I'Cto 1888.
10!)
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XIV. — Izdan in razposlan dne 28. aprila 1888.
44.
Ukaz ministerstva za finance od 15. marcija 1888,
da se mali colniji I. razreda v Gornjih Kraslicah daje oblast, odpravljati mašine t. št. 284 a) in b). Po tem 248 bis, takö tudi bombaževo blago t. št. 131 u) in 132 v neomejeni množini.
G. kr. mali colniji 1. razreda v Gornjih Krasli-Cah daje se v porazumu z ministerslvom za trgovino °blast, prejemati vvoznino od mašin (strojev) G št. 284 a) in b), po tem 283 bis, dalje od bom-baževinc t. št. 131 a) in 132 občne čolne tarife v neomejeni množini.
Dumijewski s. r.
45.
kazglas ministerstev za finance in trgovino od 15. marcija 1888,
° uredbi čolne, pristanske in pomorsko-zdrav-stvene službe v Valditorre in Novem gradu na Isterskem.
V Valditorre (Tarskem dolu) pod finančnim yišjim nadzorstvom (inšpektoratom) v Kopru se je Ustanovila čolna podružnica s pristansko in pomor-sko-zdravstveno službo.
Ta podružnica je prejela zacolovalne pravice, kakor pristojé sploh isterskim colnim podružnicam.
Pristanska in pomorsko-zdravstvena agencija, zedinjena z Novogradsko malo colnijo v področji istega nadzorništva se je opustila, in na mesto nje Ustanovila pristanska in pomorsko-zdravstvena depu-tacija.
Dumijewski s. r. Dacquehem s. r.
46.
Razglas ministerstva za finance od 17. marcija 1888,
da je c. kr. veliki colniji II. razreda v Ziegenhalsu dana oblast, cola prosto odpravljati pred ali za kom pošiljane popotne reči.
C. kr. veliki colniji II. razreda v Ziegenhalsu daje se oblast, cola prosto odpravljali pred ali za kom pošiljane popotne reči (Gl. IX, št. 1 colnega zakona od 25. maja 1882).
Dunajewski s. r.
4Î.
Dopustno pismo od 19. marcija
1888,
za lokalno železnico od Streženic (Drösing) v Zistersdorf, od Godonina do ondukajšnje državne tabakarne, od Rogatca v Stražnico, od Godslavic v Novi Jičin in od Golešova v Ustronj.
Mi Frane Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski gališki, vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, saleburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je delničarska družba Cesar-Ferdinandove severne železnice zaprosila, da bi ji se dala dopu-
24
(Slovenlsch.)
stitev (koncesija), zgraditi naslednje lokalne železnice, namreč: od Streženic (Drösing) v Zistersdorf, od Godonina do ondukajšnje državne tabakarne, od Rogatca v Stražnico, od Godslavic v Novi Jičin in od Golešova v Ustronj, ter voziti po njih, vzvidelo Nam se je z ozirom na občno korist tega podjetja po zakonu o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238), kakor tudi po zakonu od 17. junija 1887 (Drž. zak. št. 81), to dopustitev imenovani družbi podeliti takô le:
§• 1.
Dajemo delničarski družbi Cesar-Ferdinandove severne železnice pravico, zgraditi lokomotivne železnice, katere bode izvesti kot lokalne železnice s pravilno raztečino. ter voziti po njih, namreč:
1.	od Streženic (Drösing) v Zistersdorf,
2.	od Godonina do ondukajšnje državne tabakarne,
3.	od Rogatca v Stražnico,
4.	od Godslavic v Novi Jičin, in
5.	od Golešova v Ustronj.
Dalje ima družba dolžnost, na pozov državne uprave in v roku, ki ga le-ta določi za gradnjo, od začasne končne postave pod številom 4 navedene železnice, ki naj se napravi na vzhodni strani Novo-Jičinskega mesta, narediti zvezo skozi imenovano mesto z obstoječim kolodvorom privilegovane Novo-Jičinske lokalne železnice, ako večje troške, ki jih bode zarad dragega nakupovanja zemljišč in poslopij, in zarad naprav za varnost gledé ognja, dotičniki ali deležniki ponesö, oziroma Cesar-Ferdinandovi severni železnici povrnejo.
§. 2.
Železnicam, ki so predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajšila :
a)	oprostitev od kolkov (štempljev) in pristojbin za vse pogodbe, ki jih družba sklene, za vse vloge, ki jih vpodâ, in za druge listine, ki jih naredi; dalje za vse knjižne vpise na podlogi teh pogodeb in listin, naposled za druge uradne poslove in izdatke, namreč:
1.	v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa vršba vožnje do časa, ko se začne ta vršba;
2.	v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice, do konca prvega vršbe-pega leta,
Te ugodnosti ne uporabljajo se na razprave sodnega postopka v pravdah;
b)	oprostitev od kolkov in pristojbin za izdatbo predstvenih obligacij namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopustilu ustrezno opremo z interimalnimi listi vred, in za vknjižbo zastavne pravice na železnično-knjižne enote določene v zavarovanje predstvenih obligacij ali na druge nepremičnine in takô tudi od presnemščine, kar se je nateče o nakupu zemljišč na konci prvega vršbenega leta \a), št. 2], razven pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti in katere po veljajočih zakonih pristojé občinam ali drugim avtonomnim združbam;
c)	oprostitev od pristojbin in odredbin (taks), dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo te dopustnice;
d)	oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih (štempeljskih) pristojbin kuponom, in tako tudi od vsakega novega državnega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi zakoni, na trideset (30) let, računeč od današnjega dne.
§■ 3.
Cesar-Ferdinandove severne železnice dolžnost je gradnjo v §. 1, imenovanih železnic namreč gradnjo lokalne železnice št. 4 najdalje do 30. dne junija 1888, gradnjo lokalnih železnic št. 2 in 5, najdalje do 31. dne decembra 1888, lokalnih železnic št. 1 in 3 najdalje do 1. dne oktobra 1889 dokončati, dodelane železnice v rečenih rokovih v občno službo izročiti, ter vršbo vožnje po njih ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati.
Da bode držala se zgornjih rokov za gradnjo, dolžna je družba na zahtev državne uprave dati varnost, s položnino primerno v gotovih novcih ali v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati varovancev novci.
Ako bi ne dostala zgornje dolžnosti, sme se izreči, da je ta položnina propala.
§. 4.
Da izdela dopuščene železnice, dodeljuje se družbi pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih propisov.
Ista pravica se družbi dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o ka-
torih bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
§• 5.
Družbi se je ob gradnji železnic, katere se tu dopuščajo, in ob voženji po njih držati tega, kar ustanavlja to dopustno pismo, in dopu-stilnih uvetov, ki jih postavi trgovinsko mini-sterstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanji železnic °d 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in že-leznocestni vršbeni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) in pa zakonov in ukazov, kateri se morebiti pozneje dadô.
Kar se vršbe same tiče, odpuščajo se varnostne naredbe propisane v redu železnocestne vršbe v toliko, kolikor se bode z ozirom na znižano maksimalno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo, da se smejo, ter bodo na to stran veljali dotični posebni vršbeni propisi, ki jih izdâ trgovinsko ministerstvo.
§• 6.
Iznos napravne glavnice za železnice v §. 1 imenovane potrebuje odobrenja državne uprave. Pri tem naj veljâ to načelo, da se razven troškov za sestavo projekta, za gradbo in uredbo železnic in za dobavo vozil res uporabljenih in prav izkazanih z interkalarnimi obrestmi vred, ki so hile med grajenjem res izplačane, in kar je bilo res kursne izgube pri dobavi glavnice, ne smejo v račun postavljati nikakeršni drugi.
Družbi se priteza pravica, v dobavo potrebne napravne glavnice, katero bode v času, dokler traja dopustilo, odplačati po razdolžnem črteži, ki ga odobri državna uprava, za železnice imenovane v §. 1 izdati predstvenih obligacij, ki neso obresti v notah avstrijske veljavščine po štiri od sto, v skupnem iznosu, kakor ga odobri državna uprava.
Obrazec predstvenih obligacij podleži odo-hrenju državne uprave.
Kadar bi po iztečaji prvega vršbenega leta hilo treba še drugih novih stavbin, ali bi se pomnožile vršbene oprave, smejo se dotični troškovi prišteti napravni glavnici dotične železnocestne proge, ako je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v pomnožbo vršbenih oprav, in če se troškovi izkažejo, kakor je prav.
§• 7.
Gledé prevažanja vojaščine in drugih storitev za upravo vojstva naj se določila, kakor kdaj veljajo
na ostalih progah privilegovane Cesar-Ferdinan-dove severne železnice, uporabljajo tudi na tu dopuščane lokalne železnice v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje z ozirom na drugotnost teh železnic in na polajšila vsled tega dodeljena gledé naprave, opreme in cele vršbe zdi biti zvršljivo.
Družba ima dolžnost pri oddajanji služeb v zmislu zakona od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60) ozirati se na doslužene podoficirje iz vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§. 8.
Družba ima dolžnost, ako bi pričujoče lokalne železnice kako državno, deželno ali okrajno cesto v ravnotežji prestopile, ali kadar bi se v njih napravo porabili kosi take ceste, vršbo vožnje po dotični lokalni železnici, — kjer bi vojaški oziri zahtevali takö — na pozov vojaškega oblastva brez pravice do odškodovanja ustaviti.
§. 9.
Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. zakona o dopuščanji železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na čas od današnjega dne do 31. decembra 1975, in mine po tem roku.
Državna uprava sme izreči, da je koncesija pred iztečajem zgornjega roka izgubila svojo moč, ako se ne bi dostale dolžnosti v §. 3 ustanovljene o zvršetku gradnje, potem o začetku in vzdrževanji poslovršbe, ter bi se prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §. llga, lit. b) zakona o dopuščanji železnic.
§. 10.
Družba ima dolžnost, državni upravi na nje zahtev vsak čas dopustiti soporabo tu dopuščenih železnic za promet med že obstoječimi ali stoprv v bodoče napraviti se imajočimi pod državno poslo-vršbo stoječimi železnicami takö, da ima državna uprava pravico, prosto ustanavljaje tarife, cele vlake ali posamne vozove odpravljati ali odpravljati dajati po soporabljanih železnicah ali posamnih njihovih kosih za primerno odškodovanje.
Ta soporaba naj vendar ima mesto samö toliko, da se z njo ne moti lastna pravilna vožnja sorabljenih železnic.
Odškodovanje, katero bode opravliati, ustanovi se po določilih razglašenih v prilogi C k dopust-
nemu pismu od 1. januvarja 1886 za Cesar-Ferdi-nandovo severno železnico v Drž. zak. leta 1886 na strani 63.
§• H.
vozil in zalog materijala, kolikor so nabavljene iz napravne glavnice (§. 6), in pa iz napravne glavnice narejenih vršbenih in pričuvnih zalogov, ako le ti niso že bili namenu primerno z odobrenjem državne uprave po vsem ali nekoliko uporabljeni.
Državna uprava si prihranja pravico, vsako izmed železnic tu dopuščenih, ko bode dodelana in v službo izročena, vsak čas odkupiti pod naslednjimi določili:
1.	V določbo odkupščine, ako se železnica odkupi pred iztekom leta 1903, ustanovi se čisti donos lokalne železnice, katera se odkupuje, kakor je bil v najugodnejšem izmed poslednjih pred odkupom preteklih, računsko zavrženih petih let.
2.	Ako se železnica odkupi po izteku leta 1903, seštejo se v določbo odkupščine letni čisti dohodki odkupovane lokalne železnice v poslednjih računsko zavrženih sedmih letih pred samim odkupom; od teh se odbijejo čisti dohodki najslabejših dveh let ter se po tem izračuni srednji čisti donos ostalih petih let.
3.	Ako bi vendar po številu 1, odnosno 2 najdeni čisti donos ne dosegel vsaj one letnine, ki je potrebna za obrestovanje po štiri od sto in za odplačanje po državni upravi odobrene napravne glavnice za odkupovano lokalno železnico (§. 6), v času, dokler traja dopustilo, tedaj se ta letnina vzame kot čisti donos v podlogo odmeri odkupščine.
4.	V slučaji, če se železnica odkupi pred iztekom leta 1903, po številu 1, odnosno po številu 3 najdeni čisti donos povišuje se za neki pri-klad, kateri o odkupu pred iztekom leta 1893 iznaša 15 odstotkov, a če se odkupi železnica v letih 1894 do vštevši 1898, 10 odstotkov, in če se odkupi v letih 1899 do vštevši 1903, 5 odstotkov.
§. 12.
Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide na državo brezodplatno neobremenjena svojina in užitek tu dopuščenih železnic in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil in zalog materijala, kolikor so nabavljene iz napravne glavnice (§. 6), in iz napravne glavnice narejenih vršbenih in pričuvnih zalogov, kolikor le ti niso že bili namenu primerno z odobrenjem državne uprave celo ali deloma uporabljeni.
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupijo (§. 11) železnice, ostaja družbi last pričuv-nega (reservnega) zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov dotične lokalne železnice in kar bi imela po obračunih terjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, katere je sezidala ali si pridobila vsled pooblastila od državne uprave z izrecnim pristavkom, da ne bodo pristojstvo železnici.
§• 13.
Državna uprava ima pravico, uvériti se, da so dela tu dopuščenih železnic ter tudi vršbena oprava, po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po cesarskem komisarji, postavljenem pri družbi, pregledovati gospodarjenje, kolikor se tiče tu dopuščenih železnic.
5.	Odškodovanje, katero bode opraviti, bodi v renti, katera je v slučaji odkupa pred iztekom leta 1903 enaka donosu, najdenemu po številu 1 in 3 in pa prikladu ustanovljenemu v številu 4, a v slučaji odkupa po izteku leta 1903 čistemu, odnosno minimalnemu iznosu, najdenemu po številu 2, odnosno 3, brez takeka priklada.
Za tu ustanovljeno nadziranje železnocestnega podjetja naj družba ne plačuje povračila v državno blagajno.
Takisto se tudi družba odvezuje zaveznosti, izrečenih v §. 89 reda železnocestne vršbe od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) gledé povračila večjih troškov, ki bi se nabrali po lo rento je v dobi še ostali koncesije družbi ^ policijskem ali dohodarstvenem nadzoru, in gledé dajati poluletno 30. junija in 31. decembra vsako dolžnosti, zastonj nabaviti in vzdržavati uradne
leto po dospetji.
prostorije.
6.	Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država izplačavši odkupščino brez na-daljšnje odplate v bremen čisto last in užitek te odkupljene železnocestne proge z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, — tudi
§• 14.
Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat
Pfe umile ali opustile dolžnosti, naložene v do-pustnici, v dopustnih uvetih ali v zakonih, poprijeti sti naredob, primernih zakonom, ter po okolno-u še predno izteče koncesija, — izreči, da je
t°, ka;
družbi
Resno opominjaje vsacega, da ne dela
zoper
r ustanovljuje le-ta dopustnica, in dodeljujoč 1 pravico, zastran izkazrie škode pred Našimi a«ci zahtevati povračila, dajemo vsem oblastvom, v ,en" se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno uJ®]o nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja.
V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno ’ašini večjim pečatom, v Našem cesarstva glav-l6111 in prestolnem mestu na Dunaji, devetnajstega e meseca marcija v letu po odrešenji sveta . osem sto osemdesetem osmem, Našega cesar-Jevanja štiridesetem.
(ß) Franc Jožef s. r.
l'aaffe s. r.	Bunajewski s. r.
Bacquehem s. r.
48.
^zglas ministerstva za finance od 29. marcija 1888,
ie Orsarski pristanski podružnici s colno 8lu*bo dana oblast, cola prosto odpravljati stare že rabljene zaznamenane sode.
V porazumu s c. kr. ministerstvom za trgovino aaJe se c. kr. pristanski podružnici (ekspozituri) , c°lno službo v Orsaru oblast, stare že rabljene 111 zaznamenane vinske sode, kadar se vidi, da so Oazaj gredoče posode poslatvam z domačih v kako vUanjo deželo, po tem stare že rabljene in zazna-^nane inozemske sode zarad polnjenja, v zmislu določil uradnega abecednega kazala raznovrst-^ega blaga k čolni tarifi od leta 1887, opomnja a iskalnici „Fässer“, na strani 92 cola prosto opravljati.
Bunajewski s. r.
40.
Razglas ministerstva za finance od 4. aprila 1888,
da je c. kr. mala colnija II. razreda v Nieder-grundu pretvorjena v podružnico c. kr. velike colnije Podmokelsko-Dečinske.
G. kr. mala colnija II. razreda v Niedergrundu bila je pretvorjena v podružnico c. kr. velike colnije Podmokelsko-Dečinske s pravicami male colnije II. razreda ter je kot taka uradovati začela 1. dne aprila 1888.
Bunajewski s. r.
50.
Razglas ministerstva za finance od 9. aprila 1888,
da je uradni okraj Puljskemu puncevališču razširjen in Rovinjskemu puncevališču umanjšan.
Davkovni uradi Lošinjski, Gerso, Krški, Volovski, Labinski in Pazinski odločajo se iz uradnega okraja Rovinjskega puncevališča ter bodo odkazani pod Puljsko puncevališče.
Bunajewski s. r.
51.
Razglas ministerstva za finance od 13. aprila 1888,
o ustanovitvi prištevane tare pri zacolovanji sirove karbolne kisline, ki se vvaža v nalašč za to narejenih vozovih šternjakih brez drugega ovoja.
V porazumu s c. kr. ministerstvom za trgovino in udeleženimi kralj, ogerskimi ministerstvi določuje se na podlogi člena XVII zakona od 25. maja 1882, o občni čolni tarifi avstro-ogerske čolne okolije (Drž. zak. št. 47), daje pri plačevanji vvoz-nine od sirove karbolne kisline, katera Se vvaža v nalašč za to napravljenih železnocestnih vozéh šternjakih brez drugega ovitka, najdeni čisti teži prištevati 22 odstotkov tare.
Bunajewski s. r.
(Slovenlich.)
2D
5S.
Ukaz ministerstva za pravosodje od 18. aprila 1888,
da se občina Gorodišče odkazuje v okoliš mestno-delegovanega Samborskega okrajnega sodišča v Galiciji.
Na podlogi zakona od 11. junija 1808 (Drž. zak. št. 59) odloča se občina Gorodišče iz okoliša Loškega okrajnega sodišča ter odkazuje pod Sam-borsko mestno-delegovano okrajno sodišče.
Ta ukaz pride v moč 1. dire januvarja 1889-
Pražil k s. r.
5 3.
Razglas ministerstva za finance od 18. aprila 1888,
da je c. kr. veliki colniji II. razreda v Polznji dana oblast na wozu jemati col od mašin tarifne številke 284 a) in b), po tem 284 (bis).
C. kr. veliki colniji II. razreda v Polznji (Plznji) daje se v porazumu s c. kr. ministerstvom za trgovino oblast, na wozu zacolovati mašine tarifne številke 284 a) in h), po tem 284 (bis), na tanko izpolnjujoč ukaz od 21. maja 1887 (Drž. zak. št. 58) o colnem postopku z mašinami in aparati.
Dunajewski s. r.
54.
Zakon od 25. aprila 1888,
o colnem postopku s praznimi še rabljenimi lesenimi sodi kamenega olja.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§• I-
Prazni že rabljeni leseni sodi kamenega olja (petroleja) za prečiščalnice kamenega olja, ležeča v čolni okoliji, prosti so cola.
§. 2.
Vladi se daje oblast, nazaj dati čolne pristojbine, kar se jih je od 28. oktobra 1887 zarad zavarovanja vplačalo za vvažane takšne sode.
§• 3.
Ta zakon pride v moč z dnem, katerega bode razglašen v državnem zakoniku.
Vladi se daje oblast, ukazoma razkrepiti g3 s to mero, da izgubi svojo moč tri mesece po raz-glašenji dotičnega ukaza.
Vlada naj državnemu zboru priobči, kadar bi v oziru na to ukrenila kako ukazilo.
§. 4.
Zvršitev tega zakona naročena je ministru z3 finance in pa ministru za trgovino.
Na Dunaji, dne 25. aprila 1888.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Dunajewski s. r.
Bacquehem s. r.