Izvl eč ek : V prispe vk u st a prik az ani dv e z g odbi iz z ahodne Benečije , kjer se g o v ori t er sk o nar ečje , ki se
osr edinjat a na lik hudič a a li zl odeja. V prvi z g odbi je hudič prik az an k ot nek do , ki g a p amet en kmet pr ebris ano
pr et ent a, v drugi p a hudič v podobi č udo vit eg a črnol a seg a ml adenič a z a v a ja ml ado , z a l o , t oda vzvišeno in
oš abno dekl e .
Ključne besede: t er sk o nar ečje , pripo v edništ v o , lik hudič a
T er ski z g odbi o hudič u
DA N I L A ZU L J A N K U M A R
ZR C S AZ U , Inštitut z a sl o v enski je zik F r ana R amo v š a
D Z uljan@ zr c -s az u. si
P rispe v ek prik az uje dv e z g odbi iz zbirk e
Brune Ba ll och L učic e na oknah (20 18) s pod-
na sl o v om Naš s viet pouan naposebnosti – il
nostr o mondo pieno di mer a viglia, ki se
osr edinjat a na b a jesl o vni lik hudič a a li zl o-
deja. V sl o v enskih pripo v edih se hudič lju-
dem v elik okr at prik az uje v živ a lski podobi a li
v antr opomorfnih podob ah, na jv ečkr at k ot
l o v ec , g ospod a li v a so v a l ec , in nima v elik o
podobnosti s t eol ošk o podobo p adl eg a an-
g el a (Kr opej 2008: 33 4). V obr a vna v anih pri-
po v edih je prik az an k ot nek do , ki ni do v olj
p amet en in g a ljudje pr et ent a jo , k ot lik , ki se
mu ljudje posmehujejo , a li p a k ot nek do , ki
hoč e ljudi pr et ent ati t ak o , da se jim prik az uje
v živ a lski podobi a li v antr opomorfnih podo-
b ah k ot pol čl o v ek , pol živ a l a li ml ad f ant .
V pripo v edi z na sl o v om Hudić an k ont a-
din p amet en kmet hudič a, ki hoč e t o ist o na-
r editi njemu, na pr ebris an način pr et ent a.
Hudič se kmetu ponudi, da mu bo poma g a l
del ati na njivi, č e mu t a da t o , k ar »pril e z e«
(vzklije) iz z emlje . Kmet hudič u poda l op at o ,
s am p a se usede pod dr e v o in op az uje , k ak o
hudič pripr a vi z emljo z a s a jenje kr ompir ja.
Kmet nat o pos adi kr ompir in t a r a st e . P ol eti
zl odej hodi na njiv o gl edat , k ak o kr ompir po-
g anja, in se smeje kmetu, č eš, k ak o bo s am
pobr a l c el otno l etino . Jeseni p a kmet izk oplje
iz z emlje kr ompir in hudič u pusti kr ompir je v-
k o . Na sl ednje l et o se hudič spet prik až e in
ž eli v z ameno z a pomoč od kmet a t o , k ar zr a -
st e pod z emljo . P r ebris an kmet t okr at pos adi
k oruz o , jo pober e , hudič u p a pusti pr azna
st ebl a. T a se , pot em, k o vidi, da kmetu ne
mor e do živ eg a, osr amoč en vrne v pek el (Ba l-
l och 20 18: 168– 16 9).
Xudìːć an kontadìːn
ˈDan čloˈvek je napra�ˈju ǹaˈa
1
ǹíː�ecọ za
usjáːtə kampìẹr. Je pərˈšu təx ǹèːmọ ˈdan
xudìːć an mo je ˈja�: »Će mə ˈdaš tùọ, kə
veli�ze
2
zùọr na tlàːte ǹíː�e, ja tə ˈćon
3
pomàːt diẹˈlatə.«
ˈTe m�ːž mo je ráːdo
4
ˈda� ləpàːto tu róːke
an on je ˈšu počiˈ�atə tu sìẹncọ. Kər zemˈja
je čaˈkala ˈnəme
5
si�me, kontadìːn
6
je usˈja�
njaˈa kampìẹr.
Tˈje poli�te zlùọdi je xoˈdu poleˈjat, kàːko je
lìẹpo ráːstlo bíː�je
7
an se je sméːju.
1
T er . ǹaˈa ‘njeg a ’ = ‘ s v ojo ’; v t er sk em in nadišk em nar e-
čju se s amost a lniški z aimek v r odilnik u r abi v pome-
nu pride vnišk eg a s v ojilneg a z aimk a.
2
T er . vəli�stə ‘izl esti’ = ‘pok uk ati, vznikniti iz z emlje ’ . Gl a -
g ol v el esti v sebuje psl . pr edpono * vy - , ki jo je v drugih
sl o v enskih nar ečjih in knjižnem je zik u izpodrinil a
pr edv sem pr edpona iz - , npr . še t er . v ek op ati ‘izk op ati’ ,
v eruti ‘izruv ati’ , vl ažja ‘ spoml adi’ v el omiti ‘pol omiti
(k oruz o)’ .
3
T er . tìẹt(ə), ja ˈćon ‘hot eti hoč em ’ se r abi v vl ogi pomo -
žneg a gl a g ol a z a t v orbo prihodnjeg a č a s a.
4
T er . ráːdo ‘ z v eseljem ’ .
5
T er . ˈnəme ‘ s amo ’ (← furl . nome ‘ s amo ’).
6
T er . kontadìːn ‘kmet ’ (← furl . c ont adin ‘kmet ’).
7
T er . bíː�je ‘ cima kr ompir ja, kr ompir je vk a ’ .
Izvestje 1 7 • 2 0 2 0
58 ČLANKI
���

Tˈje u jèːsen kontadìːn je vekoˈpu ˈ�on z
zéːmje njaˈa kampìẹr, an ˈkoš za koˈ�an a je
zneˈsu damòː�. Zlùọdjọ je pùːstu bíː�je, ˈtej
kə so bˈlə dakòːrdo.
8
Rabjàːno
9
zlùọdi se je uorˈnu tˈje u paˈku,
kər je vìːdu, kə ni ˈmu ˈnəč.
Drùːo lìẹto vlàːžja
10
se je sˈpe pokaˈzu
ospodàːr od te ǹíː�e an zlùọdi mo je ˈja�, də
mo ˈće pomàːtə koˈpat, će tèːle ˈbot mo je
bìẹ� dàː� ˈtuọ, kə je bˈlo zràːstlo pod zéːmjo.
M�ːš mo je ˈja� də ˈja, mo je ˈda� ləpàːto tu
róːke an je ˈšu tu sìẹncọ počiˈ�at.
ˈKər je bˈlo ˈnəme za usjáːtə, te fùːrbast
11
m�ːš je usˈja� sieˈrak.
12
Tˈje u jèːsen je veloˈmu pan�ːle
13
debèːle tej
bràːče
14
an zlùọdjo je pùːstu čəngoˈje.
15
ˈTe se je rabˈju an kontadìːn mọ je ˈja�: »Al
nìːsə viẹˈdu, kə mi moˈmo obutíːlo
16
debéːlo
an bíːstro mužaˈǹe?«
17
An a je pùːstu z usˈtam odˈpərtəx.
Hudič in kmet
Nek čl o v ek je pripr a vlja l s v ojo njiv o , da bi
v njej pos adil kr ompir . K njemu je prišel
hudič in mu je deja l : »Č e mi da š, k ar
pril e z e iz t e njiv e , ti bom poma g a l del ati. «
T a mo ž mu je z v eseljem da l l op at o v r ok e
in šel počiv at v senc o . K o je z emlja č ak a l a
s amo še na seme ‘je bil a pripr a vljena z a
s a jenje ’ , je kmet pos adil kr ompir . P ol eti je
hodil hudič gl edat , k ak o je l epo r a sl a
kr ompir je vk a in se je smeja l .
Jeseni je kmet izk op a l iz z emlje s v oj
kr ompir in g a k oš z a k ošem znosil domo v .
Z l odeju p a je pustil kr ompir je vk o , k ot st a
bil a zmenjena.
Z l odej se je je zno vrnil v pek el , k er je
videl , da ne mor e nič es ar nar editi.
Drug o l et o spoml adi se je spet prik az a l
g ospodar njiv e in zl odej mu je deja l , da
mu bo poma g a l k op ati, č e mu t okr at da
tist o , k ar zr a st e pod z emljo .
Mo ž mu je deja l , da ja, da l mu je l op at o v
r ok e in šel v senc o počiv at .
K o je bil o potr ebno l e še posejati, je kmet
pr ebris ano pos adil k oruz o .
Jeseni je pol omil k oruz o , debel o k ot r ok e ,
in zl odeju pustil l e st ebl a.
T a se je r azje zil in kmet mu je deja l : »Ali
nisi v edel , da imamo mi debel o obuv a l o
in bistr e mo ž g ane ? «
In g a je pustil odprtih ust .
V d r u g i z g o d b i s e h u d i č k o t z l i d e m o n p r i -
k a ž e č u d o v i t e m u , t o d a o š a b n e m u i n v z v i š e n e -
m u d e k l e t u v p o d o b i l e p e g a č r n o l a s e g a f a n t a .
K o d e k l e u g o t o v i , s k o m i m a o p r a v k a , s e p o
p o m o č z a t e č e k m a m i , t a p a k d u h o v n i k u . D e -
k l e t u o b a p r e d a n o p o m a g a t a , d a s e d o k o n č n o
r e š i v p l i v a h u d i č a ( B a l l o c h 2 0 1 8 : 2 8 8 – 2 9 0 ) .
Će li�p mòːro
Tlàːte
8
praˈvəce,
19
kә so li�po učìːle otroˈke
an te mláːde, nam jex so praˈvələ, kər smo
xodìːlə x lontrìːne.
20
8
T er . dak or do ‘ dog o v or jen/- a/-o ’ (← it . d’ ac c or do ‘ do-
g o v or jeno ’).
9
T er . rabjàːno ‘je zno ’ (← furl . r abiât , inr abiât ‘je z en ’).
10
T er . vlàːžja ‘ spoml adi’ (← k or . vílaž ‛poml ad’ , izpeljank a
iz vilážati , vilẹ́sti ‘v en l esti’). E nak a pomensk a motiv a-
cija je pri besedi vigr ed. R azvil a se je iz *vygrędь , izpe-
ljank e iz gl a g ol a *vygręsti ‘v en iti’ , ki je sest a vljen iz
psl . *vy ‛iz’ in *gręsti ‘iti’ . Spoml adi r a st line priha ja jo
v en, tj. klijejo (Spl etni vir 3 : g esl o vigr ed).
1 1
T er . fùːrbast ‘pr ebris an ’ (← it . furbo ‘pr ebris an ’).
12
T er . sieˈrak ‘k oruz a ’ (← k or . nem. Sirk ‘r a st lina Sor ghum,
k oruzi podobna k ulturna r a st lina s podolg o v atimi po -
v ošč enimi listi in l ati z v elik o semeni’).
13
T er . pan�ːla ‘k oruzni st or ž s k oruz o ’ (← furl . p anól e ‘k o-
ruzni kl a s, k oruzni st or ž’).
14
T er . bràːč ‘r ok a ’ (← furl . br aç ‘l ak et , r ok a ’).
15
T er . čənˈgoj ‘k oruzno st ebl o ’ (neja sno; ~ furl . cjanus se
‘k oruzno st ebl o ’).
16
T er . obutíːlo ‘ obuv a l o ’ .
17
T er . mužaˈǹe ‘mo ž g ani’ , mo ž g ani so v subijsk em g o v oru
t er sk eg a nar ečja sr ednjeg a sl o vničneg a spol a.
18
T er . tlàːte ‘ t a tuk a j’ .
19
T er sk a beseda praˈvəca , pri k at eri je viden pr emik na -
gl a s a z a en zl og pr oti k onc u besede v tr o zl o žnic ah
(primer ja j npr . še so praˈvələ ‘ so pr a vili’) pokriv a šir še
pomensk o polje k ot knjižna beseda pr a vljic a, s a j jo
g o v or ci t er sk eg a območja upor ablja jo k ot sopomen-
sk o besedi z g odb a.
20
T er . lontrìːna (← it . dottrina ‘v er ouk’). V er ouk so imeli
pr ed a li po ma ši.
5 9
Izvestje 1 7 • 2 0 2 0
��� ČLANKI

Je bˈla na xćìː
21
liẹˈpa tej
22
sòːnce paj
23
bra�rˈjasta
24
… an supèːrba,
25
tej ˈmajdˈna
26
drùːa xćìː.
Je bˈla sìːmpər
27
pred špìẹlnan,
28
kə se je
mèːrkala
29
an lìːspala.
30
Nˈje
31
màːtə je je praˈvəla, kə belèːča,
32
rèː
an prìːde: je brúːnost,
33
kə nardìː dˈnaa
34
človìẹka líːẹpaa, ćeˈlix nìːma dˈnaa
muzìːkəca
35
tej nˈje.
Oˈna ni pošluˈšala, tàːko je stàːla usèːlix pred
spìẹlnan dóː�o čàːsa.
ˈDan dàːn tu špìẹlne je se je pərkaˈzu ˈdan
li�p ˈsin tu ˈčərno oblìẹčen: oˈna a je
počèːla
36
bóːžat an uoˈritə: »ˈĆe
37
li�p
mòːro
38
… ˈkej kə me plažàːš
39
…« an tàːko
napˈrej. ˈOn se je posmiẹˈxu
40
an tjənəkaˈda
41
je ˈšu u ˈnəč, tej kə je pərˈšu ˈ�on z níːča.
ˈTa xćìː a je počèːla
42
čaˈkat pred špìẹlnan …
Kər je se je pərkaˈzu, je počèːla sˈpe naˈzaj
uorìːtə: »ˈĆe li�p mòːro … ˈkej kə me
plažàːš, ˈkuo
43
bəl dàːla ja za te mìẹt!«
»ˈJa paj ˈbəl ˈtu
44
ˈtuo duˈšicọ.«
An ˈkar je jàː�
45
te besi�de, mo se so
pərstaˈvəle róːje
46
or na laˈ�e.
ˈTa xćìː je počèːla se tréːstə tej šíːba an
preštràːšena �ˈsa je utekˈla borlòːć
47
təx nˈje
màːme.
Máːma se je žéːnala, kər jo je viˈdala, tej će
je bˈla viˈdala še oˈna zlu�dja.
Prej ko morìẹtə spe se položˈtə z zdráː�jan,
48
za to xćìː je šˈlo ˈ�on velìːko čàːsa an èːtu, tu
nje �áːsə, je bìẹ� ospu�t, kə je dìẹlu uˈbi
li�po, kə je vi�du an zˈnu
49
še
50
za
psikòːloga: ˈon an máːma je so pomàːlə se
venesˈtə!
51
Màːma je ni naˈxala stàːt z roˈkọ tu roˈke: jo
je učìːla šiˈ�atə, plesˈtə, zametàːtə
52
kˈrox,
pràːtə, čisˈtətə, kuˈxatə an ta xćìː se ni paj
ˈmaj ˈvić pərstaˈvəla
53
pred ˈdan špìẹlan.
2 1
Beseda hči v t er sk em nar ečju pol eg ‘hči’ pomeni tudi
‘ dekl e ’ .
22
T er . tej ‘k ot ’ .
2 3
T er . paj ‘p a, amp ak’ .
2 4
T er . bra�rˈjasta ‘vzvišena ’ (← furl . br aur e ‘hr abr ost po-
g um, vzvišenost ’).
25
T er . supèːrba ‘ oš abna ’ (← it . superb a ‘ oš abna ’).
26
T er . majdˈna ‘nobena ’ (← it ., furl . mai ‘nik oli, nik dar ’ +
sln. edna (psl o v an. *( j)edı ̋ n ъ ‘ en, eden ’)).
2 7
T er . sìːmpər (← furl . simpri ‘v edno , zmer a j’).
28
T er . špìelən ‘ ogl eda l o ’ (prim. nem. Spieg el ‛ogl eda l o ’).
2 9
T er . mèːrkatə (prim. nem. merk en ‘p aziti, op az o v ati’).
30
T er . lìːspatə < mor da po pr emetu iz lȋpšati *‛l epš ati’ , t o
p a iz nar . primernik a lȋpši z a knjiž. lẹ̑pši , a li < *lȋčpati ,
t o p a po pr ogr esivni a simil aciji iz *líčьbati , izpeljank e
iz *líčьba , ki se ohr anja v bolg. lídžba , č eš. ličba ‛lič enje ’
( Spl etni vir 3 ).
3 1
T er . nˈje màːtə ‘njena mati’ .
3 2
T er . belèːča ‘l epot a ’ (← furl . biel ec e , it . bell e zz a ‘l epo-
t a ’).
33
T er . brúːmən ‘marljiv , priden ’ (← srvnem. vrum ‘vrl , k o-
rist en, pobo ž en ’).
3 4
T er . dˈnaa < ednega ; po izpustu gl a su g in v ok a lni har-
moniji (nena gl a šeni e > a).
35
T er . muzìːkəc (← furl . musìc ‘g obec’ (pri živ a lih), fig.
tudi ‘ obr az’ + sln. -əc).
36
T er . počèːtə ‘ z ač eti’ .
3 7
T er . će ‘k ak o ’ (← furl . c e ‘k ak o ’).
38
T er . mòːro ‘ črn, črnol a s ’ (← it . mor o ‘ črn, črnol a s ’ , furl .
môr ‘ črn, črnol a s ’).
3 9
T er . plažàːtə ‘biti v šeč’ (← furl . pl a sê ‘ug a jati, biti v šeč’).
40
T er . posmieˈxatə se ‘ z a smejati se ’ .
4 1
T er . tjənəkaˈda ‘nenadoma, t eda j’ .
4 2
T er . počèːtə ‘ z ač eti’ .
4 3
T er . ˈkuo ‘k a j’ .
44
T er . ˈtu ‘hot el ’ .
4 5
T er . jàːtə ‘ dejati, r eči’ .
46
T er . róːje ‘r og o vi’ .
4 7
T er . borlòːć ‘krič e ’ (← furl . berl â ‘krič ati’); v t er sk em na-
r ečju se v elik o r abi del e žje o zir oma del e žijski polst a -
v ek na -ć , ki z aznamuje tr a janje a li pona vljanje .
Del e žje na -č se v subijsk em g o v oru t v ori tudi pri gl a -
g olih, pri k at erih se v sl o v ensk em knjižnem je zik u t v o-
rit a del e žji na -e a li - a je , npr . sub . smejuć : sl o v . knj.
smeje , sub . jok uć : sl o v . knj. jok a je , sub . gl eduć : sl o v .
knj. gl ede , sub . sk ak uć : knj. sk ak a je (Z uljan K umar
20 13: 2 40).
48
T er . morìetə se spe položˈtə z zdráː�jan (moči se pol o žiti z
z dr a vjem ‘ spet o z dr a viti, priti k sebi’).
4 9
T er . je dìelu uˈbi li�po, kə je vi�du an zˈnu ( je del a l bolj
l epo , k ot je v edel in zna l ‘je del a l na jbolje , k ot je
zna l ’).
50
V t er sk em nar ečju se čl enek še upor ablja v pomenu
čl enk a ‘ tudi’ .
5 1
T er . beseda se venesˈtə v sebuje psl . pr edpono *vy- ‘iz’
in pomeni ‘izvl eči se ’ .
5 2
T er . zametàːtə (z amet ati) ‘ z amesiti’ .
5 3
T er . pərstaˈvətə se (prist a viti se) pomeni ‘post a viti se ’ .
Izvestje 1 7 • 2 0 2 0
60 ČLANKI
���

6 1
Izvestje 1 7 • 2 0 2 0
��� ČLANKI
K ak o l ep črnol a sec
T e pr a vljic e , ki so bil e poučne z a otr ok e in
ml adostnik e , so nam pripo v edo v a li, k o
smo hodili k v er ouk u. Bil o je nek o dekl e ,
l epo k ot sonc e , t oda vzvišeno in oš abno
k ot nobeno drug o dekl e .
V edno je bil o pr ed ogl eda l om, se
op az o v a l o in ličil o . Njena mati ji je v edno
g o v oril a, da l epot a pride in gr e , da je
marljiv ost tist a, ki nar edi čl o v ek a l epeg a,
č etudi nima t ak eg a obr az a, k ot je njen.
Dekl e ni posluš a l o , amp ak je v seeno st a l o
pr ed ogl eda l om dolg o č a s a. Nek eg a dne
se je v ogl eda lu prik az a l l ep f ant , obl eč en
v črno . Ona g a je z ač el a bo ž ati in g o v oriti:
»K ak o l ep črnol a sec … k ak o si mi v šeč . «
In t ak o napr ej. On se je na smehnil in
nenadoma iz ginil v nič , t ak o k ot je nič a
prišel .
Dekl e je pr ed ogl eda l om z ač el o č ak ati …
K o se je prik az a l , je spet z ač el a g o v oriti:
»K ak o l ep črnol a sec … k ak o si mi v šeč . K a j
bi jaz da l a, da bi t e imel a. «
» Jaz p a bi hot el t v ojo dušic o . «
In k o je izr ek el t e besede , so se mu na
gl a vi post a vili r og o vi.
Dekl e se je z ač el o tr esti k ot šib a in krič e
je st ekl a k s v oji mami. Mama se je
pr ekriž a l a, k o jo je videl a, k ot bi bil a
videl a zl odeja tudi s ama. P r eden je t o
dekl e o z dr a v el o , je pr et ekl o v elik o č a s a in
v njeni v a si je bil duho vnik , ki se je trudil ,
k ot je v edel in zna l tudi k ot psihol og: on
in njena mama st a se dekl etu poma g a l a
izvl eči. Mama ji ni neha l a st ati ob str ani:
učil a jo je šiv ati, pl esti, z amesiti kruh,
pr ati, čistiti, k uhati in t o dekl e se ni nik oli
v eč post a vil o pr ed ogl eda l o .
Se znam kr atic in kr a jš a v :
furl . = furl ansk o ,
it . = it a lijansk o ,
k or . = k or ošk o ,
nem. = nemšk o ,
psl . = pr a sl o v ansk o ,
t er . = t er sk o
VIRI IN LITERA TURA
Lit er atur a:
Ba ll och, B. 20 18: L učic e na oknah: naš s viet
pouan naposebnosti = Il nostr o mondo pieno di
mer a viglia. Č edad: K ulturno društ v o Iv an T rink o =
Civida l e del F riuli: Cir c ol o c ultur a l e [Iv an T rink o].
F a ggin, G. 1985: V oc abol ario dell a lingua
friul ana 1– 2. Del Bianc o edit or e: Udine .
Kr opej, M. 2008: Od ajda do zl at or oga:
Sl o v enska bajesl o vna bitja. C el o v ec ; L jubljana;
Duna j: Mohor je v a.
Šl enc , S. 2006: V eliki it alijansko-sl o v enski
sl o v ar . D Z S: L jubljana.
Z uljan K umar , D . 20 13: Neosebne gl a g olsk e
oblik e in gr adnja podr ednih st a vk o v v subijsk em
t er sk em g o v oru. Je zikosl o vni z apiski 19, 2 3 7– 254.
Spl etni viri:
Spl etni vir 1: E r at , J. 2008: F url ansko-sl o v enski
sl o v ar . No v a Goric a: Univ er z a v No vi Gorici. http:/ /
s abotin.p-ng. si/~ je zik/ furl anscina (dost op:
okt ober 20 20).
Spl etni vir 2: Gr ande Dizionario Bilingue It aliano-
F riul ano . Udine: ARLEF . https:/ / arl ef .it/it/ gr ande-
dizionario-biling ue-it a liano- friul ano (dost op:
okt ober 20 20).
Spl etni vir 3: Snoj, M. 200 9: Sl o v enski etimol oški
sl o v ar . L jubljana: Inštitut z a sl o v enski je zik F r ana
R amo v š a, Z a l o žb a ZR C, ZR C S AZ U . Spl etna
r azličic a iz l et a 20 15. https:/ / www . fr an. si/ 19 3 /
mark o-snoj-sl o v enski-etimol oski-sl o v ar (dost op:
okt ober 20 20).