221. številka. Sjjnbljana, v petek 26. septembra. XXIII. leto, 1890. Icbaja vsak dan *\w*-i„ izimši nedelje m praznike, ter velja po pofiti prejnmaii za avatro-ogerske dežele za vse leto 15 t»ld., *.\ pol luhv 8 gld., za četrt Ista 4 gld., u jeden taesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano broz pošiljanja na dom za vse loto IS gld., za četrt leta I gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pdAHjai^jt u -I"") rakuna M po lO kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poitnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po rt kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat in pn 4 kr.. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in npravnistvo je v Gospodskih ulicah fit. Vi. Dpravnifitvn nnj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacij«, oznanila, t. j. vse* administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uijuduo vabimo na novo naročbo, stare gospodo naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem Času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobć vse Številke. ...SLOVENSKI Ni A ROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........S „ — „ „ Četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ gPQT Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravu ihtvo „Slov, Nar oda* V EJubl jaitl, 2G. septembra. Ta mesec je minolo deset let, kar se je sklenila nemškoavstrijska zveza. Moža, ki sta jo sklenila, ne vodita več vnanje politike, grof Andrassv je že mrtev, knez Bismarck pa v pokoji. Njijino delo se je pa ohranilo do danes in se utegne morda ohraniti Se nekaj časa. Umestno je sedaj, da spregovorimo nekaj o tej zvezi. Deset let je že precej časa, posebno v današnji dobi, v dobi železnice in brzojava, ko se vsi dogodki mnogo hitreje vrša in preminjajo. Danes že lahko premišljamo, je li ta zveza dosegla svoj smoter, je li bila koristna za našo državo. Knez Bismarck je to zvezo sklepal gotovo le v interesu Nemčije. Ker je s svojim napačnim postopanjem zaigral prijateljstvo Rusije, moral si je poiskati drugje opore, Če bi Nemčija bila od dveh stranij napadena. To oporo je zares našel v Avstriji. Kar a« tiče Nemčija, reči moramo, da se je zveza dobro obnesla. Francozi se je neso upali napasti dobro vedoč, da bodo sami morali se bojevati ■ Nemci, ker bode Avstrija zadrževala Rusijo, da ne poseže v boj. Posebno je ta zveza Nemcem postala koristna, ko se jej je pridružila še Italija, katera bi iahko vsak ča3 prijela Francoze z južne strani, da bi vseh svojih Čet ne mogli poslati na severno bojišče. Ta zveza bila je deset let Čuvarica nemške varnosti. Naravno je torej, da se Nemci vesele desetletnega obstanka te zveze in le žele, da bi se še dalje ohranila. Nemški listi se tudi nadejajo, da bo ta zveza še dolgo ohrani in jo je posebno utrdil shod cesarjev v Rohnstocku. Mi ne bomo preiskavah, ali je ta zveza trdna ali ne, temveč hočemo sploh pretresovati, če je koristna Avstriji in Evropi sploh. Ko se je ta zveza sklenila, Avstrija ni imela nobenega sovražnika v Evropi. Nam se ni bilo bati napada od vzhoda ali od zapada, kakor Nemcem. Po tem takem za nas ta zveza tedaj sploh potrebna ni bila. Najbrž bi je grof Andrassv niti sklenil ne bil, da ni Bismarck znal naslikati mu, kake ugodne posledice bode ta zveza imela glede" avstrijske balkanske politike. Grofa Andrađsva, ko je bil pridobil Avstriji Bosno iu Hercegovino, bilo se je polastilo neko hrepenenje, da bi Avstrija razširila svoj upliv do Egejskega morja. S tem bi se pouzdignila njegova slava, ker je v tem stoletji prvi spoznal, da ima Avstrija iskati slavno bodočnost na vzhodu. Po preteklih desetih letih pa vidimo, da sad, ki ga ima naša država od te zveze, ni baš sladek. Z Rusijo prišli smo v take razmere, da vsi višji krogi že resno računajo s tem, da utegne priti do vojne z Rusijo. Avstrijski častniki se že več let uče ruščine, da jo bodo vsaj za silo znali, kadar stopi naša vojska na ruska tla. Pred desetimi leti nesmo imeli nobenega sovražnika, danes pa nam preti neprestana nevarnost od vzhoda. Pa tudi glede balkanske politike nam zveza z Nemčijo ni dosti koristila. Bosna in Hercegovina še dandanes ni povsem avstrijska. Nemčija nnin ni mogla toliko pomagati, da bi za stalno pridobili ti dve deželi. Naš upliv na slovanskem jugu tudi danes ni večji, nego je bil pred desetimi leti V Srbiji je naš upliv skoro popolnoma izginil, v Bolgariji se pa tudi Hamo opira n;i Koburžaua. Stališče poslednjega pa ni posebno trdno. Zavisno je le od Stambulova, ki pa menda nikakor nI poseben prijatelj Avstrije. Ta zveza ima neugod/n upliv na našo notranjo pol'tiko. Nemcem daje moč, da ložje ovirajo uresničenje narodne jednakopravnoBti v naši državi. Baš vsled te zveze imajo nekateri elementi v Avstriji pogum, da priporočajo neko tesneje združenje z Nemčijo, po katerem bi naša država prišla v nekako zavisnost od Nemčije. Nedavno je v Linci voljen za državnega poslanca mož, ki je v svojem programu priporočal tako te.sneje z:lruženjo z Nem • čijo. Zveza z Nemčijo ovira naravni notranji razvoj naše države, ker pospešuje nadvlado jedne narodnosti nad drugimi v naši državi in tako vzbuja vedno nevoljo mej nenemškimi avstrijskimi narodi. Pa tudi glede splošne evropske politike ta zveza ni izpolnila nad, katere so se vanjo stavile. Fvropski mir danes ni bolj zagotovljen, nego je bil pred desetimi leti. Že .samo ruski manevri ob ruski zapadni meji so vzbudili bojazen, da kmalu pride do občne ovropake vojne. Svet občno misli, da se mnoga evropska vprašanja ne bodo dala rešiti brez velike evropske vojne in da te vojne tudi tripelalijanca ne bode preprečila, ko se Rusija zanjo le dobro pripravi. Naravno je torej, da mi desetletnice nemškoavstrijske zveze no moremo biti tako veseli, kakor so jo Nemci ia da se ob tej priliki ne moremo ubraniti misli, da bi morda kaka druga zveza za Avstrijo bila boljša. Politični razgled. AUMrttinjU* rfe'/eU*. V Ljubljani, 26. septembra. Ur. Itiefjer (ti češka sprava. Vodja Staročebov je na Dunaji baje grofu Taaffeu stavil ultimatum glede češkega notranjega LISTEK. Slavnostni govor. Govoril 8. Beptembra t. 1. v čitalnici Planinski pri Vilhar-jevi alavnosti J. Podboj. (Dalje.) PaČ je moral za one dobe junaškega srca biti, kdor si je upal javno oglasiti Be v zaničevanem slovenskem jeziku in svoje rojake buditi iz spanja. To je storil naš slavljenec Vilhar. Srečna usoda ga pripelje iz Nemškega Gradca, iz naročja nemške neveste, v milo domovino. Vilhar je sicer pozneje preklinjal to usodo, a bila je srečna za nas. Oče ga pokliče domov, da prevzame gospodarstvo graščine Kaleč pri Pivki. L. 1843. se Vilhar oženi v Senožečah. Pisal je še takrat le v nemškem jeziku — kar se nekaj posebnega pripeti in odloči pot njegovemu prihodnjemu delovanju za zmiraj. V Senožečah namreč sklene Vilhar iskreno prijateljstvo z vnetim Slovencem. Bil je to duhovnik, nedavno umrli vojaški župnik Nikolaj Zic. Ta nekega dne Vilharju očita nemško poezijo in porogljivo dostavi: „Kaj ti pomaga nemške pesni kovati; Goethe ali Schiller tako nikdar ne boš. Loti se rajši domačega jezika!" — Vilharja britko speče ta beseda, spozna, da je bil na krivem potu, še tisti dan začne študirati slovensko slovnico in že čez par dnij zloži svojo prvo pesem „Predčutki", ki so jo prinesle „Novice" 1. 1845. Postal je od tega dne Slovenec z dušo in telesom ter srdit sovražnik našib narodnih protivnikov. Iskra, zatrnjena v njegovo srce, je vzplamtela v žareč ogenj narodnega mišljenja, kateri je odseval iz vseh njegovih del, dokler ni ugasnil za zmiraj z njegovo rano smrtjo. — Veliko je to, če pomislimo, da so za Vilharjeve mladosti možje, čuteči za našo slovensko narodnost, bili Bilno redke prikazni, da je Vilhar kot graščakov sin bil v nemškem duhu odgojen, v šolah le nemški poučevan, da mu je vedno in povBod jedino le taj-ščina zvenela na ušesa. Spoznal je sedaj, da je sin zapuščenega slovenskega naroda, uvidel je nizko stopinjo njega omike in posvetil vse svoje duševne sile njegovemu razvitku in napredku. — Lahko nam je hoditi zdaj po uglajeni poti ali čast in zasluga onim, ki so v hudih čaBih ta pot nacrtali in s svojimi težavnimi stopinjami vdelali! Pokojni slovenski literat Levstik, ki je poučeval Vilharjeve otroke in spoznal njegove izredne zmožnosti, zlasti njegovo prirojeno pevsko Žilo, ga je še bolj vnel za delo na zapuščenih ledinah slovenskega pisanja. — Tako so jeli prihajati na dan prvi plodovi njegovega pesniškega duha, Vilharjeve pesni od 1. 1845. naprej v „Novicah" in slovenskih Koledarjih, dokler jih ni sam Vilhar zbral in 1. 1860. podal slovenskemu občinstvu. Ponižno se izgovarja v začetku te zbirke in pravi o svojih pesnih: Vem, da jo lepših Jaz nisem PreSoron, Cvetic po vrteb, No Vodnikov stric, Te pa so zraatlo Nabral pa som nokaj Na skalnatih tleh. Domačih cvetic. Co bodo vam vstreglo In seglo v srce, Bom družili nabiral Še lepših kot te. Izročam jih jugu, Kaj ž njimi že ve ; Naj sestram vonjajo, Naj brate bude! Kakor ni vsacemu Človeku dano peti, tako ni vsak poet dober pesnik. Kdor pa ima od Boga pesniški dar ter ob jednem korenito pozna duha in življenje svojega naroda, o najmanjši travici ljubko zapoje. Oboje se nahaja pri Vilharju v obilni meri. Bil je rojen slovenski pesnik. Zato se vse njegove pesni gladko bero, gladko pojd; zajete so narodu iz srca; zložene so v njegovem duhu; cvetice so iz domačega polja. Čeravno se vse njegove poezijo ne morejo mej klasične šteti, vender so vse prijetno domače, mnogo celo veličastne; iz vseh pa žari pesnikova gorka ljubezen do domovine. Ni gu skoraj stanu, ni ga domačega dela, da bi ga ne bil Vilhar s kako pesnico počastil — narodu v pouk in zabavo. Vse je radovedno čakalo, uradnega jezika. Če vlada ne ustreže tej češki želji, predno se Bnide deželni zbor, bode dr. Rieger odložil mandat in se odtegnil političnemu življenju. Dr. Riegra je baje pregovoril njegov zet dr. Braf, da je storil ta odločni korak. Tako poročajo „Moravski Listytt Je li stvar resnična, se kmalu pokaže, kajti deželui zbor se kmalu snide, vlada pa vender ne kaže dobre volje, da bi ustregla tej češki želji. Trdn javsko to/> n i št vo. Iz poslednje številke vojaškega naredbenika izvemo, da se je trdnjavsko topništvo pomnožilo za tri batalijone. Donedaj je bilo 12 batalijouov, odBlej pa šteje trdnjavsko topništvo 6 polkov po 2 bata-lina in 3 samostojne batalijone. V vojni bodo polki imeli po tri batalijone. Pa tudi sanitetni oddelki se povekšajo V vojni bodo šteli 21.608 mož, dosedaj so pa le 15.482. Tako se vojska polagoma po-množuje. Vii;&iije « t a 24. septembra. [Izv. dop. | Poročal Vam je že nek dopisnik, da so se na mestu, kjer vodi nova cesta ob mestnem pokopališči, našli zanimivi rimski grobovi. Naši arheologi doslej neso znali, da bi bila baš na prostoru sedanjega mesta kedaj kakova rimska naselbina. To dokazale so še le sedanje izkopine. Odprlo se je doslej nad 20 grobov in g. muzejalai asistent Schulz je pridobil za Ljubljanski muzej kacih 60 žarnic, kakeršne so Rimci rabili za spravljauje mrtvaškega pepela. Poleg teh žarnic našlo se je 6 svetilmc (anipela) v jako različnih podobah s prav zanimivimi okrasbami. Nekaj žarnic žganih je od rudeče, nekaj od črne gline. Našlo se je tudi kacih 20 prav zanimivih igel (fibulae). Nekatere izmej njih so takozvanega gal-skega izvora in neko zapestje, ki kaže biti iz etru-ških časov. Velika redkost je meč 1 meter dolg in kedaj bode Vilhar spet katero zakrožil, in čuvši kako novo pesem njegovo, so jo Slovenci hitro znali, prepisavali in razšh|ali. Kmalu se je pelu po mestih in vaseh — vsa dežela je oživela vsled milega pevanja in nedolžnega veselja. — Vilharju je bilo z lahka, pesem zložiti. Ce je bila ugodna prilika in on pri dobri volji, kar v hipu je imel pesem skupaj ter ob jednem na glasoviru zaigral melodijo, tako mi je pravil učitelj njegovih otrok. Mnogo pesnij njegovih je bolj lokalnega značaja na pr.: „Razdrški smo fantje", ali: „Hali, halo" — — — i. t. d., ki jih je obranila le še tradicija. Da so Vilharjeve poezije kar čez noč bi rekel — narodne postale in se Slovencem prikupile kakor nobene druge, je pripomogel največ ugoden slučaj, da je Vilbar sam zložil svojim pesnim krasne na-peve. Bil je pesnik iu zajedno skladatelj. Kako redkoma sta združena ta dva talenta v jedni osebi! Id tudi pri skladbah svojih je vedel Vilhar udariti na pravo struno. Svoje pesni je ubiral po vzgledu naših narodnih pesnij: preproste so in lehke, a vender tako mile in sladke, da se na prvi hip primejo poslušalca. Njegove pesni: „Po jezeru bliz' Triglava", »Mila mila luoici", „Sem slovenska deklica", nBom šel na planince", „Ko tičica sem pevala", „Ne vdajmo Bel" in druge se pojo po vsem Slovenskem; pojo jih ne le izurjeni pevci, poje jih tudi kmetsko ljudstvo: fantje pod lipo, dekleta, kadar predejo k delu doma in na polji, hlapec in pastir — vse poje Vilharjeve pesni ne vedoč, da so odmevi z njegove strune, s strune našega Planinskega rojaka. Pa ne samo po Slovenskem, tudi dalje so segle Vilharjeve pesni. Mej Hrvati, Srbi in Čehi so skoraj tako domače kot pri nas. Reči smem na kratko, da poleg slovenske „marzeljezeu, Jenkove „Naprej zastave slave!" ki je znana vsemu slovanskemu svetu, so Vilharjeve skladbe najdalje prodrle. Id naj poreko glasbeni kritiki kar hote, naj dokažejo, da je bil Vilhar le samouk v glaBbi, da se ni strogo držal glasbenih pravil, tega nihče nikoli ne bode ovrgel in to je in ostane njegova slava, da je znal peti za narod. Malokateri pesnik je doživel to slavo, ali recimo nobeden, da bi si narod pesni njegove tako do cela osvojil kakor Vilhar. Venec vseh njegovih skladeb gre brez dvojbe pesui: „Po jezeru bliz1 Triglava", tako mi piše Vilharjev sin, genijalni komponist Franc Serafin, in ko bi ne bil naš slavljenec nobena druge pesni z melodijo zložil kakor to jedino, zaalužil je našo hvalo m priznanje, zakaj odkar je zložena, ne mine dao, da bi se ta mila, narodu nad vse priljubljena pesmica, ne pela po slovenskih zemljah. (Kouec prih.) drugi rimski meč l1/, čevlja dolg, kakor so jih imeli rimski vojaci. Ljubljanski muzej dosedaj še ni imel nobenega tacega ekBemplara. Mej raznimi bronastimi iglami našli so se tudi zlati uhani, popolno čisto ohranjeni in jeden novec z napisom Tacitus Augustus, ki je vladal okolu 1. 275 po Kr. r. Go8p. Schulz priredil je na prav okusen način razstavo teh predmetov, katere čisti dohodek pripade dijaškemu podpornemu fondu. V tem, ko to pišem, hodijo Novomeščani iz vseh krogov gledat teh zanimivih naših predniških ostankov. Ob jednem je našel g. Schulz etruški (?) grob v mestnem gozdu ob Krki. Našle so se posode od grafita z zanimivimi ročaji v podobi volovske glave. Pričakovati je, da se dobe še zanimivejše izkopine na tem prostoru. Pa tudi na prostoru, kjer so bili rimski grobovi, je odkritih samo toliko grobov, kolikor jih je bilo na cestnem terenu iu videti je, da mora zemlja malo višje še kriti lepe zgodovinske zaklade. Gosp. Schulz se bode lahko zadovoljen povrnil v Ljubljano in obogatil naš tako zanimivi muzej s popolnoma novimi objekti. H Pivke 24. septembra [Izv. dop.] Dne 21. septembra imeli smo občni zbor Pivške podružnice sv. Cirila in Metoda. Udeležba je bila nepri« čakovano mnogobrojna. Zastopani so bili vsi stanovi prav dobro. Tako n. pr.: bilo je gospodov duhovnov pet, uradnikov štirje, učiteljev štirje, trgovcev sedem in druzih precej. Po šesti uri otvori g. predsednik zborovanje s primernim pozdravom. Za tem sledi kratko poročilo tajnikove in blagajnikovo, poslednjič volitev novega odbora in dveh odposlancev k glavni skupščini. V odbor voljeni so bili gospodje: Matej Pintar, duhovnik Trojaki predsednikom, Fran Grozni k, duhovnik Zagorski podpredsednikom, Štefan J e 1 e-nec učitelj Trnjski tajnikom, Hrabioslav Lav renči č trgovec v Št. Petru blagajnikom, Dragotin Ćes-n i k učitelj Zagorski iu Miha Kalan nadučitelj Št. Peterski odbornikoma. Odposlancema k glavni skupščini- bila sta z vsklikom izvoljena gospoda Matej Pintar in Fran Križaj. Pri posameznih nasvetih sklene se, da se napravi še letošnjo jesen kaka veselica v prid podružnici in Bicer, jedeukrat v Zagorji, drugikrat v Št. Petru. Po zborovanji, katero je predsednik sklenil z naudušenim govorom in Slava-klici na presvetlega vladarja, pela se je cesarska pesem in pričelo se je nabiranje prostih doneskov in udnine. Nabrala se je lepa svota. Za tem prične se prijateljski večer. Zagorski „Slavčki" na čolu jim g. dr. Bile, zapeli bo nam „Slovence sem" iu več drugih. Slava jim! J- Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je za novo šolsko poslopje pri sv. Marjeti pod Ptujem 150 gld , za cerkev v Blačah na Koroškem pa 100 gld. — (Politično društvo „Sloga" v Gorici.) Poročali smo že telegrafično ob izidu zborovanja in volitev, ki bo se vršile pretekli ponedeljek. Navzlic res čuduemu in samovoljnemu postopanji društvenega predsednika dr. Jos. To u k lij a, ki ni hotel Bklicati zbora, potem pa, ko je bil k temu primoran, zopet zavrnil vsprejem novih udov, katerih se je oglasilo nad 4 00, ali kakor je od rekel odložil njih vsprejetje za Čas po občnem zboru, propadel je on in njegova stranka popolnoma, ter je bil izvoljen z 5iJ glasovi od 86 glasov dr. Ant. Gregorčič predsednikom. Ker so po tem porazu Touklijevi pristaši zapustili dvorano, bila je z 54 glasovi proti 8 izvoljena protitonklijeva lista. Nadejamo se, da bode prerojena „Sloga" delovala prav krepko! — (Gosp. Dragotin Wenger,) okrajni sodnik v Št. Lenartu, pridodeljeu bode vsled dovoljenja pravosodnega ministerstva začasno okrožnemu sodišču v Celji. — (I v an Rendič,) slavni kipar dogotovil je poprsje hrcegovBkega metropolita Leontija Radulo-vića v Mostaru. Kip je od marmorja in krasno izdelan. Postavil se bode še ta mesec na metropo-litov grob. — (Račun o dohodkih in troških družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1 889) kaže dohodkov : Doneski podružnic 3808 gld. 3 kr., darila in veselice 773 gld. 34 kr., volila 70 gld., za prodane knjige 364 gld. 90 kr., obresti 426 gld. 16 kr., skupaj 5542 gld. 43 kr. Troškov: šolski vrteči iu šola v Trstu 2921 gld. 56 kr., posojilo šolski občini za zgradbo nove šole 1000 gld., za narodno šolstvo 701 gld. 90 kr., za študentovske kuhinje 54 gld., za natisk in razpošiljanje knjižice (II in III. zvezek) in „Vestnik" 798 gld. 79 kr , Nagrade pisateljem 160 gld., nakup molitvenih, poučnih in zabavnih knjig za podružnice 235 gld. 76 kr., Tiskovine 95 gld., 40 kr., podpore podružnicam 116 gld. 10 kr., poštnine 129 gld. 50 kr., razni troški predsedstva, tajništva, za skupščino itd. 128 gld. 5 kr., skupaj 6341 gld. 6 kr. Ker je bilo v blagajnici 1. januarija 188i> 9911 gld. 77 kr., torej skupaj 15.354 gld 20 kr., ostalo je po odštetih troških v znesku 6341 gld. 6 kr. v blagajnici 9013 gld. 14 kr. naloženo obrestonosno pri raznih hranilnicah in 'posojilnicah; dalje dvoje dolžnih pisem šolskih občin v zneskih po 700 gld. in 1000 gld. — (Namestništvo v Trstu) zavrglo je pritožbo Pazinskih Italijanov proti občinskim volitvam dne 4. t m. S tem je konec vsem lahon-skim spletkam in občinska uprava bode lahko mirno in uspešno delovala. — (Gimnazije Mariborske prvi raz red) ima tri oddelke: nemškega s 26 učenci in dva slovenska, v katerih bode vkupe 71 učencev. — (Živo srebro) našli so v Munčah (ne Mavčab) na Vipavskem. Predvčerajšnjem bili so na lici mesta: deželni glavar dr. Poki u kar, deželni poslanec Hinko Kavčič, gozdni nadzornik Goli in grof Lanthieri in se preverili, da se res nahaja obilo živega srebra, katerega so že nekoliko nabrali v male steklenice. Prebivalstvo je vsled tega polno veselih nad in si obeta boljše čase. Kakor smo se iz kosa rude, prinesene iz Manč prepričali, je ondu rea pravo živo srebro in ruda je bogata. Želeti bi torej bilo Bamo to, da bi bile plasti prav obširne in mogočne, dasi se nam Vipavske doline geologičua sestava v tem oziru ne zdi po sebno ugodna. — (Mestni fizikat) začel je sedaj pre-iskavati živila. Preiskuje se v prvi vrsti žganje („jeruš"), ocet, vino, kavo, riž i. t. d. Zasledilo se je že marsikaj zdravju škodljivega, tako n. pr. s fuksinom pobarvana rozolija, katere so samo na jednem kraji zasačili poldrugo vedro, vrhu tega pa še uekoliko škodljivega fuksina. Mestnega fizik.ita preiskavanje bode občinstvo izvestno z veseljem pozdravljalo, ker je kaj tacega že davno bilo treba. — (Vodstvo dijaške in ljudske kuhinje) poslalo nam je glede naše zadnje notice popravek, da gosp. kanonik Jeran ni vodja dijaški kuhinji, niti odbornik, ampak da on za revne dijake Bamo naroča po 3, k večjemu po 10 kr. hrane, a vodstvo .skrbi, da dobivajo dijaki za te male krajcarje dobro, toplo in zdravo hrano. Sicer pa gre hvala podpornim, to je plačujočim članom in raznim dobrotnikom. — (Novi „ribarski zakon") bil je dne 18. t. m. izdan in razposlan. Veljava njegova začne se s 4. duem oktobra. Lastnike in posestnike ribarskih pravic opozarjamo posebno na „ukaz c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem z dne 9. junija 1890. 1. št. 1473/pr." o napravi ribarskih okrajev. Kdor hoče imeti samosvoj ribarski okraj, mora uložiti in utemeljiti zahtevo v teku 3 mesecev, to je do 4. januarja 1891. Ker so v novem zakonu predpisane drugačne mere za ribe, ki se ne smejo prodajati, niti v gostilnah ponujati ali oddajati, naj bi se tudi ribiči za časa seznanili z dotičnim členom (člen VII. str. 73), da se obvarujejo škode. — (Ljubljanske dvorane) O velikosti Ljubljanskih dvoran posnamemo uradnemu listu nastopne podatke: Dvorana v „Touhalle" je 265 m dolga, 11*7 m široka, 115 m visoka. Čitalniška dvorana je 23 65 ?» dolga, 9 5 7» široka, redutna dvorana 245 m dolga, 9-15 m široka, 6*35 m visoka, kazinska dvorana 16 m dolga, 12 45 m široka. Dvorana v „Tonhalle" ima torej 310w3, Čitalniška dvorana 224 67 m«, redutua dvorana 223 50 wa, kazinska dvorana 200 m8, — (Slovansko pevsko društvo v Trstu) pričelo bode svoje delovanje dno 1. oktobra, na kateri dan se vabijo vsi gg. pevci k prvi skušnji. Začasni pevovodja je g. Srečko Bartelj. Želimo prav srino, da se oglasi prav obilo pevcev, ter da novo pevsko društvo postane močna za-slomba že obstoječim okoličanskim pevskim društ- vom, katera zadnji čas tako vrlo delujejo. Naj ae potem vsa skupno združijo v močno nerazrušljivo celoto, narodu v čast, sovragom v fetrah. — („Tržaški Sokol") priredi prihodnjo nedeljo, to je dne 28. septembra izlet v Sežano. Izletniki zbirajo se ob 2. uri popoludm« pri Pertotu v Hojami. — (Za medicinako fakulteto na Zagrebškem vseučilišči) volil je pokojni župnik Urkanović iz Resnika svoto 25.000 gld. To svoto bi imel plačati Zagrebški kapitel, ki je pokojnemu po oporoki to vsoto dolžan. Državno odvetništvo, kot zastopnik vseučiliščne zaklade ima .postopati nadalje. Sploh se kaže prav živahno zanimanje za to stvar, in hrvatski listi prijavljaljo dan za dnevom doneske na korist fondu za medicinsko fakulteto. — (Delavsko podporno društvo v Trstu) vabi vse svoje člane k posvetovanju zarad volitve novega odbora, na nedeljo 28. t. m. zvečer ob 6. uri v društvene prostore. — (Za vsprejem v vojaške šole) oglasilo se je letos nenavadno veliko učencev. Zaradi tega se bodo vsprejemali le taki učenci, kateri so dovršili popolnoma vsaj štiri nižje razrede srednjih šol. Zaradi pomanjkanja aspirantov jemali so jih preje tudi iz takozvanih pripravljavnih kadetnih kur/.ov, kar sedaj ne bode več mogoče. Menimo, da bode sedaj s tem odlokom ponehalo vedno to-žarenje, da učenci iz slovenskih šol ne znajo dovolj avstrijske zgodovine. — ( „Popotu i k.tt) Časopis za učitelje in prijatelje šole. Glasilo „Zaveže slovenskih učiteljskih društev v Ljubljani" ima v 18 številki nastopno vsebino: Nekoliko o besednem redu v ljudski šoli. — Učitelj, poBpešitelj kmetijskega pouka v šoli in izven šole. — Značaji. (Iz grškega po Teofrastu preložil prof. Fr. Breznik. — Iz „Zaveže slovenskih učiteljih društev. — Pisma iz Gradca. — Pisma iz Sibirije. — Društveni vestnik. — Dopisi in druge vesti. — Raznoternosti. — (Iz Gorjan) se nam piše 25. t. m. Včeraj popoludne nekoliko pred tremi začelo je goreti v bližnji Krnici. Ljudje bo prihiteli brž na pomoč in tudi Blejski ognjegasci so kmalu došli ter pomagali domačinom ogenj omejiti. Pogoreli sto dve hiši Mlinarjeva in Žagarjeva, (kjer je doma gosp. dež. glavar dr. Po k luk ar) z vsemi gospodarskimi poslopji. Za.arovana sta bila oba. Zažgal je pa baje osemletni deček igrajoč se s klinčki pri skednji. — Ob istem požaru piše se nam z Bleda: Včeraj popoludne ob 7. uri začelo je goreti v Kernici na Mlinarjevem hlevu, ki ie skupaj zidan z Žagarjevim. Ogenj se je hitro razširil na sosedni hiši obeh gospodarjev. Akoravno se je na Bledu pozno zvedelo o požaru, odpravila se je nemudoma Blejska prostovoljna požarna hramba pod vodstvom načelnika gosp. J. Mallnerja in namestnika J. Pe-ternela na pogorišče in posrečilo se jej je ogenj z jedno svojih izvrstnih brizgalnic toliko pogasiti, da se je Mlinarju mlin in nekaj notranje oprave, pri Žagarji pa večinoma vsa notranja oprava in blago rešilo. — (Duhovniške premembe.) V 1 a -vantinski škofiji: Gosp. Fr. Janežič, kaplan v Slov. Bistrici, pride na višji zavod za bogoslovske vede v Avgustinej na Dunaj. Gosp. Jurij Galun, župnik pri sv. Jarneji v Radvanji, prevzame župnijo M. D. v Brezji. Gosp. Jakob Tajek, kaplan v Vojniku, gre za kaplana v Slov. Bistrico, g. Blaž Kukovič, kaplan v Rajhenburgu, pride v Dramlje, g. Jože Šelih, kaplan v Vitanji gre na poslednjega mesto v Reichenburg. V Ljubljanski škofiji: Gosp. Ferdinand Kogej, župnik v Zgor. Tuhinji, je dobil vikarijat Črni Vrh nad Idrijo. Gosp. Lud. Jenko, kapelan v Trnovem pri Ilir. Bistrici, je dobil faro Knežak. — Prezentovani so nastopni gg. : Andrej Petek, župnik v Polšniku, za faro sv. Križ pri Litiji. Alojzij Kumer, župnik na Brdu, za faro Re-teče. Janez Plevaneč, župnik v Soteski, za faro Bo-štanj. — Premeščeni so gg.: Jožef Laznik, kapelan na Vrhniki, je postal farni oskrbnik v Podlipi; Peter Bohinjec, kapelan v Dobrepoljah, pride na Vrhniko; Ivan Dobnikar, kapelan v Laščah, dobil je I. kapelanijo v Dobrepoljah; Jožef Kos, kapelan v Toplici, gre za farnega oskrbnika na Sela pri Šumbregu; Jakob Porenta, kapelan v Leskovci, gre v Košano; Anton Šmid, kapelan v Št. Jerneji, grč v Leskovec. — Na novo so nameščeni gg. : Janez Piber, semeniški duhovnik, za kapelana v Št. Jer- neji; Frančišek Fik, novomašnik, za kapelana v Toplici; Anton Pfajfar, novoma.šnik, za II. kapelana v Dobrepoljah; Simon Šmitek, novomašnik, za kapelana v Laščah. — Stalno upokojena sta gg.: Frančišek \Valdecker, župnik v Boštanji in Anton Domiceli, vikar v Črnem Vrhu nad Idrijo. — (V Trstu) zalotil je nedavno tamošnji policijski nadzornik dva mlada goljufa. Prišla sta z Reke, potem ko sta prej obhodila celo Evropo. V Draždanih službovala sta oba kot praktikanta pri obeeznani Draždanski trgovski tvrdki. Rieger in \Vomatsehka, tako jima je ime, napravila sta napačno pobotnico za 3000 mark, in stara komaj 16 let, prepotovala s prigoljufanim denarjem celo Evropo, dokler niso prijeli prekanjenih tičev v Trstu. — (Slive) letos v Bosni neso obilno obrodile, zato je mnogo povpraševanja. Dunajskih trgovcev došlo je jako mnogo na Hrvatsko in v Bohiio, kupovat slive, katere v sodih pošiljajo na Dunaj. — (Vabilo h konjski dirki.) katera se bode vršila v nedeljo dne 5. oktobra 1890. I. na društvenem dirkališči v Žalci. A. Pričetim dirka. — Državna darila. Jednouprežno \ jedenkrat dirkali-ščino tir sa 1 km. Za kobile in žrebce V. konjerej-flkegu okoliša (savinjsko pleme.) starost ne čez 4 leta. Posestnik mora dokazati, da je njegov konj istinito savinjskega plemena. Uloga 1 gld.; z izgubo uloge. Najmanj 5 oglasil. I. darilo 50 gld., II. darilo HO gld., III. darilo 20 gld . IV. darilo 10 gld. in vsakemu po jedno zastavo, B. Dirka plemenskih konj. — Državna darila. Jednouprežno; dvakrat dirkali-ščino tir = 2 km. Za kobile in licencirane žrebce V. konjerejskega okoliša (savinjsko pleme.) Pri kobilah se mora dokazati, da so istinito savinjskega plemena in da so v teku zadnjih dveh let žrebetile. Uloga 1 gld., katera se nikakor ne vrne. Najmanj 5 oglasil. I. darilo 60 gld., II. darilo 30 gld., III. darilo 20 gld., IV. darilo 10 gld. iu vsakemu po jedno zastavo. C Društvena dirka. — Društvena darila. Jednouprežno; dvakrat dirkališčino tir = 2 km. Za konje vHeh dežel in neomejene starosti. Ulega 3 gld., katera se nikakor ne povrne Najmanj G oglasil. I. darilo 40 gld., II. darilo 30 gld., III. darilo 20 gld., IV. darilo 10 gld. in vsakemu po jedno za-utavo. Pri dirki veljajo pravila Dunajskega dirkar-skega društva. Oglasila k dirki vsprejemajo se naj-kasueje do 4. oktobra t. 1. pri gospodu Franu Rob-leku v Žalci in so le takrat veljavna, ako se pri oglasilu tudi uloga plača. Posestniki morajo pri ogla-silu konje natančno opisati, imenovati in na dan dirke predpoludne ob 10. uri predstaviti komisiji v Žalskem trgu; ob jednem vršilo se bode žrebanje in razdelitev trakov. Vsakakoršna pojasnila o dirki daje društveno tajništvo v Žalci. Listi za sedeže na tribiuah dobivajo se do opnludne 5. oktobra t. I. pri gosp. Josipu Sirci v Žalci, popoludne pa pri blagajnici na dirkališči. Odbor dirkarskega društva v Žalci. — (Popravek.) V dopisu iz Ljubljane v št. 220 bil je v 45 vrsti izpuščen naslednji stavek: 1889 do sv. Jurija, to je do 1. maja 1891, in v 65 vrsti je brati: od sv. Mihela 1889 do 1. avgusta 1890. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Pariz 25. septembra. Za preplavljence na južnem Francoskem dovolil je ministerski svet 300.000 frankov. Položaj na jugu se je zholjšal. Masava 25. septembra. (Agenzia Štefani). Tukaj ni več kolere. Tudi v okolici ponehava epidemija. Dunaj 26. septembra. »"VViener Zeitung" : Cesar imenoval podpredsednika Praškega deželnega finančnega ravnateljstva, baron Cher-tek-a, namestnikom glavnega ravnatelja pri glavnem vodstvu zasebnih obiteljskih zakladov. Cherbourg 26. septembra. Avstrijsko brodovje semkaj priplulo. Carigrad 26. septembra. Včeraj bil v Jildiz-Kiosku obed na čast vojvodi Leuchten-berškemu. Prisotna ruski in črnogorski poslovodja. Sultan vsprejel Leuchtenberga v zasebni avdijenci pred obedom in po obedu. V diplomatskih in turških krogih temu pohodu ne pripisujejo nobenega politiškega pomena. LiSbona 26. septembra. Govori se, da so se včeraj v Coimbri dijaki in policaji resno spoprijeli. Nekoliko mrtvih, več ranjenih. Razne vrsti. * (Sebično glasovanje.) Občinski zbor v Tjursu je te dni imel voliti komisijo, katera pojde - Pariz, da se zahvali ministru, ki je povoljno redil stvar, katera je za mesto velike važnosti. Volilo se je z listki. Po volitvi se je pokazalo, da je vsak občinski svetnik na listek zapisal svoje ime z željo, da na občiuske stroške potuje v Pariz. Volitev M je morala potem ponavljati. * (Očetova kazen.) Stari Vasilij Seran v Lipi živi s svojim aiootn ist"ga imena ie dolgo let v prepiru. Sin bi i je lahkoživec, kateri vkljub svojej odraslosti ni ničesar delai in se pustd živ i ti od starišov. Stari Seran dovel bi sina rad k temu, da bi ee poprijel dela ali vai njegovi napori bili so bob v steno To je starega Seraua tako razkacdo, da se je hotel na vsak način znebiti svojega sina. Dozorela je v njem strasna misel zažgati lastno hi^o, v katere; je tedaj brezskrbno stegoval njegov sin lene svoje ude po postelji. Hiša je sicer pogorela do tal iu ogenj je upepelil tudi sosedovo hiso, a leni nin rešil se je in U bežal iz gorečega poslopja. Očeta odveli so v Tcmešvarski zapor. * (Krotek lev.) Sokotski sultan poklonil j.' angleški kraljici krotkega leva, katerega so že pri peljali v Liverpool. Lev je tako krotek, da ho rs na ladiji pustili, da je sum hodil, koder je hotel. Pomorščaki in potovalcl so se jako zabavali ž njim. * (Vihar) Ker so letoi veliki viharji, omenimo naj, kak vihar je bil v začetku 18. stoletja v Londonu. V novembru 1703. lela jo nt rasen vihar v Londonu napravil 50 milijonov škode. Podrl je bil mnogo hiš. V Severnu in Themsi bilo jo uto nilo 8000 oseb, ne uštevši 1800 pomorščakov, ki so se potopili z vojnimi ladijami, na katerih je bilo 524 topov. V Kcntu je vihar s koreninami iz-ruval 1700 dreves, v Glocestershire je pa bil podrl kacih 600 po 80 čevljev visocih starih dreves. Vihar je bil zrušil slavni svetilni stolp Eddistonski. Utonilo jo bilo 15000 ovnov, pa tudi več družili živalij je bil vihar pokončal. * (Nedolžna medveda.) Trgovec Viljem Stanek v Pragi je v svojem oknu razstavil v kletki dva japonska medveda. Policija je pa videla v tem prestopek, da ima trgovec zveri brez oblastvenega dovoljenja. Stvar prišla je pred sodišče. Ko so mnogobrojne priče izpovedale, da sta medveda kaj prijazni živalci, in še toliko nesta nevarna, kakor mačke ali psi, je sodeč oprostil trgovca, ker zakon velja le za nevarne živali. * (Francija četrtega nadstropja.) Nek diplomat je večkrat kosil pri ministru Dutauru. Nekega dne bil je v zbornici hud prepir, malo je mankalo, da se poslanci neso stepli. Diplomat, je opomnil ministru, da je obžalovati, da se Francozi ne spametujejo, ter je pristavil, da dobro pozna narod francoski. Minister ga na to vpraša, ali res misli, da pozna Francijo. Ko mu diplomat pritrdi naglasujoč, da že 20 let biva v deželi in da ima mnogo prijateljev na Francoskem, ga vpraša minister, koliko pozna francoskih rodbin, bivajočih v četrtem nadstropji. Diplomat odgovori na to, da z ljudmi, ki bivajo tako visoko, ni znan. a minister na to opomni, da on Francije ne pozna, ker baš oni Francozje, ki so delavni in pametni, bivajo v četrtem nadstropji. * (Čudna naključba.) Ameriškemu konzulu v Parizu pripetila se je nedavno mala neprijetnost. Carinskemu uradu v Havri je zagotovil, da v njegovi prtljagi ni nobene stvari, ki bi se morala obdačiti. Ko so se njegovi kovčeki preiskali, našlo se je v njih mnogo srebrne posode. Uradniki so srebrnino konfiskovali, ostalo prtljago pa pustili. Konzul je opazivši, da ni srebrnine, takoj pisal ca- rinskemu uradu, in zahteval odškodnino. Kmalu je dobil odgovor, da ni mogoča, da bi se mu bila srebrnina zgubila, ker se še sam gotovo >pominja, da je v Hauri zagotavljal, da v kovčekih ni nobene stvari, ki bi se morala obdačiti. Konzul še sedaj ni dobil niti srebrnine, niti odškodnine. H »SE IW HPtoJI za \ leto glđa l*6#| /.« pol Ivin, 2..10; -#.ia <; u 1.15. .' * * - I 8J mrli n - * -Ai ji ii 36 Seiikl marke..... ., 55-25 — , f>f> 30 4"/0 državne srečko iz I. 18M 2fi0 gld. 131 gld. — kr. Državno srefku iz I. 1864 100 , 178 „ 50 „ Ogerskn zlata ror.ta 4°/0....... 1()0 „ Bf) , Ogertka papirna renta 5°/0......99 \\\ Dunava teg. srećko f>°'0 . . . H)0 »(Id. 120 „ 7f> " Zemlj. obč. avstr. 4V«*/» »1**1 zast. listi . . 112 „ 90 , Kreditne srečke......100 gld. 181 „ 75 , ItiulolfoM srečke..... 10 „ 20 „ BO r Akcije an^lo-Hvstr. banke . . 120 1G5 , 75 , Tramway*drulti relj« 170 jrid. e. v. . . . *218 , — Pri Kiiiol-u liII-11 v ŠpilulMkili ulicjili št. M> izšel jf« ravnokar: Prirodopis v podobah. v 250 podobah v porabo pri nazornem nauku s tlovčnsko in latinsko terminologijo, s 23 tablicami na močnem kartonskem papirji in platnenem pregibu z jako lepo naslovno podobo. I m Živalstvo 9 g i Cena. 3 gld. (701—7) 8 1 25. septembra. Pri MMlidit Miillner, Kaljan, Pavlin, Pappelbuum, Ja-neta, Looe, Bacbstein, Jonko, Schubert z Dunaja. — Barea, Veri iz 1'uija. — Uartman i-: Gradca. — Simon iz Maribor.-i. — Dr. RoSarc iz Mokronoga. — liežan h soprogo iz Soštaj na. Hartner iz Poljf-an Pri Nlouu : Kliitz, Lihven-steln, Ungar, Mayer, Bittner, Lafate 2 Dunaja. — De/.ola, Drufiković iz Idrije. — Grof Zvberg s Poljskega. — Tm-bor iz Plzna. — Barone i/. Rima. — Fabor it Gorico. — Stenghor, Racih iz Voloske. Pri lnn arsk tui tlvoru: Obcrnian, ROtliel iz Kofevja. Wuchse iz Koprivnika. — Ul čaker iz Trsta. Pri južnem kulodvoru: Reckla iz Trsta. — Bauern-feind iz Solnograda. — Tril-Jer iz Škofjeloke — Bauern-t'eind i/. Celovca. — Signal z Dunaja — Rnsau iz Zagreba » ILU ST ROVAJN m m mm m ■» mm mm w >v 1 Uredil, za izdal leto 1831. In. založil JDrstg-otiin Hribar. Dobiva se v „Nuro«lui Tlslcurni" in v l»iilcvwriiuli .1. dHontlul-jevi in 91. Cw«rber-fevi v I^jultljuni. Naroča se pa lahko v vseh bukvarnab. —.Cena 50 kr., po pošti 60 kr. gh- Vttebina: Popolen kalendarij, koledar in cerkveni koledar. Vrotnenski ključ. Statistiški pregl.d Avstro-Ogerske. Žrebanje Bro5k. Deželni patroni in njih praznovanje. Kadulje: Genealogija cesarske hiše. Sedanji vladarji evropski Vojvodina Kranjsko: Vsi deželni BitStOpi, detelni odborniki, deželni poslanci, mestni odborniki, inieelniki uradov, c. kr. notarji, advo-kHti, zdravniki, trgovina in obrt. kiueti.isku družbi, cerkvena uprava, rud-iiifika oblRBtva, aotllMa, prometni zavodi, gasilna društva i. t. d. Vojaška oblaatVS. Peipolki Konjica. Lovski bata ijoni. Boscnske čete. Topuičar-ska četa. Zenijska četa. Sanitetna četa Povozna četa. Brainbovci. Mor-Tiarica i. t. d. Državno barve evropskih dižav. Splošne določbo c. kr. pošto. Brzojavni conik. Lestvica za pristojbino kolekov ter pristojbine M pravno posle in privilegij e, knucesije, potne listo i. t. d. Sejmi na Kranjskem. Zabavni del: Naši zaslužni možje: Dr. Jernej Zupanee (s podobo). Božidar v Raić is podobo;. Janez Subic (s podobo). Ivan Dolinar (s podobo\ Razgled s po svetu. Humoreska. Naznanila. S. S ■ 1 Le malo jih je še! it srečk IU gld. 6) srečk $ gld.l® kr. (699-11) Srečke k 1 gold. dobivajo se v Ljubljani pri C. C Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne