliranja pri Savinji? Dr. Dominkuš, Mih. Vošnjak, Raič, Dr. Radaj, Kukovec, Suc, Jerman. V litru vode skopati se v 5 minutah. Veliko izmed nas je daleč od kopališč, mnogo jih tudi pri mestih ali trgih neče pod pekocimi solnčnimi žarki spraviti se v pot, potem pa v vodo iti — kar bi leliko nevarno bilo precej ali poznej; in tako ti in uni morajo pogrešati mnogokrat dolgo časa dobrodejne ko- fieli. Vsem takim kopelo nadomestuje lehko iter hladne vode, s katero se polovica debele brisače napoji in ožme — in s tako mokro brisaeo se celo telo močno drga in drga — in to trikrat — lehko v 5 minutah, od glave do nog — in potem se še a suhim konceni brisače drga in obriše; in tako je nadomestena kopel, blagodejno duliu in telu: predpoldansko drganje je posebno blagodejno! Bogu bvaležen bo vsak, ki se bo te iznajdbe poslužil! M. V. Jako dobro sredstvo, da se grozdje in drugo sadje frišno obvarnje. Pred dvema letoma je g. Cliarstomay predsednik kmet poddružnice v Kantonu Wallis v Svajci, izložil svoje uamizno grozdje pri kmet. razstavi v Kantonu Lucernu, ki je bilo zavito v prahu stolčenih zamaškov (plute). Čeravno je bilo grozdje že 4 tedne v zaboju, bilojekot bilo bi danes s trte odrezano G. Chastomay zagotovlja, da je že mnogokrat grozdje in drugo sadje do spomladi v rastolčenej probkovini liranil in to z jako dobrim vspehom. Probkovina se grozdnjik jagod nič ne prime in kar je še važno, da ne postane vlažna, ter jo je lahko od jagod odpraviti s prostim pihom, in izloženi sad sme se precej na mizo prinesti. Ker ima naša lepa dežela veliko namiznega grozdja in druzega lepega sadja, navedem našim kmetovalcem to zelo priprosto in ne drago sredstvo, kterega laliko poskusijo in potem našemu listu v svojem času poročajo. Zepič. 0 napenjanji goveje živine. Ker se ta bolezen pri goveji živini, sicer pa tudi pri vsakej drugej živiui, se ve, da redkejše, nahaja in da mnogokrat žival pogine, ker ni pravega zdravilnega sredstva pri roki, posebuo na deželi, kjer ni pravili živinozdravnikov, zato liočem tukaj našim kmetovalcem jako prosto zdravilno sredstvo podati, ktero napetej živini naglo pomaga brez vsacih slabih nasledkov in kar je še tudi dobro, da ima vsak še tako ubogi posestnik vedno lahko pri hiši, ker malo stane in se laliko pripravi. Vzamejo se namreč 2—3 frišna kurja jajca, ter naredi se vsakemu na konci luknja, da beljak iz njih izteče, a rumenjak mora v njih ostati, potem se jajca napoluijo s terpetinovim oljem in luknja se pa zamaši s kruliom, da tekočina ne more izteči, tako napolnjena iu zainašena jajca se zdaj vtaknejo bolnej kravi tako globoko v grlo, da jih požreti zamore. V pr kratkem času začenja napetej živiui poje?v ati in za kacih 6—12 minut je žival zc^at vesela in zdrava kot popred. To sredstvo so u"'-1 mnogi s prav dobriin vspehom rabili in med drugimi ga rabijo v velikem benedik. samo. lanu v Admontu, kar mi je pravil gosp. Pivcc oskrbnik (Schaffer) ko sem pred dvemi letoma tam bil. Nek posestnik je bil 7krat tako nesrečen, da ,je moral to zdravilno sredstvo rabiti in vsakikrat z najboljim vspehom. Pri enem slučaji napeta krava ni več mogla stati in vendar je za 12 —15 minut popolnoma ozdravila, kmetovalci na deželi imejte vedno terpetinovo olje pri hiši, ker človek ne ve, kedaj ga nesreča obišče. Znan mi je posestnik, kteremu je pred 4 leti 6 najlepših krav poginilo, ker ni bilo prave pomoči. Kupčija s sadjem. V času od 1. julija 1883 do 30. junija 1884 so sadja na železaici naložili in dalje odpeljali na progi DrauburgMaribor 965 meterskih centov, Središče-Ormož 8045, Hrastuik-Rače 11.428, Brežice-Sevnica 7081, Maribor-Puntigam 14.912. Največ naložili so na štacijah : ptujskej 7284, celjskej 5549, sevniškej 4931, pesniškej 4121, ernaužkej 2664, poličanskej 2271, mariborskej 2214, spielfeldskej 1858, lipniškej 1633. V Ormoži so nad 10.000 fl. letos dobili za jabelka. V Mariboru veljajo 6 fl štrtinjak, mešano blago, mašanceljni, parmene pa 10 fl. Trtna uš je v Brežiškem okraji napala 2203 johe ali orale vinogradov, 282 joh je popoluem uničenih, najbolj v Kapeli in Bizeljskem. Sejmi. 4. oktobra Artiče, Jurklošter, gornja Kostrivca, sv. Lciiart, sv. Lovrenc v Siov. goricah, Žavec, Tilmič pri Lipnici, 6. oktobra Arvež, Dol, Konjice, sv. Helena, Maribor, Pišece, 7. oktobra Obrajna.