Leto EV.
MT Uredništvo ]e v Kopitarjevi cllol štev. C/IIL Bo&oplsl se ne vračajo; nolrankiraua pisni' so ne cs sprejemalo. — Oredn^ecc telefon? »lev. 74. =
m slovenski mmi
Upravništvo |e v Kopltar|evl allol št 8. — Račnn poštne branilnioe avstrijs a št. 24.797, ogrstce 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravmiškega telofona št, 188.
■ Velja po poŠti: s U oelo lato naprej.. K 30-— sa ea mesec „ .. „ 2-50 sa Hemčljo oeloletno. n 34-— sa ostalo Inozemstvo. „ <0*—
V	Ljubljani na dom: Sa ooto leto naprej.. K 28'— saeameseo „ ..K 2-30
V	ifri»l prslenan naseino „ 2-—
■a Sobotna izdaja: =
Za oa • leto.....K
sa Nemčijo oeloletno. „ C-— ss ostalo Inoianulvo. „12—
■ -■ Inserati:
Enoatolpna petitvista (72 run široka ln 3 mm vleoka ali njo
prostor) za enkrat . . . . po 30 v za dva- ln večkrat . „ 2 j „ prt večjih naročilih primeren popust po dogovora.
'■ Poslano: -s Enostolpna petitvrsta po 60 v
' :haja vsak dan izvzemši no-dalje in praznike, ob j. uri pop.
Bedna letna priloga vozni red,
Posamezna Številka 12 vinarjev.
SlBV. 230.	r im v poledenel, me t. ononra m.
Dr. Korošec o lugoslovansKili zoM.
Interviev z urednikom lista »Budapesti »Hirlap«.
•Budapesti Hirlap« priobčuje razgovor t državnim poslancem, načelnikom Jugoslovanskega kluba dr. A. Korošcem. Razgovor je datiran z dne 3. oktobra. List prinaša kot uvod k dr. Korošcevi izjavi sledečo pripombo: Ko sta pred mesecem potovala jugoslovanska apostola dr. Korošec in dr. Krek v Zagreb in Sarajevo, da pridobita tamošnje merodajne politične čini-telje za idejo jugoslovanske države, so poročali vladni listi o »neuspehu dr, Korošca in dr. Kreka«. Mi pa smo smatrali za potrebno, da opozorimo na resnost položaja in smo svarili pred našo staro navado, odpraviti vsa taka in enaka stremljenja z nasmehom. Na to sem se spomnil, ko je predsednik državnozborskega Jugoslovanskega kluba dr, Korošec danes razvijal svoje nazore za ^Budapesti Hirlap«. Dr. Korošec je bil namenjen v današnji seji zbornice, dne 3. t. m. govoriti in razviti program Jugoslovanov. Ker se to ni zgodilo, sem smatral za potrebno, da stavim nanj tozadevno nekaj vprašanj o tem programu. Njegov odgovor prinašam dobesedno, brez komentarja. Izjava dr Korošca kaže v dovolj jasni luči jugoslovanska stremljenja, ki so naperjena — kot češke aspiracije — proti teritorialni nedotakljivosti Ogrske. In mi ne smemo ironizirati ne teh stremljenj, ne teh agitatorjev-apostolov. Ne — ker oni so s položajem zelo zadovoljni. In to je brez-dvomno izredne važnosti.
Dr. Korošec je izjavil:
»Hočemo somostojno državo, v koji bi bili vsi Slovenci, Hrvati in Srbi monarhije pod žezlom Habsburžanov združeni. Besedo »trializem« zavračamo. Pojem trializma se ne krije z našim stališčem. Nočemo niti na videz vzbuditi sumnje, da bi ne vpošte-vali stremljenj drugih narodov Avstrije in Ogrske po samostojnosti in združenju. Želimo, da bi vodilni činitelji avstrijske monarhije izvedli uresničenje naših stremljenj na prijateljski način in ustavnim potom. Samo po tej poti dosežemo na Balkanu zadovoljive razmere in temelj resničnega trajnega miru. Izprožitev dalmatinskega vprašanja po Wekerlu bo uresničenje naše ideje o tvorbi jugoslovanske države samo pospešila. Wekerle je imel prav, ko je zahteval združitev Dalmacije s Hrvatsko in Slavonijo. Toda trojedina kraljevina — Hrvat-slca, Slavonija in Dalmacija — mora biti združena z drugim jugoslovanskim ozemljem v bodoči jugoslovanski državi pod žezlom Habsburžanov, ne pa pod krono sv, Štefana Upam, da bo hrvaško-srbska koalicija, ki hoče vzdržati unijo z Ogrsko, pri-morana opustiti vsled vedno naraščajočih stremljenj po združitvi in samostojnosti vseh jugoslovanskih narodov — svoje dosedanje stališče.
Kar se tiče naših vtisov v Zagrebu in Sarajevu, lahko povem, da smemo biti zadovoljni. Potoval sem tja dol, da preučim tamošnje razpoloženje, ki je nastalo vsled deklaracije. Zadovoljen sem, ker sem spoznal, da napreduje duševni razvoj v smislu naših stremljenj dan na dan in preraja duše.
Jugoslovanski poslanci ne morejo sedanje avstrijske vlade podpirati, ker vztra-je ta vlada na centralističnem načelu, kolega hoče z narodno avtonomijo samo omiliti. Med stališčem vlade in našo deklaracijo zija velikanski prepad in ravno zaradi tega ne bo Jugoslovanski klub z dovolitvijo proračuna vladi izrazil zaupnice. Kako se bo položaj v Avstriji v najbližji bodočnosti razvil, če nc dobi vlada večine za proračun, ne vem in tudi nočem ničesar prerokovati. Prepričan sem pa, da bi vlada, ki bi sprejela v svoj program od nas zaželje-no rešitev jugoslovanskega, češko-slovaš-kega, poljskega in ukrajinskega vprašanja, dobila v zbornici večino,
Urednik »Budapesti Hirlapa« je nato pripomnil, da ne more priti v Avstriji na krmilo taka vlada, ker bi morala vsled slovaških komilatov predvsem Ogrski vojno
napovedati. Dr, Korošec je odgovoril, da smatra tako vojno napoved za nepotrebno, ker se bodo morali Mažari vsega tega prostovoljno odreči in našim zahtevam prijateljskim potom ugoditi. Drugega, izhoda ne bodo imeli. To je evolucija. Dr. Korošec je opozoril na dejstvo, da nismo mogli pred pol letom niti sanjati, da bodo avstrijski Nemci ponujali narodom avtonomijo. Toda kdo govori danes še o avtonomiji? ., . Obiščite me tekom pol leta in potem bomo videli.
»Torej tekom pol leta! Res veliko časa nam ni dr. Korošec dovolil« — tako zaključuje »Budapesti Hirlap« ta razgovor,
KFaSari proti Jntjoslovapom in Čehom.
Bu'-im?e3ia. »A Nap« ostro napada predsednika Jugoslovankega kluba poslanca Korošca zaradi njegove izjave v današnji številki Budapesti Hirlap, v kateri pravi, da upa, da se udejstve njegova načela tekom pol leta. List dostavlja, da je dr. Korošec, zelo zadovoljen z uspehi svojih agitacij v Zagrebu in Sarajevu in predbaciva ogrski vladi toleranco nasproti najnevarnejšim agitacijam na jugu monarhije. Isti list napada tudi češkega poslanca Striber-nija, ki je v današnji številki »Az Uj-saga« izjavil, da pričakujejo Čehi, da bo ogrska vlada prostovoljno odstopila Češki tri slovaške županijc, ča ne bo pa po tolikih krvavih žrtvah iih prisiljena odstopiti. »A Nap •. vidi v tej izjavi naravnost napoved vojske, ker ogrska vlada ne bo nikoli odstopila teh treh županij. Na koncu poziva »A Nap« vse ogrske municipije, naj pošljejo cesarju adrese, v katerih protestirajo proti češkim aspiracijam.
Proll Slovencem
»Edinost« poroča z Dunaja: Pripravljajo se infernalna kovarstva proii — Slovencem in Čehom. Ali ste v domovini že opazili sumljivo pisarijo nemških listov, posebno graških, o jugoslovanskem vprašanju? To jim je clo neke mere simpatično in celo sladkajo in dobrikajo se ... Hrvatom, a nas Slovence popolnoma zninolču-jejo, čeprav v isti sapi zagotavljajo, da smo Slovenci glavni kričači za jugoslovansko državo v smislu državnopravno izjave dne 30. maja.
Tu je — sistem, ki hoče ustvariti na jugu nov položaj. Pripravlja se brošura, ki podrobneje utemeljuje velik načrt.— Jugoslavije, ki naj bi obsegala: Hrvatsko, Dalmacijo, Bosno, Hercegovino, Srbijo in Črnogoro — a Slovencev ne imenujejo niti z eno besedico. Zakaj ne, jc razvidno iz drugih poglavij, ki govore o Adrlji, ki jc tako nujno potrebna za Nemce. Če pa hočejo Nemci priti do Adrije, potrebujejo ž njo neposrednih stikov, oni morajo ob Adriji tudi politiški gospodariti. Vsaka državna tvorba, ki bi imela večjo ali manjšo avtonomijo, bi jim bila močno napoti. Zato so proti združitvi Slovencev z Jugoslavijo. Ta pristrižena jugoslovanska država bi pa bila ljuba velikemu delu Nemcev, katerim madjarski imperalizem ni všeč in se jim zdi, da bi taka Jugoslavija bila bolj dostopna Dunaju nego Peš ti. Take nazore goje in širijo celo taki Nemci, ki se sicer delajo za prijatelje jugoslovanskega naroda. Tudi pisatelj označene brošure je že od nekdaj prijatelj Jugoslovanov, — toda njegovi načrti so hote ali nehote infernalen naklep proti nam Slovencem. Zato moramo stati na straži in opozoriti hrvatsko javnost, da nc pojde na led takim navidezno dobrohotnim rešitvam jugoslovanskega problemaJ Računajo namreč na možnost, da bi podnetili nekak hrvatski šovinizem, ki sicer ima prccej korenin v enem delu hrvatskega razumništva, med tistimi, ki tolikokrat besedičijo, da »Srba nema!« Zdaj jim hočejo dati v... Veliko Hrvatsko tudi Srbe. Pričakujemo od bratov Hrvatov, da se ne bodo puščali slepiti po takih sirenskih slepilih.
Zonel Kriza v
V Nemčiji se strankarska nasprotstva očividno poostrujejo, posebno odkar je stopila na plan »domovinska stranka«, zavzema boj vedno ostrejše oblike. In vzrok tega boja ni majhen: gre za mir, ali natančnejše, za pripravljenost nemškega ljudstva za sporazumni mir. To pripravljenost so v znani mirovni resoluciji nemškega državnega zbora na slovesen način razglasili. Proti večini državnega zbora pa Vsenemci strastno agitirajo in pozivajo svoje pristaše pod zastavo »domovinske stranke«. To agitacijo je, kakor trdi tozadevna interpelacija v državnem zboru, podpiralo tudi vojno vodstvo in pa osrednja vlada. Umevno je, da ja državnozborska večina ostro nastopila proti temu. V razpravi o tej interpelaciji ie prišlo do zelo burnih prizorov Namestnik državnega kanclerja je prekinil svoj govor in razburjen zapustil dvorano, ko je večina zbornice klicala, da ne zaupa vojni upravi in državnemu vodstvu Čuje se že o kanclerjevi krizi.
Burna seja nemšksga državnega zbor?.
Interrjclr.^Sja zaiad*. vsenemško agitacije v armadi.
EerMn, 6. oktobra. (K. u.) Državni zbor jo danes razpravljal o socialno-demokraški interpelaciji o vsenemški agitaciji v armadi. S to interpelacijo je združena nadaljna socijalno demo-kraška interpelacija glede odredb generali nih poveljstev, s katerimi sc je društveno in zborovalno pravo izkoriščalo enostransko v korist vsenemške propagande.
Utemeljevanje interpelacije.
Poslanec Landsberg opozarja, da vsenemška stremljenja razširjajo v armadi in sicer s sodelovanjem oblasti, ki so vedno poudarjale nolitično čistost armade. Vsenemci trdijo, da imajo le oni pravico določiti, kaj je nemško, kaj domovinsko. Na čelu te stranke stoje, možle, ki doslej še niso trpeli vsled vojske. Pravijo: Ali na i bodo doprine-šene žrtve brez koristi? Me pustimo si od nikogor vzeti ljubezni do Nemčije. Naša ljubezen do domovine gre tako daleč, da nočemo lovili Kurland'ie in Longwy - Briey na nevarnost, da izgubimo Nemčijo.
Proti podaJjjševalcein vofske.
Biti morajo na jasnem, da Nemčija, kakor velika je že njena sila, bres zaveznikov — tako se mora staviti vprašanie — no nn>rc «*e7en\u svetu narekovaji miru. Živ" njske potrebe našega naroda obstoje v čisto drugačnih stvareh kot v rudnatem ozemlju Lon-g\vy - Briey in v Kurlandiji. V bodočnosti so bomo vzdržali le, če se posreči razbiti zvezo sovražnikov. Možje, na kojih premoženjske razmere podaljšanje vojske tako ugodno vpliva, kot vsak dan kažejo dividende, in ki nastopalo za osvojitve, bi se morali sramovati. Iz vseh delov Nemčije prihajajo poročila, da predstojniki silijo svoje podložne, naj pristopijo k domovinski stranki.
Odgovor vojneijF. ministra.
Vojni minister von Stein odgovarja med burnimi ugovori na levici na interpelacijo. Pravi, da v armadi ne trpe agitacij v politične namene. Treba pa je bilo vojaštvu pojasniti laži naših sovražnikov, ki pravijo, da smo mi zakrivili vojsko. Vojaštvo so poučevali o pravih vzrokih vojske, o namerah sovražnikov, o posledicah izgubljene vojske. V navodilu vojnega vodstva ni nobene besedice o politiki. Nc tajim, da so impulzivne narave prekoračile mejo. Proti temu se je takoj nastopifo. Polesr tega pa smo videli čisto drugačne agitacie. Pred kratkim je feldmar-šal Hindenburg z jasnimi besedami razblinil laž, da so med Hindenburgom in Ludendorffom nastala nesoglasja. Pred 14. dnevi mi je prišel v roke list, ki sc obrača do nemških žen. Poziva
jih, naj ga dalje razširjajo. V tem listu se blatijo celo naši junaki iz nemško-francoske vojske. Voditelje sedanje vojske, posebno našega feldmaršala, sumničijo, da imajo osebne koristi od vodstva in zavlačevanja vojske. (Medklici; Kje je interpelacija, mi hočemo videti letak, kdo ga je izdal?) Vemo, da sovražni agenti z mnogimi sredstvi skušajo po deželi sejati med ljudstvom neslogo in dvome. To pojasnilo, ki se vrši v armadi, se v domovini nadaljuje. Tudi pri tem so, kot vem, mnogi prekoračili mejo, pa tudi tam se je takoj nastopilo proti.
Izzivajoče foenede državnega tajnika dr. Helffericha.
Namestnik državnega kanclerja državni tajnik dr. Helfferich, ki je nato govoril, je skoro z vsako besedo izzval burne medklice na levici. Dejal je, da ima malo dodati besedam vojnega ministra. Državni kancler, pravi govornik, jc z vojnim ministrom in vsemi vojaškimi mesti edin o tem, da se politika ne sme zanesti v armado. Kar se tiče civilne uprave, utemeljevalca interpelacije nisem umel tako, kakor da bi hotel odrekati uradnikom prostost političnega mišljenja in delovanja. To bi bilo tudi v nasprotju s tradicijami stranke, kajti uradnikom mora biti samo obsebi umevno dano„prosto, da v okviru mej, ki so jim potegnjene vsled prisege zvestobe, kot državljani pokažejo svoje politično mišljenje. Potegnjena jo meja — tu govorim v imenu iu v smislu državnega kanclerja uradnik svojega uradnega mesta nc sme izrabljati v to, da na osebe, ki so mu podrejene ali kakorkoli odvisne od njega, pritiska v političnem smislu.
Poslanec Landsberg je pozval drž. kanclerja, naj se izjavi, kako stališče zavzema napram domovinski stranki. Državni kancler, ki jc gotovo preobložen z važnimi opravili, ni imel nobenega povoda priti sem, da M odgovoril na interpelacijo. Jaz sem dovolj moža, da odgovorim. Iz besed posl Lands-berga nisem čul klica po tem, naj bi kancler proklel domovinsko stranko. Če to ni slučaj, potem tudi ni treba izgubljati besed. Lahko vas pomirim: Čc do mož, ki stoje na čelu vojne uprave in državnega vodstva, nimate zaupanja (Živahni medklici na levici: Ne, nimamo ga!), potem nima nobenega pomena, da bi še govoril.
Dr Fslifeiich nanadoma prekine svoj govor.
Državni tajnik dr. Helfferich prekine svoj govor in precej razburjen za-, pusti govorniški prostor. Čez nekaj časa zapusti tudi sejno dvorano.
Izjave centra.
Na predlog socialnih demokratov se vrši razgovor o interpelaciji.
Poslanec Trimborn (centrum) izjavi: Tudi centrum jc od raznih strankinih prijateljev v armadi dobil številna poročila, ki govore o politični agitaciji v korist vsenemške -propagande od vojaških mest. V armadi mora vsaka uradna agitacija v korist ali škodo kake poetične stranke izostali. Mir, kakršnega si želi večina državnega zbora, imenujejo »mir lakote«. To si moramo pra vodločno prepovedati. Dne 19. julija zaželj.eni mir ni niti mir lakote, niti mir odpovedi. To je mir spo-razumljenja in sprave narodov, kakor ga je zadnji dan opisal grof Czernin. Nemška domovinska stranka, ki deluje proti izjavi z dne 19. julija, ni nobena podpora vladi, marveč opozicijc-na'na stranka. Moji prijatelji so mi soglasno naročili, naj izrecno izjavim, da so vsi poslanci centra odklonili in odklanjajo svoj pristop kot člani k domovinski stranki. Mi stojimo odločno in soglasno na temelju odgovora na papeževo noto, da tako pripoinoremo nemški domovini zagotoviti častni mir.

Stališče drugih strank.
Poslanec dr. Thorna (nacionalni liberalec) izvaja, da vidi v domovinski stranki le organizacijo protesta proti načinu, kako se dela za mir. Le v dosego čistih domovinskih ciljev so na-cijoPalni liberalci pristopili k društvu.
Posl. Grafo (konservativec) označuje domovinsko stranko kot organizacijo proti reakciji v gotovih ljudskih krogih in proti prenapetosti mirovne agitacije. Koncem govora ljuto napada državnozborsko večino in jo označi kot mehurček iz mila, ki ga razblini vsaka sapica.
Posli. Haas (napredna ljud. stranka) protestira proti izvajanjem vojnega ministra in izjavlja, da ni prav, da v istem trenutku, ko državni kancler nekaj zagotovi, vojni minister zastopa nasprotno stališče.
Grojalni predlog neodvisnih socijalnih demokratov.
Predsednik poroča, da so neodvisni socijalni demokratje vložili naslednji predlog: Državni zbor skleni: Tolmačenje zadeve po državnem kanclerju ne odgovarja/ nazorom državnega zbora.
Posl. Werner (nemška frakcija) hrani cilje in stremljenja nemške domovinske stranke.
Nato se nadaljna razprava o interpelaciji odgodi do ponedeljka.
J Dr. Michaelis odpotoval k cesarju.
Berlin, 7. oktobra. (K. u.) Kancler dr. Michaelis je odpotoval včeraj na zahod.
• Kfihhnann naslednik dr. Michaelisa.
Haag, 7. oktobra. Berlinski dopisnik Katoliškega lista »Tijd«, ki ga poslanci centra večkrat pouče o notranjih političnih razmerah, je sporočil svojemu listu, da bi kanclerja dr. Michaelisa nadomestil držami tajnik dr. Kiihlmann. Gre za vojne smotre in za kanclerjevo osebnost, ker njegova politika prijateljem miru ni dovolj trda. Pri dr. Michaelisu so opazili negotovost v nazorih, česar se pri dr. Kiihlmannu ne boje.
' Bosanski sabor.
Dunaj, 6. Vlada je pripravljena sklicati sabor — tako pravi vsaj ministrski predsednik Seidler — išče le obliko, kako bi mogla sklicati stari sabor in če to po ustavi ni mogoče, kako naj izvede nove volitve. Qd jugoslovanske strani pravijo, da so volitve v teh težkih časih težko izpeljive i— vsaj težko bi se moglo doseči jamstvo svobodnih volitev. Zato je najbolje, da se skliče stari sabor. Bosanska vlada je vedno trdila, da ima pravico menjati ustavo tudi brez sabora, samo ako sta v tem oziru vladi na Dunaju in v Budimpešti sporazumni. Logično bi bilo, da morejo — ako itnajo pravico vsak trenutek menjati in si-stirati ustavo — s cesarjevo izjavo kasirati tudi razpust starega sabora vsaj po načelu »a majeri ad minus« (ako je dovoljeno veliko, potem sc sme tudi malo). Nove volitve bi se težko izpeljale, ker v sedanjih razmerah ni mogoče jamčiti za svobodo in čistost volitev.
Boji H zaMii.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 6, oktobra. Veliki glvni stan:
Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a Bavarskega.
Na bojišču ilandrskega pozorisča so podnevi krepko streljali z uničevalnim ognjem, ki sc je zvečer ojačiJ. med Poel-cappelle in Chehivela v bobneči ogenj. Napadali Angleži niso. Napade poizvedovalnih oddelkov smo odbilL
Bojna skupina nemškega
cesarjeviča.
Zvečer so severnovzhodno od Sois-sousa s topovi mogočnejše in bolj po načrtu streljalL
Severnovzhodno od Reimsa se je izjalovil francoski sunek.
Na obeh bregovih Moze so vpadle *aše naskakovalne čete pri Malancourtu, Bethincourtu, Forgesu, Samoynieuxu in pri Bčzonvauxu v sovražne postojanke; povsod so se vrnili z ujetniki.
Viharno vreme je omejilo letanje. Sestrelili smo 5 sovražnih letal. Poročnik Mfilicr je priboril 29. zmago v zraku.
Berlin, 6. zvečer. Veliki glavni stan:
Na zahodu jc deževalo, zgodilo se ni nič posebnega.
Berlin, 7. okt.. Veliki glavni stan:
Ker je deževalo ln je vlekel veter, so so skoraj pri vseh armadah le malo bojevali. Na Flanderskem so streljali deloma besno na bojišču pri Poelcap-pelle ln Zandvoorde. Pred Verdunom so od čas do časa na vzhodnem bregu IVfoze streljali. Tam ln v več drugih cfsekih sn izzvali poizvedovalni boji od rasa do časa na obeh straneh močnejše streljanje.
Fotografije naših letalcev potrjujejo, da so naši bombni napadi na trdnjavo Dunkerque povzročili močno motenje v več mestnih delih, posebno v pristanišču, v skladiščih in na železnicah. Gotovo se je doseglo, da Je bila angleška preskrba občutno prizadeta.
Angleško poročilo.
4.	oktobra. Naš napad, povzeli smo ga na osem milj dolgi bojni črti, je popolnoma uspel. Zdaj gospodarimo glavnemu pobočju griča do točke 1000 jardov od Broodseynde. Vzeli smo vas Poldoerhoek, pregnali sovražnike iz svojih hiš južno in vzhodno od gozda Polygon, vzeli Melenad-kelsthoek in Gravenstafel in dosegli rob Poelcapelle. Naše prodiranje proti končnemu cilju je tudi uspelo Vzeli smo vas Ruetel (?) in Noordendehoek kakor tudi višinsko planoto, ki presega Becelaere in Brodseynde; dobre so naše postojanke na grebenu višinskega pobočja pet milj vzhodno od Yperna. Vzeli smo večji del Poelcapelle; vasi in vseh ostalih naših ciljev smo se dopoldne varno polastili.
5.	oktobra. Danes zjutraj smo napadli na osem milj široki fronti od Tower Hamleta do železnice Ypern-Staden severno od Langemarcka, in sicer popolnoma uspešno. Dosegli smo vse cilje in osvojili velevažne postojanke. Nad 3000 nemških ujetnikov je že prišlo na zbirališča. Sedaj imamo v posesti sleme glavnega gričevja do točke 1000 jardov severno od Broodseende. Vreme, ki je začasa naših priprav za napad najlepše obečalo ter je bilo tudi včeraj trajno ugodno je postalo nestanovitno. Veter je zadnjo noč stalno naraščal in med bitko je močno velo od zapada; včasih je nastal pravi vihar, ki ga je spremljal dež. Te neugodne razmere so pomnožile težave prodiranja kakor tudi dela naših letalcev. Kljbu temu so opravljali naši letalci dragoceno delo in nam od časa do časa preskrbeli dragocena naznanila tako glede postojank naših lastnih čet, kakor tudi glede sovražnega zbiranja za protinapad. Naskok so izvršile angleške, avstralske in novozelandske divizije. Med angleškimi četami so bili bataljoni iz 48 angleških dežel. Tudi nekaj bataljonov iz Škotske, Irske in iz Wa-lesa je bilo med njimi. Na vseh točkah so hitro prodirali. Južno od ceste v Menin, kjer smo imeli začrtano le kratko prodiranje, smo svoje cilje zgodaj dosegli. Severno ceste so angleški bataljoni osvojili trg Polderhock in grad enakega imena, kjer se je vršil oster boj ter pregnali sovražnika iz mnogoštevilnih pohištev in majhnih gozdičev južno in vzhodno Polvgonskega gozda. Avstralske čete so vzele Holenaar-shoek in očistile hiše ob cesti Zonnebeke-Broodseynde. Novozelandske čete so vzele Grvenstafel; levo od njih je več ingle-ških divizij prodiralo dalje ter so dosegle robove Poelcappelle. Tekom kratkega časa po naskoku so bili naši prvi cilji na celi črti doseženi. Naše prodiranje proti našim končnim ciljem se je smotreno izvršilo in je imelo enak uspeh. Angleške čete lu so vzele angleške čete večji del vasi Po-varovale visoko planoto, ki nadvladuje Becelaere. Avstralski polki so osvojili Brood-seynde in se dobro vgnezdili na grebenu višinskega slemena, pet milj vzhodno od Yperna, ki dovoljuje opazovanje proti vzhodu. Na našem levem napadalnem krilu o vzele angleške čete večji del vasi Poelcappelle in zavarovale črto svojih ciljev vzhodno cerkve. Predno je bilo poldne, smo osvojili vse svoje cilje, lzpovedbe ujet-kov, ki so jih potrdile ugotovitve nemških enot in število padlih Nemcev, so ustanovile dejstvo, da se je izvršil naš napad malo minut preje nego je imelo nanasti našo fronto od Polygonskega grada do Zonne-beka pet nemških divizij. Naš artilierijski ogenj se je vsul na nemške čete, ki so se zbirale in sovražni napad je izostal. Kolikor je sovražne infanterije ušlo naši arti-ljeriji, je premagala naša prodirajoča pehota. Vsled sovražnikovih izgub v ozemlju njegovega nameravanega napada, se je razvilo zgodaj popoldne le malo protinapadov vzhodno od Gravensa; naš ogenj je zrušil vse, še predno so dosegli naše postojanke. Drug protinapad severnovzhodno I angemareka je dovedel do resnega boja, ni pa mogel naših čet iz osvojenih postojank pregnati. Kasneje popoldne je napravil sovražnik tri nadaljne brezuspešne napade jugovzhodno Polygonskega gozda. Sovražne izgube so bile tekom celega boja izredno težke, ki jih je nenavadno veliko število nemških čet na bojni fronti začetkom našega napada še zelo povečalo. Naše izgube so bile lahke. Razen ujetnikov smo uplenili tudi nekaj topov in mnogo drugega blaga..
5. oktobra. Važnih pehotnih bojev ni bilo. Naše čete utrjujejo svoje postojanke. Z ostale angleške črte se ni nič poročalo. Od včeraj zjutraj smo ujeli 4446 mož, med njimi 114 častnikov.
Najhujši udarec proti Angležem.
Amsterdam, 6. Ranjenci, ki so prišli iz Dunkerque in ki so prebili ves čas v 711C stu, ko so mesto obstreljevali, objavljajo v angleških listih strašne opise o uničevalnem zračnem napadu. Celo v Londo-
nu so, kakor javljajo angleški listi, ponoči od 24. na 25. septembra čutili potresu podobne tresljaje zemlje. Pojasnili so si jih, ko so došla poročila iz Francije. Prve bombe so vrgli letalci v posode bencina, ki je v nekaterih sekundah eksplodiral in porušil cele ceste. Požar se je strašno hitro razširil na tovarniški del mesta. Ognjeno morje je zavilo mesto; ogenj je uničil velikanske zaloge angleške flandrske armade, ki so jih z ozirom na priprave za ofenzivo tam nakopičili. Zgradbe v pristanišču so popolnoma uničene, ladjedelnice so podrte do tal, velike livarne železa so uničene. V pristaniškem mestu je uničil požar že v prvih urah vojaška skladišča z velikimi zalogami orožja, streliva in drugega vojnega blaga. Angleški listi sicer zmanjšujejo važnost tega uničevalnega udarca, a med vrstami se čita, da je uničba Dunker-quea najhujši udarec, ki se je zadal angleškemu vojnemu vodstvu, ker se uničene zaloge sploh ne morejo hitro nadomestiti.
MM pokrel
Ofictelni posredovalni predlog sv. očeta.
Dunaj, 6. oktobra. (Zas.) »Sccolo« poroča: V consulto (tako pravijb Italijani zunanjemu uradu. Op. uredn.l je došel na četrtek oficielni posredovalni predlog sv. očeta.« Če je to res, je to zelo važen pojav glede na posredovanje mirovnih posredovanj. Če tudi trde sporazumu prijazni listi, da papež ne namerava staviti novega mirovnega predloga, so pa že »Daily Telegraph« in drugi angleški listi priznali, da namerava sv oče formalno ponuditi mirovno posredovanje. Angleški list »Mor-ningpost« je celo vedel, da bo sv. oče predlagal, naj se prično pogajati o miru pred vojsko pozimi.
O Akaciji in Loreni.
Beriln, 7. oktobra. (K. u.) Državni poslanci Boehle (soc. demokrat), Dittmann (neodvisni soc. demokrat), Hausz (Alza-čan), Scherenbrach (centrum), Peirotes (soc. demokrat ,)Waldstein (napredna ljudska stranka) in Wendel (soc, demokrat) so se z zastopniki vojnega ministrstva temeljito razgovarjali o vprašanjih Alzacije - Lorene.
Južna Tirolska in Alzacija - Lorena.
Amsterdam, 6. oktobra. Z Dunaja se je vrnil dopisnik katoliškega nizozemskega lista »Tijd«, ki poroča: Predno sem zapustil Avstrijo, sem govoril z raznimi osebami, ki so mi zagotovile, da je monarhija pripravljena končati prelivanje krvi. Avstrija je pripravljena, da ponudi sovražniku roko k spravi. V monarhiji priznavajo, da sovražniki slavno branijo čast orožja. Če ti tudi tako sodijo, so pripravljeni, da se spo-razumijo ž njimi. Nemčija je pripravljena, da se ponovi neodvisnost Belgije pod pogojem, da ta država ne postane odvisna od sporazuma. Avstrija in Nemčija sta tudi načelno pripravljeni, da se rešita vprašanji o južni Tirolski in o Alzaciji Loreni tako, da boclo vsi prizadeti z reštvijo zadovoljni,
Italija trdovratno odklanja mir, ki ga osrednji velesili ponujata.
Baselj, 6. oktobra. Iz Rima: Vodilni italijanski krogi se nočejo prilagoditi tistemu razpravljalnemu temelju, katerega ponujata osrednji velesili. Odločilna beseda gre sicer Londonu in Wasbingtonu, a ita-Gjanska vlada bo storila vse, da se ne bo posredovalo v smislu predlogov iz Berlina in z Dunaja.
Proti mirovem pokretu v Italiji — Ječa.
Lugano, 6. oktobra (K. u.) Namestnik italijanskega kralja je odrsdil, naj se vsaka oseba kaznuje z zaporom do pet let in z denarno globo do 5000 lir, v hujših slučajih pa v podvojeni meri, če podvzame kaj ali hujska tako, da povzroči pobitost javnega duha ali sicer zmanjša odpor dežele ali če škoduje koristim naroda v zvezi z vojsko ali z notranjim in z zunanjim položajem deželi. Odredba je naperjena predvsem proti socialistom in proti socialističnim občinskim upravam.
Kritike sovražnikov o govoru groia Czernina.
Sovražno časopisje o Czerninu,
Lugano 6. oktobra. (K. u.) Radi Czer-ninovega govora so italijanski listi v veliki zadregi. Deloma so ga tudi zamolčali. »Gi-ornale d' Italia« je pisal: »Govor je bil namenjen avstrijski javnosti bolj, kakor inozemstvu. »Corriere dela Serra« je pisal: Grof Czernin ponuja neomejeno radodarno človekoljubne ponudbe, da bi ž njimi potresel evropske rane. Le zahtevam sovražnikov do zemlje noče ugoditi in hoče, naj se ozemlje Avstro-Ogrske popolno!11 -izprazni.
Kaj pravijo Italijani.
Lugano, 6. oktobra. »Messagcro*: Grof Czernin je izjavil, da je pripravljen skleniti tak mir, kakršnega želi sv. oče. To se je tudi pričakovalo. Medtem, ko se zavzema Benedikt XV. za teritorialni dogovor med Avstrijo in Italijo, so pojasnili poslanikom 3vete stolice govorila odkrito,
naj se Tridentinsko in Trst vrneta domovini. Grof Czernin pa zahteva, naj Italijani, ki napadajo ozemlje, izpraznijo ozemlje, ki so ga zasedli, o odškodninah pa nič ne govore. Za Avstrijo je gotovo velika žrtev, če se r Sove vsakemu povečanju ozemlja.
Francoske kritike.
»Petit Parislen« je iz Javni: Czernlnov govor je le za to zanimiv, ker pove, da se je Avstrija vojske do skrajnosti naveličala. Glavno je, če Avstrija odobrava pravico narodov po WiIsonovih načelih. Dokler grof Czernin o tem molči, se morajo smatrati njegove izjave za past
»La France« je pisala: Od njegovega govora, ki ga prevevati popolna spretnost
in zavratnost, si zapomnimo, da želi Avstrija doseči hitro mir in uživati svobodo morja, ki nam toliko koristi, da ugodnosti osrednjih si! niso nič vredne.
Angleži o grofu Czerninu.
London, 6. oktobra. Na angleško javnost je, o tem.se ne dvomi, Czerainov govor v Budimpešti močno vplival. Včeraj so veliki liberalni listi splošno prisrčno pozdravili Czerninov govor, a danes pišejo zopet pod vtisom vojnih poročil generali-sima Haigha v vojni prijaznem smisla in stališče grofa Czernina ostro odklanjajo. »Morningpost« pravi, da dvomi o poštenosti Avstrije. »Daily Express« sodis Czernin je pojasnil Angliji, kaj da misli kot mi-roljub, a značilno jc, ker mu pritrjuje nemško časopisje. Avstrija je danes pripravljena, da sklene mir, Nemčija bo jutri.
Mirovnih shod v angleških mestih.
Amsterdam, 6. oktobra. : Manchester
Guardian« je poročal, da so v-mnogih angleških mestih zborovali na shodih, ki »o se izjavili proti nadaljevanju vojske. Soglasno so sklenili: Zbor naproša angleški narod in demokracijo vseh dežel, naj pozove svoje vla,de, da uvedejo takoj pogajanja za mir brez aneksij in odškodnin.
Angleži nezadovoljni z Rusijo.
Bern, 5. oktobra, (K. u.) Lovat Fraser je pisal v »Daily Mail« o Rusiji: V ospredju slike vidimo miljone vojakov, ki so brez vsakega vojaškega duha. Lc polagoma s« more oživeti; v ozadju vidimo prikazen lakote. Čas je, da naši državniki in govorniki prenehajo govoriti medene besede o ruski revoluciji. Vojska se je bila na dveh glavnih bojiščih. Na enem jc sovražnik takoj zmagal, ne da bi bil zadal odločilni udarec. To .je resničen sedanji položaj ruskega poloma. Kakor krepko bi morebiti Nemce na zahodnem bojišču premagali, prisiliti jih nc moremo, da vrnejo, kar so pridobili na vzhodu. Če zavezniki na zahodu zopet, pribore svoje dežele, a morajo dopustiti, da se Nemčija odškoduje v razvalinah razrušene, razpadle Rusije, bi se ne dosegla tista Evropa, za katero se borimo. Naše vojne načrte moramo za to revidirati. Bolj kot kdaj morajo delati z aH brez Rusije zahodni zavezniki in Združene države, da zrušijo vojaško moč Nemčije, česar še niso dosegli.
Izjava ruskega poslanika v Berna.
Bern, 6. (K. u.) Z ozirom na vesti listov, da je bil znani miroljub Jefremov imenovan za poslanika v Bcrnu za to, ker se pričakujejo mirovna pogajnja, je izjavil Jefremov, da ni nikakega povoda misliti na nov pokret v korist miru za to, ker je bil on imenovan za poslanika v Bernu.
/ofska z Rosi i n Rano).
Berlin, 6. zvečer. Veliki glavni stan:
Na vzhodu krajni boji pri Sereta v Bukovini.
Dunaj, 7. oktobra. Uradno:
Sovražnik je napadel včeraj pri Seretu v Bukovini po močni pripravi s topovi. Pri St. Onusry ga je odbil naS ogenj, pri Vaškovcu so ga pa 8 protisunkom avstrijske in nemške čete vrgle.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 7. okt. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega.
Zelo živahno so se borili s topovi severnovzhodno od Ripe, pri Dvinskem in pri Zbruču.
Vojna skupina generalnega polkov, nadvojvode Jožefa.
Rusi so napadli v Bukovini s oMopitimi avtomobili naše postojanke pri St. Onufry in pri Vaškovcu. Sovražnika je odbil naš ogenj, iz Vaškovca ga je prepodil protisunek nemških in avstrijskih čet; ujeli smo več mož.
Pri vojni skupini maršala pL Mak-kensena so se ob snodnjem Seretu in pri Tulči s topovi živahnejše borili.
Rusko uradno poročilo.
4. oktobra. Severna fronta: V smeri na Jakobovo delovanje obojc&tronfkc artiljerije. Na ostali fronti pehotni ocni in delovanje poizvedovalnih oddelkov-
Stev. 230.
■»SLOVENEC*, 'dne 8. oktobra 1917.
$< -
Rumunska fronta: V okolici Poliane (10 vrst scvrnozapadno Hotina) je zapustil sovražnik predstražne jarke in sc umaknil nekoliko nazaj v zanj ugodnejše postojanke. Na ostali fronti nobene izpremembe, slaboten artljcrijski in pehotni ogenj.
Petrograd, 6. oktobra. (,K. u.) Na kav-kaškem pozori&ču se je ruskim poizvedo-valccm pri drzni poizvedbi posrečilo, da so ujeli poveljnika nemških letalcev na Črnem morju, grofa Miera.
5,	oktobra. Severno, zahodno in jugozahodno bojišče. Streljali so s puškami, nastopali so poizvedovalci.
Rumunsko bojišče. V siperi proti Seli etinu pri Milešovcu južno od Radavca jc nastopil sovražnik 4. t. m. okoli pol 11. ure z močnimi krdeli ofenzivo, a zadržal ga je ogenj naših topov. V smeri proti Bu-zevu je pričel sovražnik okoli 6. ure streljati s topovi na odsek med jezeri in okolico vasi Maksimeni, severno od izliva reke Buzev..Po polurni pripravi s topovi je napadla bolgarska pehota naše postojanke, zasedla je več prednjih jarkov. Naš protinapad je okoli 7. ure vzravnal položaj.
6.	oktobra. Severno bojišče, V smeri proti Rigi smo odbili z ognjem pušk in topov poizkuse malih sovražnih oddelkov, ki so pizkušali napaditi pri Skobulu, severno od ceste v Pskov in vzhodno od Lemburga.
Zahodno, jugozahodno in rumunsko pozorišče: Streljali so s puškami, poizvedovali so poizvedovalci.
Turško poročilo.
Carigrad, 6. oktobra. Uradno: Pozorišče pri Didli. Ogenj naših lopov je v kali zadušil nastop sovražnega oddelka petih eskadronov ojačenega s topovi.
Borbe z Rusi.
Dunaj, 6. (K, u.) Vojni tiskovni stan: Sovražnik je s topovi živahnejše obstreljeval našo bojno črto južno od Sereta. Lastna patrulja jc presenetila predvčerajšnjim pri Husiatynu sovražni preganjalni oddelek; zadala mu je težke izgube in ga razkropila. Patrulje so se tam tudi včeraj borile; boji so izpadli za nas ugodno. Naš letalec je napadel privezani ruski zrakoplov, ki je bil zasidran na zemljo pri Ivancih; zažgal ga je iz višine 100 metrov,
Dunaj, 7 (K, u.) Vojni tiskovni stan:
Na bojni črti generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa je sovražnik močno napredoval južno od Sereta z več polki, na nastop se je pripravil z enournim obstreljevanjem s topovi in z nastopom oklopnih avtomobilov. Sovražni naval pri St. Onu-fry se je zrušil že v našem obrambnem ognju. Drugod so jih odbili v boju moža z možem, le neposredno južno od Sereta se jc posrečilo sovražniku, da je pri Vaškovcu vdrl začasno v naše postojanke. Takoj uvedeni protinapad naših in nemških čet, katerega je topništvo uspešno podpiralo, je popolnoma uspel, staro črto smo zopet zasedli. Popoldne smo izpraznili zadnja gnezda Rusov, sovražniku smo zadali težke izgube, Lastne izgube so malenkostne.
Upori med ruskimi vo'aki. — Stavka v ruskih papirnicah.
Petrograd, 6. oktobra. (K. u.) Agentura: Iz Gomela (provinca Mohilevj se brzo-jav.lja, da 8000 vojakov ni hotelo odriniti na bojišče. Povzročevali so nemire, obkolili so jih dragonci in kozaki, na kar so sc udali.
Petrograd, 6. oktobra. (K. u.) Iz Stock-holma: V Rusiji se pripravlja kongres ju-dov, na katerem nameravajo sklepati o zahtevah judov ruski konstituanti in na
mirovnem kongresu.
♦ ♦ ♦
Nove vlade v Rusiji še niso sestavili.
Petrograd, 6. oktobra. Agentura: Člani vlade so se posvetovali z zastopniki demokratičnega posveta, z moskovskimi in-dustrijci in s kadeti o pogojih glede na sestavo koalicijske vlade.
Petrograd, 6. oktobra. (K. u.) Reuter: Člani vlade so se pod predsedstvom Kerenskega posvetovali v petek od 6. ure popoldne do 3, ure zjutraj z zastopniki moskovskih industrijcev, demokratičnega posveta in kadeti 0 sestavi koalicijske vlade. Sporazumeli se še niso. Razgovor o miru na ruskem demokratičnem posvetu. — Prva seja ljudskega parlamenta.
Petrograd, 6. oktobra. (K. u.) Agentura: Na zadnji soji demokratičnega posveta je predlagal Dan za socialno-demokratične minimaliste oklic na demokracije vsega sveta. Oklic pravi, da se mora vojskovati Rusija na dveh črtah proti zunanjemu in proti notranjemu sovražniku. Buslca demokracija je prod šestimi meseci naglašala potrebo načina brez aneksij in odškodnin. Vojaški položaj Rusije je bil takrat primeroma ugoden. Osrednji velesili sta bili voljni, eia skleneii z Rusijo Časten mir, a ta je poseben mir z nemškim '^nerializmom odklonila. Upala je, da
se bodo dvignili narodi obeh mogočnih skupin in da prisilijo svojo vlade na splošen demokratičen mir. Tega miru pa ni bilo, od takrat so je vojaški položaj Rusijo zelo poslabšal. Nemci izrabljajo dosorganizacijo Rusije, prodirajo v. deželi in srčijo s tem vojaško protirevolucijo. Oklic opozarja na govorice. da so na-ierava skleniti mir na škodo Rusije. Ruska demokracija so bo z vso silo uprla, «] v bi'preplavilo tuje armado domovino, a braniti morajo re-volucijsko Rusijo vse demokracijo sveta. Podali so končno sledečo izjavo: Demokratičen posvet potrjuje trdno voljo vso ruske demokracije, da so itresniči mir brez aneksij in odškodnin. Želi, naj se izrazi ta volja v oklicu, ki naj ga sestavijo zastopniki vseh strank, ki so zastopano na posvetu. Ta sklop so sprejeli z živahnimi klici: Živela mednarodnost! z vsemi proti enemu glasu. Nato je zborovala prva soja ljudskega parlamenta.
Kerenskij ostane.
»Petit Journal« poroča, da ostane Kerenskij predsednik konzorcija, dokler ne bo konstituanta zborovala.
Stavka vzhodno-morske mornarice končana.
Petrograd, 5, (K. u.) Agentura: Glavni odbor mornarice je umaknil zahteve, ki jih je bil stavil ministrstvu.
Sporazum v Rusiji krepko nastopil.
Amsterdam, 5. (K. u.) »Times« javljajo iz Odese: Iz Jaša. se brzojavlja, da so vlade sporazuma krepko nastopile, ker so hotele izvedeti, kaj da namerava ruska vlada in revolucijski petrograjski odbor, kaj da pravzaprav Rusija misli glede na sporazum in kaj namerava proti demokratizaciji armade storiti, Žrtve je sporazum voljan prinašati le, če se doseže popolnoma složen nastop.
Car in carica zbolela.
Geni, 5, »Petit Journal« poroča: Car in carica sta v Tobolsku obolela. Posebno carična bolezen je nevarna. Lastnoročno pismo bivšega carja angleškemu kralju so po odobrilu začasne vlade izročili angleškemu veleposlaniku, da ga pošlje dalje.
Veliki knez Nikolaj izginil.
Stockholm, 6. »Utro Rossij« poroča, da je izginil veliki knez Nikolaj Nikolaje-vič, ki' jc bival na svojih kavkaških posestvih. Sodijo, da se skriva na Finskem.
V Rusiji pravi vladar — lakota.
Bern, 5. oktobra. (K. u.) Natančni poznavalec Rusije Lowah Fraser je pisal v »Daily Mail«, da je položaj dežele skoraj brezupen. Pravi vladar kmalu temu nc bo več ne Kerenškijj, ne Kornilov, ne sovjet in armada, marveč lakota. Drugo nevarnost tvori finančni položaj.
l Jugu.
S topovi so se večkrat živahnejše ho-jeva1! kakor ponavadi.
Vzhodno od Dojrcnskega jezera so bolgarske straže odbile angleški bataljon.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff,
Dunaj, 6. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Ob spodnji Vojuši so iia obeh straneh streljali s topovi. Pri Ozumu se je uspešno izvedlo podjetje neke patrulje. Nad južnim robom jezera Prespa smo sestrelili v zračnem boju sovražno letalo.
l morili.
17000 ton zopet potopljenih.
Berlin, 6. oktobra. Uradno: Novi uspehi podmosrkih čolnov na severnem bojišču 17.000 ton.
Prel vinarjera no mm ijift
Curih, 6. Oktobra. »Secolo« poroča: V italijanski glavni stan je došla ameriška vojaška misija. List upa, da bodo Italijani kmalu napadli.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 6. oktobra. Uradno:
V odseku gore sv. Gabrijela se je zrušil v večernih urah italijanski napad.
Sicer se ni z nobenega bojišča nič poročalo.
Dunaj, 7. oktobra. Uradno:
Italijani so se včeraj omejili v odseku gore Sv. Gabrijela na delne sunke, Id niso nspeli.
Na Costabella (Fassanske alpe, severno od doline Pellegrino) so visokogorski oddelki privedli 21 bersaglie« rov iz sovražnih Jarkov.
Italijansko uradno poročilo.
6, oktobra. V dolini Daone so poiz-šali ponoči od 4, na 5. t. m, sovražni oddelki s pomočjo topov napasti utrdbe naših postojank v zaledju, a smo iih odbili.
V/
U/igariscfie Ste/fu/igen.
^te&Jtel/eniscfte D/mtone/? ® und/lrmeen


firm

jsa.


P/aiva^i
M,'. U^i^&f/ W V
fi!t.$ab0\nr//^?Mf fiahnlolo
GstjfraS' *
^ihoseoBaf
B,	A'
r.......,. , V*if5't-Marctf
Gopz
Mi.Pecrin
m
w
M
_ \stMjevto
Ste*
*	'MltCosich

n.	1-------
Na soškem bojišču.
Na Banjški visoki planoti severno od Vipave in v odseku Fajtovega hriba (na Krasu) besni topovski dvoboji. Naši poizvedovalci so južno ocl Poilake ujeli nekaj mož.
Odbiti napadi Italijanov. V Lipnici na Štajerskem prijeti italijanski Ictalci.
Dunaj, 6. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Z ročnimi granatami so naši prepodili sovražne poizvedovalne oddelke, ki so poizvedovali. Na Banjški visoki planoti se je včeraj splošno le zmerno streljalo,
V	odseku sv. Gabrijela se js zrušil napad Italijanov; pripravili so ga bili s topovi in z letalci min.
Na koroškem in na tirolskem bojišču 4 se ni videlo. Na vrhovih snežni viharji, v nižjih postojankah je deževalo.
Na tirolskem zahodnem bojišču je pri nizki temperaturi do 30 stopinj zapadel nov sneg.
Dunaj, 7. oktobra. (K. u.) Vojni tiskovni stan. Sovražnik je tu in tam živahnejše streljal s topovi.
Dunaj, 7. oktobra. (K. u.) Vojni tiskovni stan. Italijani so včeraj živahnejše obstreljevali postojanke pri Tolminu in njih zaledje.
Na Banjški visoki planoti so Italijani, s topovi močnejše streljali kakor prejšnje dni.
V	odseku Sv. Gabriela smo odbili napade sovražnih oddelkov. Lasten topovski oenj smo ponovno namerili na večja »italijanska zbiranja pred bojno črto.
Čete vojne "kupinc maršala barona pl. Gonrada so izvedle včeraj ponoči izrabljajoč snežni vihar brez lastnih izgub uspešno podjetje, od katerega so privedli 21 ujetih bersaglierov. Po tem nastopu so izvedli Italijani napad, ki sc jc zruši! z velikimi izgubami za Italijane.
* * . *
Blizu Maribora sc našli 4. t. m. na po! sežgano sovražno dvokrilno letalo. Poizvedbe po pilotih, ki so ušli, so dovedle, da so jih včeraj v okraju Upnica orožniki prijeli. Med prijetimi letalci sta dva častnika.
Prijeti italijanski letalci na Štajerskem.
Gradec, 8. Orožniki so prijeli dne 6, oktobra v Arvežu italijanske letalce, ki so se spustili 3. oktobra pri Zgornjem Duple-ku na tla. Prijeta sta dva častnika in en podčastnik. Prepeljali so jih v Gradec. Najbrže so nameravali priti na Koroško, od tam pa čez mejo v Italijo.
Caproni nad Pohorjem,
Kakor znano, so našli te dni v gozdu ob Dravi blizu Maribora zgorel in razbit italijanski Caproni. Kakor se je sedaj dognalo, je prišlo italijansko letalo preko Pohorja in je goreče padlo na tla, in sicer že 3. t. m. ob 3. uri zjutraj. Prizor je videl neki kmet, a stvari iz praznoverja ni javil dalje. Tako je ostal dogodek do četrtka popoldne prikrit, šele tedaj je zvedela zanj oblast. Ogled na licu mesta je dognal, da je Caproni docela zgorel; ob padcu je opu-stošil in polomil mnogo drevja. Po gozdu so ležali razstreljeni razni aparati in instrumenti. Našli so tudi zapiske, iz katerih sledi, da ie nesreča nastala na ta način, da je Caproniju zmanjkalo vode za hlajenje motorjev, vsled česar so se morali drsč spustiti nn tki o čemur se ie letalo vnelo.
Na hribu Sv. Gabrijela.	'j
Italijani naperijo svoj ogenj proti vsem, dovoznim potem. Izbrane patrulje morajo v večernih urah v najhujšem ognju nesti hrano. Mnog vrli nosilec ne.dospe do ci-< lja, ker ga na potu podere smrt. Vode nikjer; le majhen stuclenček v globoki grapi. Mnogo smelih mož, ki so tvegali življenje za požirek vode, leži tam spodaj.
Postojank tam gori ni več; vse je razbito. Stotine mrličev razširja strašen smrad.
Samo posamezne straže vrše tu svojo težko službo, ostala posadka zdi v kaver-nah z bodalom in ročno granato v rokah, vsak čas pripravljena na strašni boj. Dohodni rovi so zasuti, napolnjeni z mrliči, po vseh potih leže mrliči, konjska mrhovina in orožje vseh vrst.
Prostor za goro Sv. Gabriela fž dd preko Peči eno samo polje lijakov. Kjer udari granata, leti kamenje na stotine metrov naokoli ter razširja nevarnost.
Obvezovališče Pri peči so vzeli Italijani posebno na muho. Na približno osem metrov visoki pečini je prilepljenih nekaj lesenih barak, v katerih nudi pet do šest zdravnikov ranjencem prvo pomoč. Od vseh strani so poizkušali Italijani s svojimi topovi doseči ie barake, doslej zaman. Mnogokrat so njihovi letalci metali bombe, a nikoli niso napravili škode.
Zastonj so vse žrtve lokavega sovražnika, zastonj razsipanje streliva. Gora Sv,, Gabriela ne pade.
Angleške čete proti nemirnežem v Italiji.
Curih, 6. oktobra. Milansko časopisje obširno opisuje nemire meseca septembra in avgusta V zgornji Italiji. Najzanimivejše je, ker to nastopali proti upornikom angleški vojaki.
Italijanski generalni komisar za prehrano odstopil.
Italijanski generalni komisar za prehrano in porabo, Canepa, je odstopil, ker se kot reformist ni hotel ukloniti niti sklepu, da mora aprovizacijski urad delovati v najožji politični, tehnični in osebni zvezi z notranjim ministrstvom.
Italijanski slikar Gardi umrl, : i
Lugano, 7. oktobra. V Benetkah je umrl znani slikar Guglielmo Giardi, senior znane slikarske rodbine Giardi.
Iz državnega Mi
Nemci obstruirajo v odsekih.
Nemci so začeli sedaj v odsekih s tehnično obstrukcijo. Stavijo namreč zavlače-valne predloge, ker vedo, da imajo proti sebi večino. Proračunski odsek je sprejel predlog poslanca Hummcrja, naj se prora^ čunska razprava v odseku do torka odgoi di. Proti temu predlogu so glasovali Jugoslovani in Čehi,	, ,
Poljaki in vlada.
»Narodni Listy« poročajo: Kompromis med Poljskim kolom in kabinetom jc že skoraj popolnoma gotov. Treba je urediti samo — kakor se nam poroča od zaupne strani — tri vprašanja: 1. Imenovanje civilnega gališkega namestnika mesto sedanjega generala grofa Huvna. Avstrijska vlada, minister zunanjih zadev grof Czernin in načelnik generalnega štaba baron Arz nimajo ničesar proti tem zahtevam. Samo nemški vojaški dostojanstveniki v Galiciu
Stran 4.1
. »SLOVENEC- , 'dne 8. oktobVa 1911
Stev. 230.
se še temu upirajo. 2. Kot predpogoj za izpolnitev poljskih zahtev stavi vlada, da se morajo poljski poslanci zavezati, da ne bodo nastopali proti zvezi Avstrije z Nemčijo ln da ne bodo napadali nemške zaveznike ne v govorih, ne v parlamentu in ne v Časopisih. 3. Vlada zahteva, da sc mora Poljsko kolo dalje zavezati, da bodo vsi člani glasovali ne samo za proračun, ampak tudi za vse predloge, ki sc tičejo državnih koristi.
Vrše sc pogajanja glede poljskih legij. Poslanec Daszynskl in dva višja častnika-legijonarja se pogajajo z grofom Czerninom. Odločitev v tej zadevi je odvisna od stališča načelnika generalnega štaba barona Arza. y j _
£ Justični zakoni in gosposka zbornica.
Dunaj, 6. oktobra. Juridično-politični odsek gosposke zbornice je imel danes pod predsedstvom načelnika grofa Kuefsteina sejo. Navzoč je bil tudi justični minister. Razprava se je vršila glede ureditve sodstva z ozirom na vojaška sodišča in civilne osebe, glede sestave porotnih seznamov in revizijo obsodb vojaških sodišč. Nasprotje med poslansko in gosposko zbornico obstoji samo šc vsled § 4 zakona o seznamu porotnikov, ki pravi: Vse razsodbe izjemnih sodišč, ki so sodila mesto porot, morajo priti v stanje predpreiskave, če niso bile pravomočne do 7. julija t. 1. V tem oziru vlada v gosposki zbornici nasprotje z poslansko zbornico. Definitivna odločitev še ni padla.
Oavek na premoženje in od prirastka pre-moženj.
V vladnih in parlamentarnih krogih doiva vedno konkretnejšo obliko nakana, bojna bremena pokriti saj deloma z davkom na večja premoženja, posebno na nastala med ali vsled vojske. Nekatere države so ta davek že vpeljale. Pri nas bi bilo mogoče večji del vojnih bremen (posojil) na tak način odplačati. Finančni minister jc. v seji finančnega odseka 5. t. m. izjavil, da vlada namerava ta davek vpeljati šele po vojski. Na predlog poslanca Kuranda je odsek sklenil, sestaviti podod-»ek, ki ima izvesti enketo o tem zelo pre-
E ornem vprašanju, ali in kako se ima vpe-,ati ta davek. Od jugoslovanskega kluba je v pododsek izvoljen poslanec Benko-vič.
t Razmere delavcev v Trbovljah
(slaba preskrba, slabo ravnanje od strani nekaterih paznikov) so predmet interpelacije posl. dr. Benkoviča in tov., vložene te dni na domobranskega ministra, in intervencije v uradu za prehrano.
Na^ad na pravosodnega ministra ^	dr. Schauerja.
T Budimpešta, 6. oktobra. »Magyar Hir-lap« napada v članku »Ministrska demagogija« avstrijskega pravosodnega mini-itra dr. Schauerja, ker je dementiral vest nekega mažarskega lista, da misli nastopiti naredbenim potom proti jugoslovanskemu in češkemu programu. Isti list pravi, da se nc bi obnašala mažarska vlada tako strahopetno, ako bi se zahtevalo na Ogrskem odcepitev kakega kosa avstrijskega ozemlja. (Zahtevajo pa Dalmacijo!) Ministrova izjava je naperjena tudi proti avstrijskim Nemcem, ki smatrajo hegemonijo Mažarov na Ogrskem tudi svojim interesom.
t? Češki poslanec Zahradnik o Ljeninu.
Znano je, da je bil Ljenin v začetku vojske v Avstriji zaprt, ker je ruski državljan. Pozneje so ga izpustili iz zapora ter je nato odšel v Švico. Poslanec Zahradnik je rekel pred kratkim v dunajskem parlamentu, da je Ljeninova proklamacija ruskemu delavstvu tiskana na Dunaju. Kaj je na tem resnice, se bo vedelo, kadar odgovori avstrijska vlada na to odkritje poslanca Zahradnika.
Razna poročile.
Profesor dr. Foester ne bo predaval
Jtudi sedanji zimski tečaj na monakov-skem vseučilišču. Mudi se sedaj v Cu-rihu. Vsenemci vprizarjajo proti njemu veliko agitacijo.
Za ustanovitev poljskega izvršilnega odbora v Švici.
Petrograjska agentura javlja: Poljski politiki v Ameriki s Paderevvskim na čelu, so poslali Lednickemu brzojavko, v kateri ga prosijo, naj v zvezi z vsemi poljskimi organizacijami in politiki na Ruskem in v inozemstvu ustanovi v Švici Glavni izvršilni odbor.
Kam jadra nemška socialna demokracija.
Vodstvo socialno demokratične stranke na Nemškem je odstavilo iz uredništva socialistične znanstv. revije »Neue Zeit« njenega ustanovitelja in dolgoletnega urednika Kautskega, ker se je pridružil Lieb-kiicčhtGvi skupini. Dunajska »Afbeitčf Zeitung« beleži dogodek z največjo grenkost-jo in pravi, da ravno ta slučaj kaže, kam je nila večina nemške socialne demokracije.
Odpravljeno oblegovalno stanje na Španskem.
Madrid, 5. (K. u.) »Agence Havas«; Ministrski svet je danes sklenil, da se na Španskem odpravi oblegovalno stanje.
Angleški kralj ostal v Londonu.
Geni, 6. oktobra. »Echo de Pariš« poroča iz Londona: Vlada je predlagala, naj se kraljeva rodbina začasno izseli iz Londona, a kralj je kljub nevarnosti zračnih napadov predlog udklonil.
Ameriški kongres odgodeu.
Washingtofl, 6. oktobra. (K. u.) Reuter. Kongres se je odgodil.
Dnevne novice.
Na pomoč armadi! Vojni oskrbovalni urad razpošilja oklic, s katerim prosi perila za armade na bojiščih. Tretji okto-berski teden se posveti za nabiranje perila od hiše do hiše. Urad sprejema vse: Otroško, moško, žensko, namizno in posteljno perilo, ostanke blaga i. t. d. Oklic pravi, da se najdejp prav v vsakem gospodarstvu, tudi v najrevnejšem, stvari, ki se jih lahko pogreša in da stopa s to prošnjo pred. javnost le pod pritiskom neodvračljive potrebe. Prepričani smo, da bo naše ljudstvo storilo svojo dolžnost in darovalo armadi, ki ga brani, kar največ mogoče.
+ Cenj. novim in starim naročnikom, ki mesečno plačujejo »Slovenca«, opetovano sporočamo, da znaša od 1. julija dalje naročnina za poštne naročnike K 2.50. za ljubljanske naročnike z dostavnino vred pa K 2.30 na mesec. Nikar naj sc torej ne pošiljajo manjši zneski, ker se s tem samo napravlja mnogo nepotrebnega dela in pisanja.
-j- Za naše združenje. Duhovščina po-žeške dekanije je sklenila sledečo izjavo: > Mi odločno, odkrito in dobesedno izjavljamo, da želimo imeti združene Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo, Reko, Medmurje, Bosno, Hercegovino, Slavonijo in Istro v eno svobodno in neodvisno kraljestvo Hrvatsko s hrvatskim državnim pravom v okviru habsburške monarhije.«
-j- Nemci nas denuncirajo. Nemško časopisje uporablja razprave v brošuri »Die nationale Abgrenzung im Stiden«, da nas napada in denuncira. V »Grazer Tag-blattu« nam očita načelnik spodnještajer-skega Volksrata, dr. Ambroschitsch (ki se zavzema v znanem vsenemškem letaku za Hindenburgov mir), da stojimo Jugoslovani 7, našo deklaracijo v službi entente. Ker hočemo biti Jugoslovani monarhije združeni pod žezlom Habsburžanov v jugoslovanski državi, stremimo k Belgradu. »Vzrok vojne (sarajevski umor) sc nadaljuje v deklaraciji,« pravi dr. Ambroschitsch".
Nas taki očitki ne motijo. Če nas vsenemci, ki bi hoteli biti raje danes kot jutri pod Nemčijo, napadajo, je znamenje, da je naša pot prava.
Redni profesor slovanske filologije na graškem vseučilišču je postal dosedanji izredni profesor dr. Rajko Nachtigall.
-h Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči sta dobila: stotnik 27. poljskega havbičnega polka Miroslav Lavrič in stotnik 2. gorskega strefskega polka Ivan Rojnik, poveljnik visokogorske stotnije štev. 11. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči so dobili: poročnika 2, gorskega strelskega polka Ferdinand Kvas in Herman Zahn, oba pri 11. visokogorski stotni-ji in poročnik 97. pešpolka Gregor Bizjak.
—	V drugič je dobil ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči nadporočnik 4. bo-sansko-hercegovskega pešpolka Branko vitez Pogačnik. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil poročnik 17, pešpolka Ivan Ramovš.
— Za vojnega kurata je imenovan fran" čiškan slovenske frančiškanske province Josip Krakar.
Duhovne vaje za vč. gg. duhovnike pri oo. jezuitih v Ljubljani bodo ta mesec dvakrat. Začetek 15. in 22. t. m. ob 6. zvečer, sklep v četrtek popoldne.
—	čč. gg. iz mesta in okolice naj se blagovoljno prej oglasijo; čč. gg. z deželo lahko pridejo nepriglašeni, ker je poštni promet oviran in negotov.
Pohvalna priznanja na južni železnici. Poveljstvo soške armade je izreklo pohvalno priznanje: inženirjema A. Ludviku v Ljubljani in K. Sajovicu v Trstu; višjim re-viaentom G. Dobovišku v Trbovljah, J. Frole v Št. Petru, J. Gostišu, J. Koširju, I. Manfredu, Fr. Potočniku in I. Verstovšku v Ljubljani, A. Šulgaju v Hrastniku, A. Ve-hovcu v Trnovem-Bistrici in F. Vidicu v Logatcu; inž. Martineu v Divači; adjun-ktom I. Valenčiču ja A. Vličarju v Št. Petru, Fr. Pircu v Sežani, M. Košuti in A. Kovačiču v Št. Petru; asistentom K. Šubicu v Divači. E, Sili na Opčinah in E. Rajge-lju v Sežani. — Priznanje nekega poveljstva so prejeli: višji revidenti Fr. Borštner in I. Pipan v Ljubljani; R. Petere v Ormožu, J. Poženel v Zagorju, I. Stopar v Polj-čanah in V. Stroj v oorovnici; adiunkti A. Bajec ln A. Gregorc v Ljubljani, K. Komac na Opčinah, I. Gorišek v Divači, Fr. Pu-stoslemšek v Ljubljani,
—	Razpisava uradniških mest pri državni železnici. Z dnem 1. januarja 1918 sprejme se za obseg c. kr. uprave državnih železnic (z izjemo okrajev c. kr. ravnateljstva državnih železnic Krakov, Lvov in Stanislavov ter c. kr. vodstva obrata v Černovice) nekaj upravičencev do uradniških mest. Prosilci naj vložijo prošnje najkasneje do 10. oktobra t. 1. pri poljubnem c. kr. ravnateljstvu državnih železnic in naj dokažejo z listinami izpolnitev sledečih sprejemnih pogojev: 1. Starost 17 do 35 let (krstni ali rojstni list); 2. avstrijsko državljanstvo (domovinski list); 3. pošteno življenje (uradno spričevalo iz najnovejšega časa); 4. uspešen obisk srednje šole, katere zrelostno ali odhodno spričevalo in polletna spričevala zadnjih dveh šolskih let pred dovršitvijo dotičnega zavoda); 5. po-povolno telesno sposobnost za izvršujočo železniško službo (kar se dožene z železniško zdravniško preiskavo); 6. znanje nemškega službenega jezika v pisavi in po potrebi tudi drugega deželnega jezika (s šolskimi ali izpitnimi izpričevali). Za službeno rabo zadostno znanje nemškega uradnega jezika se dožene z neformelno izkušnjo od strani uradnikov uprave državnih železnic. Prosilci, ki izpolnjujejo vse te zahteve in ki so vojaške službe popolnoma prosti, sprejmejo se činovnim redom 1. januarja 1918 in se jiih izplača od dne nastopa službe pripomoček mesečno 50 K s pripadajočo draginjsko doklado najmanj 50 K in največ 95 K. Prosilcem, ki izpolnjujejo vse zahteve, ki pa še niso vojaške službe prosti, ob'jubuje se sprejem z enakim či-novskim redom in z enakimi prejemki s pogojem, da jih pristojna vojaška oblast vojaške službe oprosti. Sprejeti prosilci pri-delijo se v svrho strokovne izobrazbe železniški strokovni šoli, kateri kraj se smatra v smislu službenega reda tudi za prvi službeni kraj. V tej šoli morajo upravičenci napraviti predpisane izpite, na kar dobijo po strokovni izkušnji iz brzojavne, telefo-niČnc in varstvene službe (3 mesece po vstopu) povišan pripomoček 60 K na mc-sec. Istočasno sc jih imenuje za uradniške aspirante. Po končani železniški strokovni šoli morajo aspiranti dovršiti še 3 mesečno šolanje v prometni službe ter napraviti prometni izpit, na kar se jim poviša pripomoček na mesečdo 100 K, ne da bi se jim ustavila draginjska doklada. Imenovanje za uradnika X. službenega reda se bo izvršilo najkasneje tekom treh let po 1. januarjem 1918 z letno plačo 1600 K in določeno stanarino, ako bo službovanje, povolj-no. Službeno razmerje do uprave državnih železnic more se pa prekiniti potom odpovedi še tekom 5 let od dne imenovanja za uradnika X. službenega reda.
Smrtna kosa. Umrla je v nežni mladosti 14. let gdčna Anica Lončarjeva, hčerka prespoštovane rodbine finančnega svetnika g. Lončarja v Novem mestu.
Umrla je znana Novomeščanka gosp. Lucija Kindl, stara 83 let. Rajna je bila vdova po krojaču in pismonoši Kindl. — Umrla je v Novem mestu dne 30. septembra 61 let stara vdova-zasebnica g. Terezija Vovko. — Umrl je v Gradcu davčni kontrolor v pok. Emil Unar, brat gospe Marije Pogačnik, sod. nadofic. soproge v
—	Smrtna nezgoda. Posestnica Uršula Uršič z Jezera se je peljala na barje s svojim šestletnim sinčkom Jakotom. Deček je sedel na vozu poleg matere. Ko je šel voz čez kanal, je deček padel z voza, Eno kolo mu je šlo čez prsi, kar je dečka tako poškodovalo, da je kmalu na to umrl.
—	Žrtev domovine. Umrl je v nadomestni bolnici v Ljubljani osemnajstletni Franc Zupančič koo planinski strelec. Doma je bil iz Ronfanje vasi in letošnjo pomlad je sledil cesarskemu povelju ter hitel za dom med bojni grom. Dokler je bil France še v zaledju, je vsaki drugi ali tretji dan svoje starše razveselil z vojno dopisnico. Ko se je pa meseca avgusta bližal bojnemu pozorišču aa Krasu, je pisal zadnjikrat ter vskliknil: Ko bi vsaj vodo imeli, pa bi bilo dobro. Od takrat so njegovi starši zastonj čakali na kak glas svojega ljubljenega sina. Dne 19. septembra so pa dobili brzojavko: »Franc Zupančič umrl.« Z bojišča je bil prepeljan v Ljubljano in je vsled neke trebušne bolezni Šc tisti dan umrl.
Občinske volitve v Zagrebu bdodo 15, 16, in 17. oktobra,
—- Zdravniki stavkajo. Zdravniki v bolnici usmiljenih bratov v Zagrebu so napovedali stavko. Vrše se pogajanja.
Primorske novice.
— .Potresi na Sp. Štajerskem. Brzice. Potresni sunki so se v mesecu avgustu in septembru večkrat ponavljali. Posebno močnih sunkov ni bilo. Precej hiš je že popravljenih, tudi frančiškanska cerkev počasi napreduje; ni upanja, da bi bila letos popolnoma popravljena, ker jc delo velikansko. Trgatev je končana, bo pravi vier-unddreissiger. Dne 20. sept. se je pripeljal v Brežice deželni predsednik iz Gradca, ekscelenca grof Attems, si ogledal deželno bolnišnico, frančiškanski samostan in cerkev ter se popoldne zoDet odpeljal
— Talijo za eršitev življenja v znesku 52 IC 50 v. je priznala deželna vlada gimnazijcu Borisu Vilfan iz Kranja, ki je z lastno smrtno nevarnostjo rešil iz vode gimnazijca Jožefa Birtiča iz Kranja.
Trst in Nemci. Dr, Pavel Samassa, rodom Ljubljančan, se razpisuje v »Frem-denblattu« o pomenu Trsta za Avstrijo. Pravi, da je nevarnost, da bi Slovenci v nekaj letih popolnoma poslovenili Trst, če hi postal avtonomno mesto. Zato mora biti Trst združen z državo. Koristi nemštva zahtevajo, da vlada Nemce v Trstu ščiti, Kedaj si bodo Ne mci izbili iz glave misel, da sta pojma Avstrija in nemštvo še za bodočnost istovetna?
Županstvo Solkan na Goriškem, sedaj v Sturijah štev. 36, pošta Ajdovščina na Primorskem, poživlja sledeče, naj mu takoj prijavijo svoj naslov: Jožef Peršič iz Kromebrga hiš. štev. 60. — (Ima dobiti cn zavoj od padlega sina Jožefe). — Nadalje: Jožef Bone iz Kronberga hiš. štev. 77. (Kovček njegovega padlega sina Alojzija hrani c. kr. sodnija v Ljubljani.) — Nadalje naj se oglasi Anton Vižin iz Kronberga hiš. Stev. 85.
Županstvo Bovec, sedaj v Radovljici oživlja sledeče občinarje, katerih sedanje ivališče niso mogli dognati, da sporoče semkaj svoje naslove, da jim dopošljemp za rekvizije nakazani nam znesek in sicer: Anton Rot iz Dvora št. 47; Šulin Andrej iz Dvora št, 45; Gasperčič (Petrnač) iz Dvora št. 72; Kravanja Matija iz Bovca št. 201; Mlekuž Josip iz Bovca št. 247; Klavora Ivan iz Dvora št. 23; Gasperči I. iz Dvora št. 21; Komac iz Dvora št. 10 in Sovdat Albin iz Bovca št. 245.
Kuracijski urad Kal na Kanalskem naznanja, da se je začasno nastanil v Cerknem (Goriško).
V	Skadru je umrl v mladostni dobi 21 let enoletni prostovoljec četovodja Vinko Bratina iz ugledne družine Jernej Bratino-ve iz Otlice pri Ajdovščini. Imenovani se je bojeval na južnem Tirolskem, v Galiciji in je bil premeščen k nekemu inženirskemu oddelku v Skader, kjer ga je doletela prerana smrt.
Na Sv. Gabrijelu je padel 5, t, m. Andrej Vidmar iz Mesarjev 20, Rihenberg,
f 1	■ k..	i	t t* .L . * , ^ k. H jk '
Bil je vrl mladenič, krepke postave, v župniji sploh kot tudi pri vojakih priljubljen. Od začetka organizacije najzvestejši član, cerkven in društven pevec, navdušen Orel in večletni načelnik, pri prireditvah najde-lavnejši. Prvi stre! je oddal 6. januarja 1915 v Galiciji, poteni neprestano v bojni črti, zadnji strel s samokresom 5. septembra t. 1. na sv, Gabrijelu. Za svoje junaštvo jc bil odlikovan « dvema hrabrostnima svetinjama in z malo srebrno svetinjo. S sv. Gabrijela je pisal prej svojim staršem, da se kmalu vrne v deželo »rajsko milo« na oddih. A Vsemogočni ga je drugi dan v plačilo za neomadeževano življenje in junaštvo poklical v deželo večno rajsko milo, ko je utrujen od celonočnega vrtenja strojnice to oddal tovarišu, sam pokleknil in streljal z revolverjem' — in zadet od sovražne kroglje v glavo se zgrudil. Tako se redčijo naši dobri mladeniči. Hudo skušanim staršem, ki so izgubili najboljšega sina, naše iskreno sožalje! Ob njegovem grobu žaluje ves Ri-henberg. Ti, dragi Andrej, vživaj pri Bogu zasluženo plačilo, Tvoj duh ostani med mladeniči!
Umrla je begunka Jožefa Tomažinčič iz Lokvice pri Opatjem selu. Umrla je v Volovicah pri Kralju v Vltavi na Češkem. Zapušča tri nedorastle otroke. Njen soprog se nahaja v ruskem ujetništvu. Blag ji spomin!
Umrla je v Rodniku Katarina Rake.
Tržaška tramvajska družba je pod pritiskom odzgoraj in odspodaj naznanila nainestništvu, da obdrži v službi vse starejše osobje; odpuščenemu mlajšemu osob« ju bo izplačala plačo za cel mesec in ne samo za en teden; polagoma, kakor bo začel tramvaj zopet voziti, bo sprejemala nazaj tudi mlajše osobje. Te dovolitve je vzelo osobje na svojem shodu v prostorih socialno demokratičnih strokovnih organizacij na znanje ter obenem sklenilo naslednje zahteve: Med starejše moštvo morajo biti všteti tudi uslužbenci, ki so bili odpuščeni iz vojaške službe, bodisi potom su-perarbitracije, kot invalidi ali ker so nad 50 let stari; mlajše osobje naj se sprejema nazaj po službeni dobi; uveljavi naj se zopet skupna delavna pogodba, ki jc veljala do vojne z Italijo, .
Marija Humar iz Banjšice pri Gorici naznanja svojemu možu Jožefu Humar, kateri je ostal kot orožnik na Banjšici, ko jc ona morala bežati, da se nahaja kot begunka na Raki pri Krškem na Dolenjskem.
V	Wagni ustreljenemu dečku je bilo ime Anton Pucli.
Zahvala. Slovenski begunci v Traut-magnsdorfu na Sp. Avstr. se iskreno zahvaljujejo preČ. gospodu dekanu Cirilu Zainar za trud in tolažbo, Bog stotero plačaj! Srčna hvala pa tudi vrtojbenskim dekletom, ki so poveličale službo božjo s petjem.
Postrezite! Anton Cigoj, Sappeur-komp. ' * ' „ prosi za naslov
6t«m 230.
SLOVENEC«, Hne 8. oktobra 1917.
Str. 5.
svojega botra čevljarja Josipa GleSčič, omenjenega v »Slovenčevem« dopisu. »Iznajdljivi fantje«. — Ivan Prinčič, k. u. k. Mil. Bauleitung, Feld'«ach b. Graz, prosi za naslov Alojzija Prinčič, pd. Žiži iz Kozaae, ki je odšel iz bolnišnice v Feld-bacbu kot sanitejec; izročiti mu ima dve dopisnici njegove matere iz Italije.
Martin Winkler, doma z Lokvi št. 51,
S. Trnovo pri Gorici naznanja svojim lju-im otrokom, da se nahaja sedaj v Zati-čini ŠL 7 na Dolenjskem in jih prosi, da se pismeno oglasijo.
Iščem župana Lebaoa iz Lokovca pri Čepovanu. Naznani naj se Leni Šuligoj, Sp. Šiška, Celovška ulica štev. 67, Ljubljana.
LjnUiiansKe nov cc.
lj Umrl je minulo soboto zvečer v Ljubljani preč g. Henrik D e j a k, zlatomašnik, kn. šk. dun. svetnik in župnik v pokoju. Rojen;je bil 13. julija 1840 v Ljubljani, v mašnika posvečen 1. avgusta 1863. Služboval je i kot kaplan v Dolah pri Litiji, v Radečah pri Zid. mostu, na Bohinjski Bistrici v Polhovem gradcu, v Sori, kot kurat v Budanjah in slednjič od 1. maja 1881 dalje h c t kurat oziroma župnik nad 30 let na Vrhpolju pri Vipavi. L. 1910. je bil imenovan za kn. šk. duh. svetnika. Leta 1911 je po 47 letnem službovanju stopil v pokoj in se naselil v Ljubljani. Bil je zelo blag enačaj. Bavil se je v mladosti z umetnostjo. Bil je vešč fotograf, marljiv risar in spreten slikar. Ves svoj prosti čas je daroval umetnosti. Nekatere njegove slikarske Študije so prav zanimive in umetniške. Na Vipavskem je mogo slikal za cerkve in tudi v drugih ozirih marsikaj ustvaril na polju cerkvene umetnosti, risal načrte za cerkveno opravo itd. Naslikal je tudi več oltarnih slik, največjo sv. Nikolaja za župno cerkev na Bohinjski Bistrici. Naslikal je dalje prav dober portret knezoškofa dr. Jan. Krizostoma Pogačarja za Škofijsko palačo. Se zadnja leta v pokoju je rad in vedno slikal. Sodeloval je risarsko tudi v nekaterih starejših letnikih »Dom in sveta«. Pogreb je bil danes popoldan ob 5, uri.
lj Josip Stusslner f« V soboto je v ljubljanski deželni bolnici po kratki bolezni v 67. letu svoje dobe preminul g. Josip Stus-siner, c. kr. višji poštni kontrolor v pokoju. Pokojnik, rodom Ljubljančan, po svojem očetu Belokranjec, jc bil med znanstvenim svetom daleč preko meja avstrijske države znan kot izboren koleopterolog in ma-Ukolofl. V govoru in pisavi vešč jugoslovanskih jezikov, nemščine, italijanščine, francoščine in angleščine, je bil član mnogih znanstvenih družb in je prijateljski dopisoval z naiodličnejšimi učenjaki-razisko-valci žuželk in mehkužcev. Prepotoval je nile Drave, Save in Donave vse južnoev-rOpske dežele v svrho znanstvenih raziska-vanj, odkril mnogo dotlej nepoznanih žu-želk, pajkov in polžev ter jih popisoval v znanstvenih publikacijah najodličnejših evropskih strokovnih družb. V priznanje njegovih velikih zaslug so znanstveni veljaki celo vrsto žuželk poimenovali po njem in tako ovekovečili njegovo ime. Posebno se je Josip Stussiner zanimal za podzemeljske jame in njih favno ter zapustil v rokopisu mnogo zadevnih spisov. V svoji ožji domovini je bil kot učenjak manj poznan, ker je bil nad vse skromen, dokaj samsvoj mož, ki nikdar ni silil v ospredje. Dasi ni soglašal s političnim pokretom zadnjih desetletij, jo bil pokojnik zelo koncilijanten gospod in dober družabnik, ni pa nikdar v družbi maral govoriti o svojih znanstvenih prizadevanjih.
Ij Odlikovanje. Nadvojvoda Evgen, marial in poveljnik neke vojne skupine je polkovniku Avgustu Kleinschrodt pl, Fran-ueimb, etapnoštacijskemu poveljniku v Ljubljani, za posebne zasluge v korist prostovoljne sanitetne službe podelil marijan-ski križec nemškega viteškega reda.
Ij Nevarno je obolel na legarjo član hrvatskega gledališča g. Rajko Peček.
lj Slučaj, ki ni slučaj. Piše se nam ln priobčujemo: Mestnim cestam kanalom itd. sc povsod pozna dolga doba vojne. Marsikje bi bilo treba popravila; ob deževju so včasih celi deli cest pod vodo, ker so pokvarjeni ali zama-šeni kanali. Vemo, da magistratu tudi primanjkuje ljudi kakor povsod in zato so marsikaj potrpi, kar bi morda tudi v sedanjih časih pri nekoliko bolj objektivni oskrbi ne bilo treba. Tembolj smo bili prebivalci v Val. Zarniko-vi ulici veselo presenečeni, ko so prišli mestni delavci in pričeli delati tlakovano koritnico za odtok-vode. Navozili '■•'o kamenje, pesek in se veselo lotili dela. Ta ulica ima siccr kanal, ki pa je za odtok cestno vode brezpomemben, ker ni nikjer koritnic za odtok vode. Veselili so se torej prebivalci te ulice, da jim več no bo zastajala voda pred hišami ter da bode cesta lepo osušena. Hvaležni smo bili magistratu, da je kljub silnemu pomanjkanju ljudi in materija-vsled česar zaostajajo najnujnejga 'tela po celem mestu, obrnil svojo skrb ravno na našo tiho ulico. Čudno se nam Je sicer zdelo, da so pričeli z delom rav-
no na sredi ulice pri hiSi M. PrelovSka, načelnika mestnega stavb, urada; vendar smo si mislili, da je končno vsejed-no, če se prične koritnica v sredi tlakovati aH pa pričetku in radovali smo se dalje lepe tlakovane mulde. Veselili smo se pa prezgodaj; ko je bila koritnica pred hišo M. Prelovška dograjena, so mestni delavci pobrali šila in kopita in šli drugam na delo, morebiti zopet v kako ulico pred hišo, kjer stanuje kak visok gospod z magistrata. Tako je ostal večji del ulice brez koritnice, le pred hišo mestnega uradnika se deževnica lepo odtoka, »Vsak je sam sebi najbližji«, si bodemo mislili, ko bodemo skakali čez luže precl našimi hišami. Čez nekaj časa zopet so mestni vozniki pričeli voziti dan na dan droban pesek v našo ulico. Vnbvič smo upali, da bodemo te dobrote deležni vsi prebivalci ulice. Ta pesek so lepo posuli po cesti, pa glej ga spaka! zopet le pred hišo g. Prelovška. Tam je cesta tako lepo urejena in posuta z drobnim peskom, kakor v dobrih časih pota V naših parkih. Kdor ne veruje, naj gre na lastne oči gledat ta slučaj. Ostali prebivalci v Valentina Zarnikovi ulici so mnenja, da ravno tako plačujojo davke kakor g. Prelovšek; če je torej potreba, da se uredi ulica, naj se uredi cela brez izjeme in ne samo pred hišo mestnega uradnika. To je menda pravo in pravično mnenje; kajti mi in drugi mestni prebivalci ne nosimo težka mestna bremena zato, da gotovi gospodje do svojih hiš hodijo lepo po suhem, mi drugi vsi pa po lužah in blatu. Povsem se nam močno zdi, da bi bilo treba gotovim gospodom na magistratu in njihovem početju posvetiti malo več pozornosti.
lj Nekaj besedi o cestnem prometu. Po
ljubljanskih cestah se je v zadnjih letih razvil naravnost velikanski promet. Temu se ni čuditi, če pomislimo, da se je število prebivalstva pomnožilo za več kot tretjino, tako da šteje Ljubljana danes okoli 75 tisoč duš Ne le, da imamo stalno precej vojaštva tu, častnike in podčastnike z njih rodbinami, se je v mestu in v predmestjih naselilo tudi več beguncev. Po ulicah kar vrvi; vozovi in avtomobili švigajo sem in tja, tramvajski promet pa se je najmanj po-trojil, tako da ga celo priklopni vozovi komaj zmagujejo. Teh predrugačenih razmer pa občinstvo prav nič ne upošteva in se jim v nobenem oziru ni prilagodilo. To nam posebno kaže tramvajski promet! Kakor hitro se ustavi voz na kakem postajališču, rinejo čakalci kakor čreda ovac v njega in ne pomislijo, da mora občinstvo najprvo izstopitil Vsled tega se na zadaj ležeči platformi razvije huda gnječa, ljudje se prerivajo in gnetejo, stopajo si na noge in za trenutjfe se promet popolnoma ustavi, ker vsled gnječe ne more nikdo v voz in nikdo ne iz njega. Moški, ki pušijo smodke in smejo torej le na platformo, se ne premišljajo, stopiti kot prvi v voz, s čemur zastavijo pot ženam in otrokom, ki bi radi v notranjost voza. Te gnječe pa je v veliki meri krivo tudi vozeče se občinstvo, ki ne izstopi dovolj hitro in pravočasno, ko se je voz ustavil na določeni postaji, temveč se še ozira naokoli, kramlja ali nadaljuje kak razgovor. Dokler se ljubljansko občinstvo ne bo otreslo teh svojih malenkostnih navad in razvad, se mu bo z upravičenjem posmehoval vsakdo, ki je kedaj bival v kakem velikem mestu in ki ve, koliko je vreden čas. Time is money! Najprvo torej in hitro izstopitil Na tramvaj čakajoče občinstvo naj med tem mirno počaka, dokler ni izstopila zadnja oseba, saj se voz nikdar ne odpelje, preden ni vstopil zadnji pasažirl Pri tem pa ni treba, da se gnetejo čakalci tik ob stopnicah voza in da se prijemljejo držajev, tako da izstopajoči niti ne vedo, kam bi postavili svoje noge — saj pride vsakdo pravočasno na voz! In gospodje, ki pušijo, naj mirno počakajo, da vstopijo kot zadnji, saj vendar ne morejo in ne smejo nikamor drugam, kakor na platformo. Vob-če pa se je udomačila čudna navada, da sili vse na platformo, tudi dame in otroci, med tem ko je voz v notranjosti često na pol prazen. To je brezmiselno in ovira promet, ker je voz zadaj preveč obtežen. Dame, otroci in starejši gospodje sodijo v voz; platforma je pred vsem za kadilce in za one, ki se jim posebno mudi, n. pr. za vojaške ordonance. Občinstvo se mora samo disciplinirati in mora upoštevati te oso-bito v današnjem času same po sebi razumljive zahteve, če hoče, da dobi Ljubljana, središče Slovenije, tudi na zunaj lice velikega mesta. — Nič boljši ni cestni promet vobče! Za pešce so hodniki ob hišah in trotoarji. V Ljubljani pa se občinstvo kakor nalašč postavlja in premika po sredini cest. Če se ob kaki bolj prometni uri, n. pr. opoludne ali proti večeru pelješ z vozom po glavnih cestah, dobiš vtis, kakor da bi občinstvo naravnost sililo pod konja in voznik mora imeti železne živce, da prepreči nesrečo. Naravnost neverjetna je pa gnječa, ki se ob večernih urah sredi vozne
goti razvije na križišču Selenburgove in rešernove ulice ter Dunajske ceste in čuditi se moramo, de trpi to policija, ki ima
vendar skrbeti xa cestni red. Tu je najpro-metnejSa točka Ljubljane. Od vseh strani Švigajo avtomobili in vozovi, k čemur pride ie tramvaj Šoferji naj še tako trobijo, vozniki «aj še tako kričijo, občinstvo se po navadi komaj zmeni za to. Res čuditi se je, da se tu Se ni pripetila kaka večja nesreča. Pešci torej na hodnike I Če se na hodniku snide kaka večja družba — posebno dame imajo to lepo navado — naj ne zastavi celega hodnika, s čemur ovira ves promet, temveč naj se nastavi bolj ob robu, dokler ni dokončala svojega važnega razgovora. Ravno tako naj v večjih družbah šetajoči ne merijo cele širine hodnika, temveč naj se stisnejo bolj skupaj. V vsakem velikem mestu se je vsled policijskih predpisov udomačila navada, da se po trotoar-jih in šetališčih hodi po levi strani gori in po desni nazaj, tako torej, da velja za pešce isti red, kakor za voznike. Na ta način se promet razvije sam po sebi in ne more nikdar zastajati. To je v zelo prometnih ulicah, kakor je na primer Šelenburgova, posebne važnosti. — Upamo, da bodo te opazke nekaj zalegle. Kakor smo ?e nagla-šali, se mora občinstvo samo disciplinirati, Iznebimo se malomestnih navad, da dobi Ljubljana tudi na zunaj lice velikega mesta, slovenske stolice. Ravno sedaj je čas in prilika za to, ko igra Ljubljana tako važno vlogo!
Ij Pouk na ljubljanskih šolah nameravajo baje zopet še bolj omejiti za nekaj časa. Obrtnonadaljevalnih šol pa letos menda zopet ne otvorijo. To so grozovite posledice vojne.
lj Smrtna kosa. V deželni bolnici je v petek, ob pol 8. uri zvečer umrla po kratki bolezni gospodična Marija Rabič iz Tržiča, stara 35 let. Pogreb se je vršil v nedeljo ob pol 2. uri popoldne na tukajšnje pokopališče k Sv. Križu,— N. v m. p.!
lj Iz ruskega ujetništva se je oglasil nadporočnik v rez. g. Franc Zupančič, ge-ometer v Kranju. Pravi, da je zdrav. Oglasil se je iz Kijeva,
lj Poškodoval se je predvčerajšnjim v delavnici mizarskega mojstra A, Rojina tamošnji 18 let stari vajenec Andrej Novak iz Tomačevega štev. 12, Ko je deval deske v cirkularno žago, mu je ena odletela nazaj s tako močjo, da mu je odbila dva prsta na levi roki.
Iz mestne aprovizacije. Prizadetim strankam se daje v znanje, da razdeljuje mestna aprovizacija nakazila — dokler je kaj blaga v zalogi: 1. pšenični zdrob za otroke do tretjega leta, ob torkih; 2. ovseni riž in ovseno moko za doječe matere ob sredah in 3, moko na zdravniška spričevala ob petkih v mestni posvetovalnici, vselej od devete do dvanajste ure dopoldne, lj Meso na rumene izkaznice B. Mestna aprovizacija bo delila v torek 9. t. m. v cerkvi sv. Jožefa med stranke z rumenimi izkaznicami B meso po znižani ceni. Na vrsto pridejo: Od pol 2. do 2. št. 1 do 200, od 2. do pol 3. štev. 200 do 400, od pol 3. do 3. št. 400 do 600, od 3. do pol 4. št. 600 do 800, od pol 4. do 4. št. 800 do 1000, od 4. do pol 5. št. 1000 do 1200, od pol 5. do 5. št. 1200 do 1400, od 5. do pol 6. št. 1400 do 1600, od pol 6. do 6. št. 1600 do konca. Ena oseba dobi en četrt kilograma, dve osebi pol kilorrrama, 3 do 4 osebe tričetrt, pet do 6 oseb 1 kilogram, 7 do 8 oseb 1 in Četrt kilograma, več oseb 1 in pol kilograma. Kilogram stane 2 K.
lj Krompir. Stranke V. okraja prejmejo na nova nakazila krompir v skladišču pri Miihleisnu na Dunajski cesti v torek dne 9. t. m. Dopoldne od 8. clo 9. ure štev. 1 do 200, od 9. do 10. štev. 201 do 400, od 10. do 11. štev. 400 do 600. Popoldne cd 2. do 3. štev. 601 do 800 od 3. do 4. štev. 801 do 1000, ocl . do 5. štev. 1001 do konca. Vsaka oseba dobi 3 kilograme. Kilogram stane 30 vinarjev.
lj Zelje. Stranke z rdečimi izkaznicami brez A štev. 1 do 600 prejmejo kislo zelje v cerkvi sv. Jožesa v torek, dne . t. m. dopoldne. Od 8. do 9. štev. 1 do 200, od 9. do 10. štev. 201 do 400, od 10. clo 11. štev. 401 do 600. Vsaka oseba dobi 1 kg zelja, vzame ga pa tudi lahko manj. Kilogram stane 80 v.
lj Špeh za četrti okraj. Nekaj strank četrtega okraja ni dobilo v ponedeljek dne 8. t. m. špeha, ker je izostala oddaja prešičev. Vsem tem strankam pravočasno naznanimo, kdaj pridejo na vrsto.
lj Sadje na rumene izkaznice C St. 2201 do konca. Stranke z izkaznicami C. št. 2201 do konca prejmejo sadje na dvorišču šolo na Ledini v torek dne 9. t. m. popoldne. Od 2. do pol 3. št. 2201 do 2300, od pol 1 do 3. št. 2300 do 2400, od 3. do pol 4. 2400 do konca. Vsaka oseba dobi en kilogram, kilogram stane 40 vin. Sadje na rdeče in rumene izkaznico A.e Stranke z rdečimi in rumenimi izkaznicami s črko A prejmejo sadje na dvorišču šole na Ledini v torek dr.e 9. t. m. popoldne. Ou pol 4. do 4. pridejo na vrsto vse stranke z rumenimi izkaznicami A, od 4. do pol 5. stranke z rdečimi izkaznicami A št. 1
do 100 od pol 5. do 5., ntranke z rdečimi izkaznicami A št, 101 do konca. Vsaka oseba dobi en kilogram. Kilo-i gram stane 40 vin.	,
Ij Najdena je v neki delikatesni trgo-i vini na sv. Petra cesti srednja vsota denarja. Natančnejše se poizve v mestnem tržnem uradu.	j lj Našli so se včeraj dopoldne ženski zlati naočniki. Izgubiteljica istih naj se oglasi v hotelu j; Union«, soba Stev. 30.
Novo sredstvo proti krvavenju pljuč. V vojni prilogi lista »Miinchner medicini-sche Wochenschrift« opozarja štab. zdrav« nik dr. Haedicke svoje tovariše na prepro« sto sredstvo, katero je že pogosto in z zelo dobrim uspehom vporabljal pri krvavenju pljuč. Tuberkuloznim vojakom, pri katerih se je pojavilo krvavenje pljuč, je dal trikrat na dan chininum tannicum in krvave« nje se je ustavilo in se ni več povrnilo. Zdravnik že omenja, da je bral to sredstvo pred leti v nekem avstrijskem medi« cinskem listu.	. , , J
Izbama vinska letina. O vinski letini na Štajerskem poroča »Slov. Go« spodar«: Oci vseh strani dobivamo po-) ročila. o izborni vinski letini. Vinogradniki pridelajo mnogo več in boljšega vina kot so ga pričakovali. Grozdje jo izredno sočnato, snažno in zdravo« Mošt ima te dni 20 clo 24 stopinj sladkorja. Take izborne kapljice že pol stoletja ni bilo. »Srednjega« vina, kakor je imenoval urad za ljudsko prehrano mošt, kateri tehta 16 stopinj, danes ni« Edino izabela in šmarnica se še pri« števa danes med slabša vina, vse dru« go, bodisi še v tako neugodni legi, je vino boljše in najfinejše kokovostL Letnik 1917 bo slovel stoletja in stoletja. Kakor izvemo, se plačuje mošt, ki tehta od 18 do 20 stopinj, po 3 K 40 vin« do 4 Iv, kar pa tehta 20 do 24 pa 4, 5 in celo po 6 K liter.
Pokvarjen krompir. Dunajska »Zeit« poroča, da je zadnje tedne prišlo na Duna) okoli 100 vagonov tako pokvarjenega krompirja, da so ga morali večinoma uničiti. Le mal del so mogli prepustiti industriji v predelavo.
Fižol, ki je čez noč postal bel. Reški listi poročajo: Na nekem parniku so zaplenili 130 kilogramov lepega rdečega fižola, ki ga je hotel nekdo utihotapiti v Dalmacijo. Zaplenjeni fižol so spravili v skladiSče reške aprovizacije, kjer so pa našli zjutraj namesto rdečega fižola lep bel fižol. Sedaj to zadevo preiskujejo.
Zelje v ljubljanski okolici pod zaporo. C. kr. deželna vlada je postavila s privoljenjem c. kr. urada za ljudsko prehrano vse zelje v ljubljanski okolici (okrajno glavarstvo ljubljansko) pod zaporo, da se tako omogoči preskrba ljubljanskega mesta in vojne industri-* je na Kranjskem. Zelja ne sme niti pridelovalec, niti trgovec ali katerikoli drug posestnik oddajati tretjim osebam (konsumentom, trgovcem), razeti če izda za to posebno dovoljenje mestni magistrat ljubljanski (mestna aprovizacija, Poljanska cesta št. 13). Bazen tega so zavezani pridelovalci zelja, obrtniki, trgovci in drugi posestniki oddati vse zelje, ki ga ne potrebujejo za lastno gospodinjstvo, mestni apro* vizaciji ljubljanski, ako to zahteval mestni magistrat ljubljanski. V ljubljanski okolici sami lahko ostane le tisto zelje, ki ga potrebujejo pridelovalci zase in za svojo rodbino; prebivalci, ki sami ne pridelujejo zelja, a stanujejo v okraju, in vojaške bolnišnice in drugi vojaški oddelki, ki so nastanjeni v oko* lišu ljubljanskega okrajnega glavarstva. Zelje, ki preostaja producentom in konsumentom v ljubljanski okolici in ki je namenjeno za Ljubljano, smejo kupovati le osebe, ki imajo posebno izkaznico od ljubljanskega magistrata. Kdor bi v ljubljanski okolici kupoval zelje brez take legitimacije, zapade najstrožji kazni. Izkaznice izdaja mestna aprovizacija v Ljubljani, Poljanska cesta št. 13. Mestna aprovizacija bo večinoma vse zelje kisala v lastni željan ni in je v to svrho vzela v najem ze-ljarno gospoda Josipa Jakopiča na) Mirju. Drugi zeljarji bodo smeli izdelovati zelje le pod kontrolo mestnega; magistrata ljubljanskega — policiji in žandarmeriji je naročeno, da zasleduje in prime vsakogar, kdor bi v ljubljanski okolici in v Ljubljani prevaža,1 zeljo brez posebnega dovoljenja mestne aprovizacije.
V Franciji uvedejo krušne nakaznice.
»Ncue Ztiricher Zeitung« javljq, V celi Franciji sc uvede krušna nakaznica 6. oktobra.
— Prepoved pismenih poročil v zavojih. Ponovno se opozarja, da je strogo prepovedano prilagati pismena poročila zavojem. Poštni uradi so upravičeni, da zavoje vpričo oddaialca odoro in pregledajo.

Jožef* mati,
h, Jnnko,
brat;!,
fflinka E^dvIIia, sestri.
Daleč od svojega ljubljenega mesta ob Soči, iz katerega ga je pregnala vojna usoda, s solzami hrepenenja po dragem zapuščenem domu, katerega naj bi — o britka usoda!— več ne videl, je umrl 6. oktobra zvečer po kratkem pa potrpežljivo prenaša« nem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v 86. letu starosti, naš dobri, težko preizkušeni oče
cesarski svetnik
vitez Frznc Jožefovega reda, c. kr. višji okr. zdravnik v p.
Zemeljski ostanki predragega pokojnika se bodo v torek dne 9. oktobra ob 3. uri popoldne začasno prepeljali iz hiše žalosti Celovška cesta št. 66 na tukajšno pokopališče k Sv. Križu, od koder ga bodo pozneje — ko se vrnejo mirni časi — prepeljali in položili v rodbinsko rakev v Gorici.
Zadušna sveta maša se bo brala v četrtek dne 11. oktobra ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi čč. oo. frančiškanov.
V LJUBLJANI, dne 8. oktobra 1917.
Ana Marzinf, Marija Novak, Fani Zor« JoSipma, .flngeuiia
ličere.
Prosi so tihega sožalja 1
JTeksander, • Rihard
sinova.
Cena mleku na Reki. Reška mestna občina je sklenila z nekim veleposestnikom v Dombovaru pogodbo za dobavo 4000 litrov mleka na c'an, ki ga razprodaja na drobno v lastni režiji V to svrho si je nabavila posode in hladilnike, cela reč jo stane tako drago, da jc morala nastaviti ceno mleku po 1 krono 60 vinarjev liter, ne cla bi imela pri tem vinar dobička
Rekvirirana tiskarna v Šibeniku. »Hrvatska Država« poroča iz Šibenika: Tiskarno dr. Krstelja, dr. Drinkoviča in tovarišev so oblasti rekvirirale. Materijal so prodali brez vednosti lastnikov za svinec, med tem ko so ti bili v zaporih ali pa v taboriščih za internirance in konfluirance. Kakšno materijelno škodo imajo lastniki v teh časih, tega menda ni treba povdarjati.
Občinsko posredništvo. Navodnik in zakon kronovine avstrijskega juga. Spisal dr. Fran Mohorič.
Knjižica prinaša oba državna okvira zakona (iz leta 1869 in 1907), ki prepuščata pc jno ureditev posredništev in njih poslovanje deželnemu zakonodajstvu; po-4eg teh državnih zakonov prinaša knjižica tudi deželne dopolnilne zakone in sicer za Kranjsko, Koroško, Štajersko in Goriško-Gradiško.
Posebno važna pa je knjižica zato, ker je v njej navodnik z obširnim komentarjem zakonov, z zgodovino o nastanku in razvoju posredništva, s pojasnitvijo razmerja med državnima in deželnimi ncsrec1 niškimi zakoni, z razpravami o pristojnosti, ustavljanju, okolišu, sestavljanju in poslovanju posredništev, o uradnih knjigah, posredniških pristojbinah in razmerju med posredniško in sodno razpravo in poravnavo.
Z izdajo teh zakonov in tega navodni-ka se je odpomoglo živi potrebi. Za dosego poravnave med prepirajočimi se strankami v neznatnejših civilno-pravnih zadevah (o denarnih terjatvah in pravicah do premičnih reči, o sporih o določitvi ali popravku mej nepremičnih posestev ali o zemljiških služnostih, v sporih o služnosti stanovanja, v prepirih o posesti) kakor tudi sprave v rečeh razžaljenja časti se za-more na Koroškem, Štajerskem in Goriškem ustanoviti posredništvo v vsaki občini, na Kranjskem, kjer je stopil tozadevni zakon v veljavo leta 1911. ozir. leta 1914, se je pa moralo. Posredništva (posredovalni uradi), ki obstoje najmanj iz treh od občinskega zastopa izvoljenih zaupnikov in enega namestnika, potrebujejo neobhodno pri svojem poslovanju zakonovo besedilo; to je sicer objavljeno v državnem in deželnih zakonih (na Koroškem samo v nemškem jeziku!), ki so pa radi omejenega števila natisa težko dostopni; še bolj je pa treba posredniškim zaupnikom navodnika s podrobnim tolmačenjem zakona, da vedo, kako jim je postopati v obče, posebno pa v dvomnih slučajih. Tak poljuben navodnik je spisal deželnosodni svetnik dr. Fran Mohorič. Vsled tega se knjižica priporoča vsem, ki imajo opraviti s posredništvi, zlasti pa županstvom in posredniškim zaupnikom.
Cena broširani knjižici 2 K 80 vin., vezani (kartonirani) pa 3 K 50 vin. Naroča se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Plemenski prasci se bodo oddajali dne 11. oktobra ob 8. uri zjutraj na Zelenem hribu pri dolenjskem kolodvoru v Ljubljani. Vsi naročniki naj se ta čas točno zglase. Kranjsko de želno mesto za vcovčevanje živine.
se sprejmo proti dobremu plačilu. Pri delu izven Ljubljane je prehrana zagotovljena. Vpraša naj se pri Kranjski stavbni družbi, Ljubljana, Levstikova ulica 19.
Kje, pove uprava n Slovenca« pod št. 2539. (3)
gJSjP" Kupi se lahek, dobro ohranjen v
na kateri bi se lahko nataknile tudi sani. Evcnt. se kupijo tudi same saai. — Cenjene ponudbe pod iifro „Sani 1920" na upravo ..Slovenca", 2511 (3)
T
i t Ji
Proda se
Ljubljana, Zeleni pot t' poleg kopališča Kolezije.
Vsem sorodn!kom, prijateljem ln znancem sporočamo podpisani tužno vest, da jo Bog poklical k sebi našo nad vse ljubljeno in nepozabno hčerko oziroma sestro
Vido Kosovelj
v nežnej mladosti, staro komaj 15 let in pol. Padla je kot žrtev sovražne granate, zadeta v srce, dne 29. septembra t. 1. med begom iz vasi.
Na svidenje draga Vidka nad zvezdami ; obdržimo te v spominu za vedno.
Črniče, dne 3. ok^J-ra 1917.
s teletom so naprodaj. Ljubljana, Poljcnska cecin C5.
zmožen slovenskega in nemškega ježika se epreime takoj pri fotografičnem zavodu F G ABit/rZ, nasl. MiiUerja, Ljubljana. Miklošičeva cesta 6.	2550
Iščejo se -M
e
Uuu
opremljena in prazna, velika in majhna. 2544 (3)
Vratar hotela »Slona.
EI3 Soriškem biva sedaj z družino na BšSgsfu, Rsč-sa 15, Gorenjsko. — Iščem
iUtk&»i26ffl B^&S-iP&HBBaeSj
gnsfilsilšaria in Fosssforfka iz Lakovsa.
Kupi se vsaka, tudi najmanjša množina, dobro posušenih
? Eirašek in Fabolh
vsako posebej, po 2 S in dobro posušeno
prešesrine brnlefe m šssSsoffc
po 80 vin. kg. Ponudbe in pošiljatev se prosi na tvrdko Franc Kos v Ii.i2.j!;aai.
Spreime se
d Sn^nfliCn o Seno2e£aEi.
kateri bi se deloma prbskrbeli z živili,
Si; spiisei za min igralo.
Z zgradbo se prične 15. oktobra t. 1. Oglasiti se je pri c. kr. vodstvu stavbnega okraja v Ljubljani, Stari trg 34, I. nads r. ali pri cestarju Andreju Re-lsefn v Mednem prt Medvodah.
Sprejmo n tdkoj poštena in izurjena
v s j	a
»1519
z dobrimi spričevali za restavracijo v zelo prometnem kraju. Založiti mora kavcijo. Istotam se sprejme tudi takoj
Izurjena mora biti tudi dobro v šivanju. Naslov pove upravništvo Slovenca pod št. 2557.
Fran Marolt, Ljubljana,	800
lovenske vojaške narodne pesmi
za K 1 50 ali K t'80 se še dobe. Po pošti 20 v več.	Najlepše ilanlo. "tSgifl
suknene odrezke stare in nove, kakor vse vrsle bombažastih in volnenih cunj, ž.kjevino, ode'?, vrvi itd. v vsaki množini in po najvišji ceni
kupuje: E. Kotzbek, Kranj.
2388
vešča slovenskega in nemškega jezika, želi pre-, meniti službo, najraje " na deželo, v bližini Ljubljane. Ponudbe na upr. tega lista pod Prodajalka.
dobi takoj službo v strojilni tovarni SAMSA & CO v Ljubljani, Metelkova ulica 4. Invalidi imajo prednost. 2521
mlad, vojaščine prost, zmožen obeh dež. jezikov, vešč mešane široke, želi premostit, svoje službovanje bodisi v mesto, ali na deželo. Naslov pove uprava tegr. lista pod »Vojaščine prost."
St. 2553.
imajo turške srečke in nove srečke avstr. Rdečega križa vsled njihove vedno zvišujoče se denarne vrednosti! Vsaka srečka zadene! Glavna dobitka znašata čez
Natančno pojasnilo z igralnim načrtom razpošilja brezplačno:
Srečkovno zasto stvo 11, LJubljana.	2106
Marija StussTner javlja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njen ljubljeni brat, gospod
STIISSINE!
c. kr. poštni nadkontroioz v p.
v soboto dne 6. oktobra db 7*7. uro zvečer, previden s tolažili sv vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši dne 8. oktobra iz deželne bolnice k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Blagega pokojnika priporočam v molitev in blag spomin.
LJUBLJANA, 8. oktobra 1917.
(tudi samo za ča.-a vojne) v piomotni ulici v Ljubljani. 1 otiudl e na upravništvo ,,Slovenca" pod , S ino."