poročilo O IZVAJANJU KA-DROVSKE POLITIKE NA OBMOČJU OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Z VIDIKA OR-GANIZIRANOSTI IN OPREDELITVE KA-DROVSKE FUNKCIJE UVOD Družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin (zelena knjižica) obvezuje vse podpisnike tega dokumenta, da organizirajo strokovne službe, ki bi bile organiza-cijsko kot kadrovsko tako usposobljene, da bi lahko odgovorno in strokovno po načelih samoupravljanja opravljale naloge kadrov-ske politike zlasti na področjih: Planiranja kadrov, pridobivanja in izbiranja kadrov, izobraže-vanja ter s tem usposabljanja kadrov za strokovnosamoupravno in družbenopolitično delo, informiranja članov delovne skupnosti, delitev osebnih dohodkov, razvijanje samoupravnih razmerij, pri-prava samoupravnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, zaščito zdravja zaposlenih ter reševanje socialnih problemov in družbe-nega standarda. Po tem dogovoru morajo podpisniki vrednotiti in obravnavati naloge, ki sodijo v sklop kadrovske funkcije enako kot ostale nalo- ge. Kadrovsko funkcijo lahko opravljajo le delavci, ki imajo pcleg ustrezne strokovne izobrazbe še družbenopolitične in moralnoe-tične kvalitete. Izvajanje del in nalog družbeno dogovorjene kadrovske politike zahteva ustrezno organiziranost kadrovskih služb v OZD in pa primerno zaposlenost in razporeditev strokovnih kadrov, ki po-samezna dela in naloge kadrovske funkcije izvajajo. Z namenom ugotovitve dejanskega stanja, organiziranosti in opredelitve kadrovske funkcije v OZD na območju občine Ljublja-na-Vič-Rudnik in zaradi spremljanja nadaljnjega organiziranja strokovnih kadrovskih služb ter nudenja strokovne pomoči tem službam je kadrovska služba IS izdelala ustrezno analizo. PRISTOP K ANALIZI Analiza je izdelana na podlagi posebnih obrazcev, ki so jih po-slate kadrovske in druge strokovne službe, ki opravljajo kadrovsko funkcijo. Kadrovska služba je z analizo organiziranosti in opredeli-tve kadrovske funkcije v OZD zbrala podatke o: — vrstah in oblikah kadrovskih služb, — številu izdelanih planov kadrov, — delavcih, ki opravljajo dela in naloge kadrovske funkcije, posebej za vodje kadrovskih služb in za druge delavce, ki oprav-Ijajo druge naloge kadrovske funkcije. A) OPREDELITEV IN ORGANIZACIJA KADROVSKE FUNK-CIJE a) kadrovska služba v delovni skupnosti skupnih služb, b) kadrovska služba v TOZD, c) drugo obliko organiziranja. B) PODATKI O PLANU KADROV a) letni plan kadrov — sprejet, v izdelavi, b) srednjeročni plan kadrov — sprejet, v izdelavi, c) dolgoročni — sprejet, v izdelavi. C) DELAVCI,K1 OPRAVLJAJO DELA IN DELOVNE NALOGE KADROVSKE FUNKCIJE a) vodje kadrovskih služb (priimek in ime, rojstni podatki, stro-kovna izobrazba, članstvo v ZK in stanovanje), b) delavci, ki odgovarjajo za kadrovsko funkcijo, c) drugi delavci, ki opravljajo naloge kadrovske funkcije: (refe-rent za delovna razmerja, referent za izobraževanje, referent za nagrajevanje, tajniki samoupravnih organov, socialni delavec, psiholog in refetent za daižbeni standard), podatki vsebujejo ertako kot za vodje kadrovskih služb. Opomba: Zaradi poenotenja posameznih del se v analizi upo-rabljajo nazivi, ki so v praksi. D) PODROČJE ŠTIPENDIRANJA IN IZOBRAŽEVANJA OB DELU (Poročilo o izvajanju štipendijske politike je skupščina obravna- vala r>a zasedanju dne 21. novembra 1978.) Podatkov niso dostavile TOZD, za katere kadrovsko funkcijo opravljajo DSSS DO, kamor organizacijsko sodijo in pa tiste TOZD, katerih DO ima sedež izven območja naše občine. Analiza je zajela 115 OZD, podatki so obdelani ločeno za go-spodarske OZD in družbene dejavnosti. OPREDELITEV IN ORGANIZACIJA KAOROVSKE FUNKCIJE Podatki o organiziranosti se nanašajo na 54 OZD s področja gospodarstva. 1. Kadrovska služba je organizirana v DSSS, in sicer: — 6 OZD ima organizirano kadrovsko službo kot samostojno organizacijsko enoto (oddelek, služba): SOZD Mercator, TOVIL, Ilirija-Vedrog, Tobačna tovarna, HOJA in Savske elektrame. — V 3 OZD se kadrovske zadeve izvajajo v okviru splošnih oziroma splošno-kadrovskih služb. 2. Kadrovska služba je organizirana v TOZD — V 3 TOZD je kadrovska služba organizirana kot samostojna organizacijska enota: Mercator TOZD Grosist, Podjetje za PTT Ljubljana TOZD Vič in Ljubljanske mlekarne TOZD trgovina, Cesta na Loko 4. — V 6 TOZD pa se kadrovske zadeve opravljajo v okviru splošnih oziroma splošno-kadrovskih služb. — V 1 TOZD v okviru sekretariata: Iskra, Inštitut za prenosno tehniko (število zaposlenih 398), — V 1 TOZD v okviru poslov vodstva in gospodarsko-račun-skega sektorja; Iskra TOZD Procesna tehnika (štev. zaposlenih 78). 3. Druge oblike organiziranja kadrovske funkcije — v splošno-kadrovski službi 17 OZD — v okviru komerciale — 1 OZD Emona-Projekt (št. zap. 20) — v okviru poslov računovodstva in obračuna OD: Kovinoser-vis in Galvanotehnika (št. zaposlenih do 50), Mizarstvo Vič (št. zaposlenih do 100), Tekstilka, Dolenjska c. (št. zaposlenih nad 100). — 1 OZD ima samo honorarno zaposlenega delavca (Zavod za družbeni razvoj TOZD AOP (št. zaposlenih 21). — Z ostalimi deli in nalogami: 11 OZD v upravi, tajništvu, preko referenta za delovna razmerja, administratorja, tajnice, poslo-vodnega organa, delavskega sveta, odbora za medsebojna ra-zmerja in raznih komisij. Zgornji pregled kaže na različno organizajjb kadrovskih služb, pretežno se kadrovska funkcija opravlja v ofcviru splošnih služb: podatek da imajo samo 3 TOZD samostojrio kadrovsko službo pomeni, da je položaj teh služb še zelo zapostavljen, kar pa tudi kaže ugotovitev, da tudi statuti OZD le malo bolje opredeljujejo organi zacijo in delo kadrovske službe. Določilo, ki smo si ga za-pisali v družbeni dogovor o kadrovski politiki, da ima vsaka TOZD praviloma svojo kadrovsko službo, take OZD slabo izvajajo. PLANI KADROV ' — Letni operativni plan ima sprejet 8 OZD — Srednjeročni plan ima sprejet 7 OZD — Letni in srednjeročni plan sprejet 17 OZD — Letni in srednjeročni in dolgoročni plan sprejet 1 OZD — TOZD PTT Vič — Plane v izdelavi ima 8 OZD — Plane kadrov ostale OZD nimajo sprejetih, niti v izdelavi ali pa so podatki neuporabni. Podatki kažejo, da je premalo OZD, ki imajo izdelan plan ka-drov, ki bi moral postati enakovreden drugim sestavinam razvoj-nih načrtov. Tam, kjer plana kadrov ni, je vprašljivo, kako organi-zacije združenega dela zaposlujejo nove delavce, kako skrbijo za sprejem novih delavcev, kako je s politiko štipendiranja, priprav-ništva, izobraževanja ob delu itd., to pa so vsi elementi kadrovske politike. DELAVCI, Kl OPRAVLJAJO DELA IN NALOGE KADROVSKE FUNKCIJE a) Vodja kadrovske službe 9 OZD ima sistemizirana dela in naloge vodje kadrovske služ-be. Kadrovska struktura: — visoko strokovno izobrazbo filozofske smeri imata 2 delav-ca, — višjo strokovno izobrazbo imajo 3 delavci (2 VUŠ, eden višjo pedagoško), — srednjo izobrazbo imajo 4 delavci. Od 9 vodij kadrovskih služb je 6 članov ZK. b) Delavci, ki poleg svojih delovnih nalog odgovarjajo tudf za kadrovsko funkcijo. V 45 OZD so odgovorni za izvajanje del in delovnih nalog ka-drovske funkcije, oz. jo vodijo, koordinirajo in deloma izvajajo vodje splošnih oz. spiošno-kadrovskih služb, sekretarji v manjših OZD pa referenti za delovna razmerja, pa tudi poslovodni organi Kadrovska struktura: — Visoko izobrazbo ima 9 delavcev, od tega je: 6 dipl. pravni-kov, 1 dipl. ekonomist, 1 profesor, 1 ing. kemije, — Višjo izobrazbo ima 9 delavcev, od tega so: 4 pravniki, 3 višji upravni delavci, 1 socialn* delavec in višji pedagoški delavec. — Srednjo izobrazbo ima 18 delavcev, — Manj kot srednjo izobrazbo ima 9 delavcev. Od skupnega števila 45 je članov ZK 19 detavcev. Delavci, ki vodijo oz. so odgovorni za kadrovsko funkcijo mo- rajo biti strokovno usposobljeni, moralno In politično neoporečni delavci, ki najtesneje sodelujejo z samoupravnimi organi in druž-benopolitičnimi organizacijami, imeti morajo pozitien odnos do vodilne funkcije v ZK. Zgornji podatek kaže, da so za vodenje kadrovske službe na-vedeni različni profili poklicev in stopnje strokovne izobrazbe. Po-datek, da ima 24 delavcev, ki opravlja vodilne naloge kadrovske funkcije le srednjo oz. nižjo strokovno izobrazbq nas ne sme za-dovoljiti. Tem delavcem je potrebno poleg njihovih delovnih izku-šenj omogočiti funkcionalno izobraževanje ob delu, ki vsebuje nove metode in oblike. c) Delavci, ki opravljajo ostale naloge kadrovske funkcije: — delavci, ki opravljajo dela in naloge s področja delovnih ra-zmerij — referent za delovna razmerja, kadrovtk. 2 OZD imata sistemizirana dela in delovne naloge delovnih ra-zmerij. Kadrovska struktura: — višjo slrokovno izobrazbo imajo 3 delavci v — srednjo strokovno izobrazbo ima 16 delavcev — manj kot srednjo izobrazbo imajo 3 delavd. Od teh delavcev je 8 delavcev ZK. Slovenijales Žičnica in Mercator Grosist imata na delovnih ra-zmerjih zaposlena po 2 delavca. Delovna razmerja v ostalih OZD izvajajo delavci, ki med drugim za dela in delovne naloge kadrovske funkcije odgovarjajo , jih vo-dijo in koordinirajo. Ti delavci naloge izvajajo deloma ali v celoti, oz. jih izvajajo tudi delavci, ki poleg kadrovskih zadev opravljajo vsa ostala dela, nekatere OZD pa delovna razmerja izvajajo preko komisije za delovna razmerja, zbora delavcev, DS. d) Delavci, ki opravljajo dela in naloge s področja izobra-ževanja Sistemizirana dela in delovne naloge izobraževanja ima 6 OZD. . . . .^v;.":;. . -y::;i- ¦¦:.:. ¦- } Kadrovska struktura: . i , — visoko strokovno izobrazbo imata 2 delavca, — višjo izobrazbo imajo 4 delavci, : ¦.*.. — srednjo strokovno izobrazbo ima 1 delavec. ' -M Od teh je članov ZK 6 delavcev. V 1 OZD dela in naloge izobraževanja opravljata 2 detavca. V ostalih OZD delovne naloge izobraževanja izvajajo po potre-bi: — ali referent za delovna razmerja, vodja splošno-kadrov-skega sektorja, komisija za izobraževanje, DS, nekaj manjših OZD pa je navedlo, da zaenkrat še nimajo potreb po izobraže-vanju. Izobraževanje delavcev kot sestavni del kadrovske politike je posebej organizirano samo v 6 OZD, kjer imajo za to delo sistemi-zirana delo in delovne naloge, to pa pomeni, da izobraževanje de-lavcev še nima pravega mesta v kadrovski politiki. Nekaj semi-narjev in tečajev še ne pomeni, da je izobraževanje organizirano, saj take akcije najdemo v vsaki OZD. ,, (. . , .., . e) Delavci, ki opravljajo dela in rtaloge s področja delitve OD — referent za nagrajevanje — 14 OZD ima sistemizirana dela in detovne naloge delitve OD Kadrovska struktura: — visoko izobrazbo ima 1 delavec .. — višjo izobrazbo ima 6 delavcev — srednjo izobrazbo ima 8 delavcev — manj kot srednjo izobrazbo 1 delavec ¦ ! Od teh delavcev so 4 člani ZK. 2 OZD imata na delitvi OD zaposlena po 2 delavca. Delovne naloge s področja delitve OD v ostalih OZD izvajajo ali vodijo splošno-kadrovske službe, sekretar, komisija za delitev OD, DS, v nekaterih OZD, oddelek za gospodarstvo — služba za ptan in analize, nekatere manjše OZD pa podatke niso navedle. Menirno, da zgoraj navedeni podatek ni točen, ker OZD niso pravilno izpolnile vprašanj v tem delu in so navajale podatke za delavce, ki to delo operativno izvajajo (računovodje, blagajniki, itd.). f) Delavci, ki opravljajo delo in naloge tajnika samouprav-nih organov. — 15 OZD ima sistemizirana dela in delovne naloge tajnika samoupravnih organov, in sicer: v DSSS 2 OZD v splošno-kadrovskem sektorju 7 OZD v centru za obveščanje 1 OZD ostalih 5 OZD podatkov ni navedlo Kadrovska struktura: — visoko izobrazbo imata 2 delavca — višjo izobrazbo imata 2 delavca -.••:¦ — srednjo izobrazbo ima 10 delavcev . — manj kot srednjo imata 2 delavca Od 16 delavcev so člani ZK 4 delavci. 1 OZD ima za opravljanje del in delovnih nalog tajnika samou-pravnih organov, zaposlena 2 delavca. g) Delavci, ki opravljajo dela in naloge socialnega delavca — 5 OZD ima sistemiztrana dela in naloge socialnega delav-ca. Kadrovska struktura: — višjo šolo za socialne delavce imajo 3 delavci — srednjo šolo za socialne delavce imata 2 delavca Od teh je član ZK 1 delavec. Delo s področia socialnega dela zahteva posebno organizira-nost dela in ustrezne obiike. Življenjski in delovni pogoji delavcev v združenem delu še posebej pa problematika zaposlenih žena in mladine zahteva ustreznejšo organiziranost te dejavnosti. h) Delavci, ki opravljajo dela in naloge družbenega stan-darda — 5 OZD ima sistemizirana dela in naloge družbenega stan-darda. Kadrovska struktura: — višjo izobrazbo ima 1 delavec — srednjo izobrazbo 3 delavci — manj kot srednjo imata 2 delavca Od teh delavcev ni nihče član ZK. 1 OZD ima za opravljanje del in nalog družbenega standarda zaposlena 2 delavca. Področje družbenega standarda so OZD prikazale tudi v po-dročju socialnega dela, tako da je podatek težje opredeliti in oce-niti. Obrazec je vseboval tudi podatke o delavcih, ki opravljajo dela in naloge psihologa, iz obrazcev ugotavljamo. da nobena OZD nima sistemiziranih del in nalog psihologa. IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV OB DELU '' Po družbenem dogovoru o temeljih kadrovske politike na ob-močju Ijubljanskih občin morajo podpisniki vsakemu delavcu omogočiti uresničevanje pravic glede pridobivanja dopolnilnega funkcionalnega strokovnega, idejno-političnega in splošnega znanja. Da pa bi lahko ugotovili.koliko delavci svoje pravice in ob- SO Kočevje 2,943 % SOLitija 1,812% SO Ljubljana Bežigrad 11,323 % SO Ljubljana Center • . 28,652 % SO Ljubljana Moste-Polje 9,190 % SO Ljubljana Šiška . 14,026% SO Ljubljana Vič-Rudnik 7,699 % SO Logatec . . 1,031 % SO Ribnica 1,161 % SO Trbovlje ' '¦ ; 4,425% SO Vrhnika 1,952 % SO Zagorje ob Savi 2,272 % 4. člen Finančna sredstva, ki jih udeleženke zagotavljajo po določ-bah tega dogovora za financiranje nakupa poslovnih prostorov za Sodišče združenega dela v Ljubljani, se udeleženkam ne vra-čajo, o premoženjsko-pravnih odnosih pase udeleženke Družbe-nega dogovora posebej dogovorijo. 5. člen Udeleženke tega Družbenega dogovora soglašajo, da bo kot investitor nastopalo Sodišče združenega dela v Ljubljani, ki bo opravljalo vse investitorske in premoženjsko-pravne naloge v zvezi z nakupom poslovnih prostorov ter najemanjeTi in odplače-vanjem kredita in sicer v okviru sredstev iz 2. in 3. člena tega Družbenega dogovora. 6. člen Ta Družbeni dogovor začne veljati, ko ga podpišejo vse njegove udeleženke. 7. člen Ta Družbeni dogovor se objavi v Uradnem listu SRS. V Ljubljani, dne .... obrazio Na posvetovanju predsednikov izvršnih svetov SO Ijubljanske in zasavske regije, dne 30. maja 1978, je bila v razpravi 0 pro-blematiki Sodišča združenega dela in družbenih pravobranilcev samoupravljanja v Ljubljani zlasti izpostavljena prostorska in ka-drovska problematika. Po ugotovljenem dejanskem stanju pora-sta pripada zadev pri Sodišču združenega dela v Ljubljani in v zvezi s tem ugotovljeni nevarnosti prekomernega porasta nere-šenih zadev, je bila v stališčih in priporočilih posebej opredeljena problematika prostorske razrešitve Sodišča združenega dela v Ljubljani, ki pogojuje vse kadrovske in druge razrešitve problema-tike te institucije. Prav tako je bilo v razpravi poudarjeno, da seda-nji prostori Sodišča združenega dela v Ljubljani ne ustrezajo in več ne zadovoljujejo potreb tega dela samoupravnega sodstva, tako iz prostorskih, lokacijskih in funkcionalnih vidikov, zato je nujno čimprej pristopiti k uresničevanju razreševanja te problematike. V ta namen je bila imenovana posebna komisija z nalogo, da prouči in oblikuje ustrezne predloge in možne rešitve glede na dane fi-nančne in druge pogoje. Glede na omejene možnosti splošne po-rabe in s tem zagotovitve potrebnih finančnih sredstev iz občinskih proračunov, je bilo sprejeto stališče, da je v finančno konstrukcijo za nakup poslovnih prostorov za Sodišče združenega dela v Ljub-Ijani nujno angažirati tudi bančna sredstva v obliki premostitvenih kreditov. Komisija je v svojih prizadevanjih pri iskanju možnosti prostor-skih pridobitev ugotovila le tri možne in razpoložljive variante. V na-daljnji razpravi je komisija ocenila da je glede na lokacijske, prostor-ske, funkcionalne in druge dolgoročnejše vidike sprejemljiva le varianta nakupa poslovnih prostorov podjetja Kurivoprodaja. Ti poslovni prostori so v Čopovi ulici št. 14 v novozgrajenem objektu (dve etaži) v neto izmeri cca 420 kv. m oziroma bruto cca 600 kv. m z vso potrebno že vgrajeno opremo. Po predvidevanjih (potrebna pa bo tudi uradna ocenitev), se bo prodajna cena gibala za vse prostore vključno s kompletno opremo, največ do zneska 15.000.000 din. Komisija je med drugim priporočila tudi naslednje: — nosilec kupoprodajne in kreditne pogodbe naj bi bilo So-dišče združenega dela v Ljubljani — za izračun sofinanciranja posameznih občin naj bi se upo-rabil ključ, ki je dogovofjen za sofinanciranje redne dejavnosti So-dišča združenega dela v Ljubljani — sredstva za zagotovitev lastne udeležbe in pokrivanje za-padlih anuitet naj bi zagotavljale Sodišču združenega dela vse občine — soudeleženke financiranja, v okviru letnih finančnih na-črtov tega sodišča, po posebej prikazani postavki ter časovno skladno in pogojeno s kreditno pogodbo. Na posvetovanju predsednikov IS SO Ijubljanske regije, dne 10. oktobra t.l. so bili obravnavani predlogi in priporočila komisije, ki so bili tudi podprti. Vsem IS je bilo posredovano v razpravo gradivo s predvideno finančno konstrukcijo, na kar pa ni bilo posredovanih odklonilnih ali spreminjevalnih predlogov. S predstavniki Ljubljanske banke — Gospodarske banke Ljub-Ijana se vodijo razgovori o najetju kreditov. Ugotovljena je priprav-Ijenost banke, da sodeluje s kreditnimi sredstvi pri nakupu teh po-slovnih prostorov pod pogoji, ki jih zajema predlog Družbenega dogovora 0 financiranju nakupa poslovnih prostorov za Sodišče združenega dela v Ljubljani. Ta Družbeni dogovor nadomešča običajno poroštveno pogodbo in je sprejem le-tega predpogoj za najetje kredita pri banki. Glede na kreditne pogoje banke bi morale vse občinske skupš-čine — udeleženke DD v proračunih za leto 1979, po predlaganih merilih, zagotoviti Sodišču združenega dela 30% lastno udelež-bo, ki bi za posamezne občine predvidoma znašala največ: 1. Domžale ¦ ,, 220.725 din 2. Grosuplje 85.140 din 3. Hrastnik 101.790din 4. Kamnik 200.475 din 5. Kočevje 132.435 din 6. Litija ' '• 81.540din 7. Lj. Bežigrad 509.535 din 8. Lj. Center 1.289.340 din 9. Lj. Moste-Polje 413.550 din 10. Lj. Štška v 631.170din 11. Lj. Vič-Rudnik 346.455 din 12. Logatec 46.395 din 13. Ribnica . . 52.245 din 14-Trbovlje .'•- 199.125din 15. Vrhnika , . . .'/.'"/ 87.840 din 16. Zagorje ob Savi ¦ 102.240 din Skupaj: •/., .; 4.500.000 din Predvidena lastna udeležba bi morala biti zagotovljena oziroma realizirana najpozneje v prvem tromesečju nasledniena leta ali pa že z rebalansi proračunov za leto 1978. Sredstva za zapadlost anuitet v letih 1980 in 1981 pa bi morale za-gotavljati udeleženke DD Sodišču združenega dela v Ljubljani, v skladu 2 amortizacijskim načrtom. Posebej pa bo potrebno dogovoriti in opredeliti način in pogoje prenosa sedanjih poslovnih prostorov Sodišča združenega dela v Ljubljani, Družbenemu pravobranilcu samoupravljanja v Ljubljani, na katerih ima ustrezne solastninske deleže vseh 16 občin. Pri tem bo zlasti pomembno ugotoviti realno valorizirano vrednost teh prostorov in ustrezne finančne deleže vseh občin, ki so le-te so-financirale. Glede n,a to, da bi bil prenos sedanjih poslovnih pro-storov Sodišča združenega dela v Ljubljani Družbenemu pra-vobranilcu samoupravljanja v Ljubljani lahko izveden šele konec leta 1979 ali v začetku leta 1980, bi bilo poračun med občinami glede solastninskih deležev najbrž mogoče realizirati šele v letu 1980. Kupnina za sedanje poslovne prostore Sodišča združenega dela v Ljubljani je leta 1975 znašala skupno 2.720.000 din in je bila sofinancirana v enakih deležih kot se predlaga v 3. členu predloga tega Družbenega dogovora. Ker je sprejem tega Družbenega dogovora predpogoj za vsa nadaljnja urejanja kreditnih in kupoprodajnih odnosov, ki naj bi bili urejeni še v tekočem letu, je nujno, da bi vse udeleženke sprejele predloženi Družbeni dogovor še v mesecu novembru t.l. Ljubljana, 27. oktobra 1978. Skupnost občin Ljubljanske regije staiiš&a predlagatelja Izvršni svet predlaga delegatom občinske skupščine, da glede na nujnost razrešitve prostorske problematike Sodišča združe-bega dela v Ljubljani sprejmejo predloženi družbeni dogovor o fi-nanciranju nakupa poslovnih prostorov za Sodišče združenega dela v Ljubljani. Izvršni svet