Snopič U). - V Gorici, 31. julija 1886. - Cena 25 kr. Cena naročnikom za 12 sncpičev.2 gld. 40 kr. Izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček. Ustanovila: „Zaveza slovenskih učiteljskih društev“ $tavo} \n £}u&m\ta. Milosrčna brst in sestra. Žbirlia ftraHtečasnih iri petičnih pegererer e živalih. I. del. za V GORICI. Tiska in zalaga »Goriška Tiskarna" A. GaiSršček. 1806. Slavoj in Ijudmila Milosrčna brat in sestra. Zbirka kratkočasnih in poučnih pogovorov o živalih. Slovenski mladini nabral in priredil V GORICI. Tisk in zal. ,,Goriška tiskarna** A. Gabršček. 1896. Snopič 19. — V Gorici, 31. julija 1896. — Gena 25 kr. Cena naročnikom za 12 snopičev: 2 gld. 40 kr. Knjižnica za mladino. USTANOVILA „ZAVEZA SLOVENSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV' Izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Gabršček. Izhaja zadnji dan vsakega meseca v trdo vezanih snopičih, obsežnih povprečno po 6 pol. V GORICI. Tisk, in zal. »Goriška tiskarna* 1 A. Gabršček. 1896. L V knjigi o stvarjenju beremo, da Bog, ko je ustvaril vsakovrstne živali, je rekel: »Naredimo si človeka po svoji podobi, ki naj gospoduje ribam v vodi, pticam pod nebom, vsem živalim in celi zemlji«. Človek je torej ustvarjen po podobi božji. Duša človeška je posebno zaradi pra¬ vičnosti in kreposti podoba božja,-in zaradi tega mora biti človek pravičen in kreposten, kajti le tisti, kdor je pravičen in kreposten, gospoduje resnično vsem živalim in celi zemlji. Človek mora torej ravnati z živalimi pravično, razumno, po zapovedi in volji božji. ■ « v v — 6 — Zavoljo tega ne smemo živalij trpinčiti, ampak jih še celd varovati in braniti, da se jim ničesar žalega ne stori; s tem tudi člo¬ vek pokaže, da zna ceniti samega sebe. Človekovo gospodarstvo nad živalimi mora biti torej razumno, pravično, milo¬ srčno, kajti človek in žival — oba sta stvari božji. Vsako žival smemo uporabljati le za takšno opravilo, tako ž njo ravnati, da preveč ne trpi. Eno in isto delo je za to žival lahko, a za drugo silno težavno. Tako n. pr. vle¬ četa konj in vol plug in še težje tovore prav lehko, pes pa ni za tako delo. Ko je ukazal vsemogočni stvarnik nebes in zemlje človeku, naj gospoduje vsem nje¬ govim delom na zemlji, ter mu izročil tudi živali v varstvo, gotovo ni dal dela svojih rok človeku s tem namenom v gospodarstvo, da bi zlorabil svojo moč na svetu, ampak, da razumno in usmiljeno ravna z vsemi stvarmi božjimi. Kakor pa Bog iskreno ljubi vse svoje stvari, tako tudi zapoveduje, da človek ljubi Boga in vse stvari božje. — 7 — Tudi živali moramo torej ljubiti. Kdor pa živali trpinči, tak ne ljubi vseh stvarij božjih, in čestokrat se zgodi, da postane tak človek tudi do svojega bližnjega neusmiljen in trdosrčen. O tem nas uči vsakdanja skušnja. Živalski organizem je zelo podoben člo¬ veškemu organizmu, ker imajo istih pet čutov, kakor človek. Daši je duh živali umrjoč, imajo vendar neko nevidno moč, ki je zelo podobna duševnim zmožnostim človeškim. Mnogokrat so posamični živalski čuti še bolj razviti nego človeški. Prav zaradi tega sluti lovski pes divje živali in najde izgubljene ali skrite reči. Tudi žival zna pokazati svoje veselje ali žalost, hrepenenje ali strah itd. Mnoge živalske lastnosti so vredne, da jih posnemamo. Ljubezen, zvestoba, potrpežlji¬ vost in modrost pasja ali konjska, pridnost in spretnost bučele ali mravlje, snaga mačke ali goloba, potrpežljivost in pohlevnost ovce itd. so tako lepe lastnosti, da jih ponuja stvarnik človeku v vzgled in posnemanje, kajti živalske lastnosti so čiste, naravne— - brez hinavščine. — — 8 S takimi nazori je bil prešinjen učitelj Radoslav. Trdno je sklenil, svoje učence tako vzrejati, da bodo usmiljeni in milosrčni do vseh živalij. — II. Stvarnik in ovca. Komaj dober mesec je poučeval učitelj Radoslav otroke v šoli in že si je pridobil njihovo ljubezen in zaupanje. Zapazil je pa tudi v tem kratkem času nasledke slabe do¬ mače vzgoje. Trpi učenje živalij je bilo ve¬ selje mnogih dečkov, pa tudi do svojih so- učencev in součenk so bili surovi, neusmiljeni in trdosrčni. To mu je dalo povod, da nekega dne svoje otroke tako-le nagovori: Predragi otroci! Danes sem se namenil vam pripovedovati mnogo lepega in koristnega o živalih. Bodite torej mirni in prav pazno me poslušajte! Povem vam lepo basen, kako se je pogovarjala svoje dni -ovca z Bogom: — 10 — Ovca pride k Stvarniku in mu toži, da mora silno veliko pretrpeti pred drugimi ži- valimi. »Verjamem ti, pobožna stvar«, odgo¬ vori Stvarnik, »nobenega orožja nimaš, da bi se postavila v bran. Hočeš li, da obo¬ rožim tvoja usta z .močnimi zobmi, noge pa z ostrimi kremplji?« «0 ne», odgovori ovca, «ne maram imeti nič enakega z zverinami«. »Ali želiš, da nalijem strupa med tvoje -sline?« »Oh, strupenih kač se vsakdo tako zelo boji«, pravi ovca. «No, kaj hočem pa storiti? — Zasa¬ dim močne roge v čelo«. «Tudi ne, dobri stvarnik! Potem bi su¬ vala kakor kozel«. «Xa kak način moraš vendarle škodo¬ vati drugim živalim, če hočeš, da se te bodo bale«, odgovori Stvarnik. «Če je pa tako, dobri oče«, vzdihne ovca, »pusti me raje tako, kakoršna sem, kajti kdor ima moč, vzbudi se v njem hu- — 11 dobno veselje drugim škodovati, ali bolje je krivico trpeti nego krivico delati». Bog je potem blagoslovil ovco in jo dal človeku v varstvo. Od sihdob ni ovca nikdar več tožila zoper svoje stanje. — «0 dobra ovca«, vsklikne učenec Slavoj, ko je na željo učiteljivo ponovil celo basen. Učitelj: Kaj se pa učimo iz te basni? Slavoj: Iz te basni se učimo, da mo¬ ramo biti tudi mi tako dobri in potrpežljivi kakor ovca. Učit e 1 j: Prav si povedal. Ovca ne mara nikomur škodovati. Zato naj tudi človek tej pohlevni živali nikdar nič žalega ne stori, a vendar niso vsi ljudje taki. Poslušajte me prav pazljivo, ljubi moji otroci! Poučil bi vas rad, kako mpdre, dobre in pravične namene ima stvarnik z živa- limi. Jaz bi prav rad vzbudil v vas neki nežni čut — čut milosrčnosti in usmiljenja do živali — zato, da vam bode mogoče potem spolnovati tudi za¬ poved božjo o ljubezni do bližnjega. Pre- - 12 — pričam vas prav lahko, da je zelo krivično, grozno, surovo in pregrešno, živali trapiti, kajti trpinčenje živalij ima čestokrat najslabše in najgrše nasledke za sabo. Ce je kdo med vami delal iz nevednosti do sedaj take pre¬ grehe in obljubi danes, da se poboljša, mu ljubi Bog še odpusti; komur je pa trpin¬ čenje živalij prijetna zabava in se raduje nad tem, če nedolžna žival mnogo trpi, naj ga ( Bog spreobrne, da ne bode treba pisati nje¬ govih grozodejstev v knjigo večnega sodnika. I Živali moriti je le tedaj dovoljeno, če nam žive škodujejo ali mrtve koristijo. Tudi I pohleven golobček se ti ne sme smiliti, draga I deklica, če ti mati ukaže, ga umoriti, da ga 1 potem pripravi za. našo hrano. Hitro mu I prereži zdolaj vrat in takoj pogine brez muk, | ker takoj postane neobčutljiv. Za tako opra- I vilo moraš imeti pogum, ker tako je uso- I jeno tebi in nedolžni živalici. Neusmiljeno je pa golobe utopiti, kar sem že večkrat zapazil. «Oh, svojega preljubega jagnjeta bi pači ne mogla umoriti«, pade učenka L j u d- — 13 — mila učitelju y besedo. «Kako težko mi je vendar pri srcu, ko vidim, da nekateri ljudje zvežejo jagnjetom vse štiri noge navskriž ter jih potem obesijo, da morajo dolgo časa z glavo viseti nizdoli; koliko vendar trpe, ker jim kri sili v glavo! Ali bi jih ne mogli drugače nositi na prodaj ali v klavnico, da bi uboga žival toliko ne trpela?« Učitelj: «0, seveda! Saj ti je znano iz zgodbe sv. pisma, da je bil Vzveličar sam tudi dober pastir za svoje ovce. On je dal vsem ljudem prelep vzgled. Pa moramo biti ne samo do jagnjeta ali ovce milosrčni, ampak tudi do vseh drugih živalij. V priliki nam je pokazal, kako dober gospodar svojo ovco na rokah nosi, ne da bi ji zvezal noge». Pri tem pogovoru se je zrosilo marsi¬ kateremu učencu oko in učitelj je opazoval ; s tihim veseljem, da so bili tisti učenci posebno ganeni, ki so bili do sedaj neusmi¬ ljeni in trdosrčni do živalij. % ■ in. Ovca. « Danes je minul ravno j eden teden, od kar sem vam pripovedoval basen o ovci; menim, da ste ta čas pogostoma mislili na njo in njene prošnje do stvarnika«, govori učitelj Radoslav svojim otrokom. Vsi dečki in deklice poslušajo prav pazljivo. ■ «Prav vesel bi bil, če bi mi znal kdo med vami imenovati liste živali, ki so naj¬ zvestejše spremljevalke človeka ih- nad kate- - rimi posebno lehko skazujete milosrčnost!» 1 «Psi», oglasi se deček iz zadnje klopi. g «Mi nimamo psa«, oglasi se sosed njegov. ... S — 15 «Mačke», pravi deklica na nasprotni strani. «Pri nas doma nimamo mačke«, zavrnejo jo druge učenke. «Ne psi in ne mačke, ampak jagnjeta«, pravi Ljudmila. «Jaz prinesem svoje jagnje takoj zjutraj v sobo in je ves dan pri meni; če grem na prosto, gre tudi za mano«. «Mi nimamo jagnjeta«, oglasi se njena tovaršica. Dolgo časa ugibajo otroci, a le ne uga¬ nejo ; naposled prosijo učitelja, da jim on imenuje tiste živali. „M u h e“ odgovori učitelj z zategnjenim glasom. Otroci pogledajo se prav debelo drug drugega. «Otroci, tudi-nad temi malimi živalimi lehko skazujete milosrčnost. Muhe so vaše spremljevalke že od prvega trenotka vašega življenja, in mati jih je morala prav pridno odganjati, da vas niso nadlegovale. r £udi sedaj, ko ste že nekoliko - odrasli, so vam Pogostoma prav nadležne, in marsikoga po- — 1(> — prime jeza, da bi takoj vse pokončal, ako bi jih le mogel. To vam je tudi dovoljeno; moriti jih pa smete le s hitrim udarcem, ne pa z strupenimi pijačami, v katerih trpe grozne muke. Tudi do teh živalic morate biti milosrčni. Ge vam pa pravim, da bo¬ dite tudi do muh milosrčni, vam ne prepo¬ vedujem jih moriti ali jih poditi iz gorke sobe skozi okno in vrata -na mrzel zrak — ne, nikakor ne — kajti če jih spodite iz sobe, zapazijo jih kmalu tički, katerim so muhe prav dobra hrana. Hudobni, poredni otroci pa na drugi način muhe prav neusmiljeno trpinčijo; po¬ trgajo jim namreč perutnici in noge. Ali ni to grozno, neusmiljeno in strogo kaznjivo trpinčenje «Gotovo da», odgovori Ljudmila in za njo vse druge učenke. In taki trdosrčni otroci se vesele, če se nedolžne živalice brez nog in perutnic premeta¬ vajo toliko časa, da naposled revno poginejo 1» «Oh, neusmiljeni, trdosrčni taki otroci!» zavpijejo vsi. In Ljudmila, ki tako zelo ljubi 17 — svoje jagnje, povzame zopet za besedo in pravi: «Saj je rekla ovca stvarniku: „ Jaz nočem imeti nič enakega z zverinami Kaj ne da, moje ljube součenke in součenci, tudi mi nočemo biti podobni roparskim ži¬ valim?« «Gotovo ne«, odgovore vsi prijazni Ljudmili. «Povedal sem vam tudi«, nadaljuje učitelj, «da v strupenih pijačah muhe silno veliko trpe; kakošen vzgled vam pa tu zopet daje ovca?« .Slavoj se oglasi in pravi: «Balo bi se nas vse, kakor strupenih kač«. «Zvitim, škodoželjnim kačam bi bili tudi mi podobni, če bi nastavljali mušicam limanice; to sem po več hišah opazil«. «Spočetka so omenili nekoji med vami«, nadaljuje učitelj Radoslav, «tudi pse in mačke. Slavoj, ali znaš tudi pri teh živalih uporabiti vzgled ovce?« Slavoj pripoveduje: «Nedavno sem se prav dobro zabaval pri svoji teti ž njenimi otroci. Malo mucko in mladega psička, s ko- — 18 — » jima so se otroci igrali, sem tako radovedno opazoval, kakor svoje bratrančke in sestri- čine. Gotovo jih je mati poprej poučila, da ne smejo trapiti nedolžnih živalij, ker so tako lepo ravnali ž njimi. Niso si trgali psička in mačke drug drugemu iz rok ali pa jih stiskali z rokami, tepli ali suvali. Le je- denkrat je mali Dragotin nehote sunil mucko z nogo. Oh, ljubi moji součenci, ako bi le videli, kako je mucka Dragotinčka milo po¬ gledala, kakor bi ga hotela vprašati,'kaj mu je vendar storila žalega, da jo je tako sunil? In kako hudo je bilo Dragotinu, ker je užalil nedolžno žival; malo da se ni zjokal. Gotovo je že marsikdo videl hudobne dečke, ki so upregli psa v voz kakor konja, in ker ni mogel voziti, so ga. tepli z bičem, palicami in suvali z nogami, da je bilo groza, Nedolžna žival je cvilila in jih milo pogle¬ dovala, kakor bi jih hotela prositi, naj ne bodo tako neusmiljeni! Povejte mi, ljubi so¬ učenci, kakošen vzgled nam tu zopet daje ovca? Naglo se oglasijo vsi in pravijo: ,Mi — 19 — nočemo suvati kakor kozli". «Tako sem tudi jaz mislil», odgovori Slavoj. « Otroške igre se nam dozdevajo po¬ gostokrat popolnoma nedolžne«, govori učitelj na to, «a vendar temu ni tako. Če imajo otroci veselje nad tem, da nedolžne živali v njihovih rokah mnogo trpe, upliva to jako nevarno na otroško srce in čut in bati se je zelo, da taki otroci nimajo tudi pozneje nič usmiljenja do svojega bližnega, — da še celo do svojih starišev ne». f IV. Tasiča. « Slavoj vam je pripovedoval zadnjo uro, dragi učenci in učenke moje, da moramo biti milosrčni tudi do psov in mačk«, na¬ daljuje učitelj Radoslav. «Ker ste ga vsi tako verno in zvesto poslušali in tudi obljubili, da boste vedno milosi. li do teh živalij, zato sem se namenil vam danes, ker je ravno zadnji dan v tednu, povedati prav lepo pripovedko; poslušajte me torej prav pridno: Bila je zelo mrzla zima. Na okno kmečke hiše prileti lep tiček, bt, ter tja skaklja po , oknu, a pogled njegov je bil obrnjen nepre-1 nehoma v sobo. Tužno zre notri, kakor bi hotel prositi, naj mu odpro. — 21 «Oče, ptiček, ptiček » — zaupijejo otroci. «tašica je, rada bi šla v našo gorko sobo, odprite ji okno in pustite jo notri!« «Zakaj pa?« vpraša oče. «Oh, zunaj je hud mraz, zebe jo: saj moramo tudi do živalij biti milosrčni«, rekel nam je nedavno gospod učitelj v šoli. Oče odpre okno in tiček skoči narav¬ nost v sobo; lehko skaklja sem ter tja ter pobira drobtinice po tleh in po mizi. Otroci so sedeli mirno in tiho okrog mize, boječi se, da bi tašiča ne odletela. Zaupno je zrl tiček zdaj temu, zdaj onemu v obraz ter takoj sprevidel, da se mu pri teh otrocih ni treba bati hudega. «Vidiš, Stanko, ne samo mraz, tudi la¬ kota ga je prignala k nam v sobo«, pravi Milica. «Da, res je«, odgovori Stanko, »saj. se mu vidi, kakci slastno zoblje drobtinice »is* Ivan: «Tudi nas je že zeblo, ko smo Mi v šolo, in dobro vemo, kaj je mraz, kaj¬ neda Silvo?« * ' ■ _ 22 _ Silvo: «Da, da, pa tudi lačni smo bili že večkrat, ali ko smo prišli domu, nam je dala mati kruha, hvala Bogu, a nedolžni tički nimajo nikogar, ki bi jim dajal jesti«. «Meniš li, ljubi moj sin, da je res to? Ali mislite, ljubi otroci, da je vaš bratec Silvo sedajle govoril resnico?«, vpraša oče. Vsi: «Ljubi oče, po zimi pokriva sneg zemljo, drevje zamre in tudi voda zmrzne, da ubogi ptički tačas mnogo'trpe lakote in mraza, učili smo se v šoli. Ali smemo za¬ peti prelepo in poučljivo pesmico „o ptičku"; vprašajo otroci očeta. «Če je lepa in poučljiva, le zapojte jo!« Otroci pojo: Sneg pokriva plan goro Burja mrazi nas močno, Z nami zebe ptičice. Bevce so brez strešice. Oj otrok, preljubi moj, Glej, tam čivka ptiček tvoj; Zebe ga in lačen je, Od slabosti trese se. «Res, lepa je« pravi mati, «tako se je' godilo naši tašici«. Otroci nadaljujejo: — 23 — V hišico naj gre s tabo, Da bo grel se za pečjo; Pa mu malo zrna daj, Da bo jedlo revče kaj! Saj spomladi bo vesel, Ptiček hvalo ti zapel; Samo zdaj mu zrna daj, Da bo jedlo revče kaj ! «No, vidite, ljubi oče, da so po zimi ptički največji reveži! Zebe jih in lačni so, pa nimajo tako dobrih starišev, kakor mi, da bi jim dajali kruha in jih greli, kakor nas je učil gospod učitelj«, pripoveduje zopet Silvo. «Prav, prav, ljubi moj sin! O tej reči bodemo nadalje drugokrat govorili, danes 'omenim le toliko, da gospod učitelj je dostavil k tem res lepim besedam še nekaj. Sploh me pa jako veseli, da imate toliko usmi¬ ljenja do nedolžnih ptičkov«. Vsi otroci so imeli tašico prav radi. Nikdar je niso podili ali lovili po hiši. Ne¬ dolžna živalica se jih je pa tudi tako pri¬ vadila in toliko jim je zaupala, da jim je jemala celo iz rok in iz ust kruhove drobtinice in drug živež. - 24 — Ptiček je preživel v družbi teh dobrih in usmiljenih otrok celo zimo. Ko se je pa vrnila zopet ljuba pomlad, je hotela tašica zopet zleteti na prosto; oče opozori otroke na to. « Odprite ji okno», prosijo vsi otroci očeta. Daši so imeli ptička prav radi in je težka ločitev od tako udomačene ptice, vendar so si prav radi pritrgali to veselje, samo da so ustregli ljubi živalici. — <> «Jaz mislim, da hrošč nič ne trpi«, od¬ govori deček. «Kaj pa, ako bi tebe kdo prebodel z drogom, ali bi te nič ne bolelo?« «Da, seveda bi me močno bolelo; hrošč pa nič ne toži, če ga še tolikokrat prebodem«. «Da, da, tako je tako!», oglasijo se vsi dečki, «tudi naši navezani in zaprti hrošči vsi prav veselo brenče«. »Poslušajte me torej« kaj sem se jaz učil v šoli, naj povem še vam te zlate na¬ uke o milosrčnosti do živali: « Vidite, živali je tudi Bog ustvaril kakor človeka. Ker so torej stvari božje, jih mora človek že zaradi volje božje čislati, varovati m ljubiti«. «Saj veste, da imajo živali tudi meso in kri; pa tudi kosti imajo, čeprav včasih zelo majhne in drobne. Iz skušnje veste, da imate včasih prijetne in tudi neprijetne ob¬ čutke; zadnji se spremene večkrat v velike bolečine, in bolečine občutite na posameznih — 42 — delih svojega trupla. Živalsko telo je sestav¬ ljeno tudi iz mnogih delov, pa tudi naši duši podobno bitje imajo v sebi, s kojim čutijo; radi tega tudi občutijo bolečine». «Čeprav so živali neme, nam vendar dokazujejo učeni naravoslovci, da se raz¬ umejo med sabo in da tudi umejo človeške , glasove». «Žalostno je, da človek noče razumeti | živalskega govora in njihovih pomenljivih pogledov!» « Opazuj le bolj natančno hrošča, žrtev svoje surovosti, kateremu si prebodel glavo! Misliš li, da bi te ne prosil najlepše in naj¬ bolj ponižno, da ga ne trpinči, ako bi mogel tako govoriti, kakor ti? Pojdi sem! Le poglej ga natančno in videl bodeš, kako se trese po I vseh udih! Le poglej, kako ga obliva smrtni pot! Ali niso take prikazni za te glasne be¬ sede, s katerimi te ponižno prosi: ,,0b,| usmili se me in reši me nezposnega trpljenja !| Umori me hitro, da ne trpel!"» bodem to] iko — 43 — Deček postane zamišljen in žalosten. Ko ga Slavoj poučuje še nekoliko časa, žalijo ga solze, vrže hrošča na tla in ga zmečka z nogo. Ihteč obljubi Slavoju, da ne bo trpinčil nobene živali več, ker je sedaj po¬ polnoma prepričan, da živali občutijo prav take bolečine, kakor ljudje. Tudi drugi dečki obljubijo, da se po¬ boljšajo ; le j eden molči. «Zakaj pa ti tako molčiš ?» vpraša ga Slavoj. «Saj jaz nisem natikal in privezoval . hroščev na niti, ampaksem popolnoma zdrave in nepohabljene zaprl v svojo peresno pu- I šico, v kateri prav veselo plešejo«, odgovori mu deček. «Ali ni to tudi trpljenje?« vpraša ga I Slavoj. «Manjka jim zraka in svitlobe. Ali bi bilo tebi ljubo, če bi bil s kakim tovarišem zaprt v majhnem zaboju, v katerem bi se ■ še gibati ne mogel? Ali bi ne hrepenel po svežem zraku in svitlobi ? Prav take občutke in bolečine imajo tudi te uboge živalice. — 44 — Hrošče pa še tembolj boli, ker so ustvarjeni, da prosto letajo po zraku». Tudi ta deček obljubi, da ne bode nikdar več počenjal kaj takega z nedolžnimi živa- •licami. Slavoj prosi potem vse skupaj, naj drže svojo obljubo, ter se prijazno poslovi od njih. — Slavoj je pripovedoval ta dogodek v šoli in vsi součenci in součenke so ga'hva¬ lili, da je tako lepo poučil dečke sosedne vasi. Nazadnje vpraša ga j eden tamkaj iz srede : «Ali se ti otroci niso učili v šoli o milosrčnosti do živalij ?» «Tudi jaz sem jih to vprašal«, odgo- gori Slavoj; «vsi so mi odgovorili, da so se učili, pa da so lahkomiselno pozabili na lepe nauke svojega gospoda učitelja. Obljubili so mi pa, da bodo zanaprej prav tako usmi¬ ljeni in milosrčni do živali, kakor smo mi». Sedaj se oglasi učitelj Radoslav in pravi : «Rujavi hrošči 'šo res škodljive živali, in — 45 — prav je, da jih morimo; vendar jih pa ne smemo trpinčiti, ampak prav nagloma umo¬ riti, ne pa žive metati v vodo ali v kako jamo, da potem tam v največjih mukah po¬ ginejo ». VIII. Metulj. Oče Miklavž je sedel zvečer pod lipo, ko se je hladila večerja. Okoli njega je bilo troje otrok. Poln veselja priskače iz vrta tudi mali Jurce in pravi: «Poglejte oče, kako lepega ptička sem ujel! Sedel je na cvetlici in njegovi peruti sta se svetili, kakor zlato in srebro. Prav po tihem sem se splazil do njega ter ga potem hitro pokril s klobukom. Prav ugaja mi, posebno, ker tako lepo spre¬ minja barve na svojih perulih. Zato ga bodem pa tudi pridno hranil; vsak dan mu bodem dajal mleka in kruha«. Tako je govoril Jurče. Oče pravi: «No, Jurče, pokaži nam že, pokaži svojega lepega ptička.'» - 47 — Hitro seže deček v žep in privleče iz njega lepega metulja, a krila njegova niso imela nič več bliščobe in dečkovih prstov se je držal svitel prah. «0 joj!» zaupijejo njegovi bratje; tudi Jurče globoko vzdihne in pravi: «0, kako se je pohabila ta uboga živalica; saj ni nič več podobna tistemu ptičku, ki je sedel na liliji! Pfuj, kako je grd!» Tako je govoril deček ter vrgel metulja na tla. Oče ga pa zavrne: «Kaj se jeziš nad nedolžno živalico? Ti sam si kriv, da je metulj tako popačen, ker si ga valjal po rokah in mečkal po žepu!» . To povest je pripovedoval učitelj Rado¬ slav svojim učencem. Ljudmila pravi: «0h, kako hudo mi je pri srcu, ker je tako trpinčil ta neusmiljeni deček nedolžnega, nežnega in lepega metulja. Kar srce se mi krči, če o tem premišljujem!« Slavoj: «In potem, ko ga je zmečkal v roki in žepu, ga je pa vrgel še na tla ter strl z nogo». — 48 — Ljudmila: «Življenje, koje mu je podaril nebeški Oče, ukradel ga mu je potem ta trdosrčni deček». Slavoj: «In kaj še! Trdosrčnež je potem ubogo žival še sramotno zaničeval, češ, da je grda in vsa polomljena. Ta deček se ni ravnal po naukih svojega učitelja, da moramo biti usmiljeni in milosrčni do vseh živalij». Učitelj : «Stariši in vzgojitelji imajo dolžnost, da ucepijo otrokom v srce sočutje do vseh božjih del v prirodi. Posebno je pa potrebno utrditi otrokom milosrčnost' do ži¬ vali. Deček, ki je kot otrok živali trpinčil, bode kot mož trpinki ljudi, in kdor počenja kaj takega, je hudobnež; takega človeka pa težko zadene roka Sodnikova. — Škodljive metulje, hrošče in druge mrčese moramo res uničevati, toda hitro moriti, da ne trpe po nepotrebnem hudih bolečin«. Učitelj Ptadoslav naroči potem Slavoju, naj do prihodnje ure prinese dobro shranje¬ nega metulja v šolo, da pouči potem svoje šoučence, kako se love in more metulji. —• | IX. Metuljev lovec. Učitelj Radoslav pozove Slavoja, naj mu pokaže metulja, ki ga je na njegov ukaz ujel, da bi njemu in njegovim součencem bolj natančno popisal to nežno živalico. Slavoj ustane in pravi: «Prosim prav lepo, oprostite gospod učitelj, da ne morem ustreči vaši želji; temu pa nisem jaz kriv ampak moj domači učitelj gospod Bogoljub; prosim poslušajte moje opravičenje in od¬ pustim mi, da sem vam bil nepokoren zoper mojo voljo! Vso dogodbo o lovu me¬ tuljev sem moral napisati na papir po na¬ ročilu gospoda Bogoljuba. Ali smem pre¬ brati svoje delo?« 4 — 50 — Učitelj Radoslav mu z veseljem dovoli — in Slavoj bere: 1. L o v. Slavoj je imel skrbnega domačega učitelja. Po končani uri Bogoljub tako-le nagovori Slavoja: «Slavoj! S tabo sem prav zado¬ voljen, ker si bil celo uro tako zelo pazljiv in si pokazal prav veliko veselja do učenja. Prosim vas, častita mati Slavojeva, blago¬ volite mi dovoliti, da vzamem danes Slavoja s sabo na sprehod!« «Prav rada dovolim v to», odgovori mati. Slavoj : «Jaz vzamem s sabo mrežico za lov metuljev. Z lovom metuljev se prav rad zabavam. Pa tudi v šoli sem dobil od gospoda učitelja ukaz, naj prinesem do pri¬ hodnje ure metulja v šolo«. Domači učitelj in gojenec gresta' na sprehod. Bogoljub: « Torej, Slavoj, ti rad loviš metulje?« Slavoj : «Da, prav rad«.. — 51 Bogoljub: «Ali si že katerikrat pre¬ mišljeval bolj natančno to zabavo ?» Slavoj: «Ne še; pa poglejte no, na travniku je vse polno najlepših metuljev; vsaj jednega bi rad ujel«. Slavoj teče za metuljem in krtralu je bil njegov. Bogoljub: «Kaj storiš pa sedaj z ujetim metuljem?« Slavoj odgovori prav veselo: «0, prav dobro vem, kako je treba ravnati z ujetim metuljem; saj smo se v šoli učili o tem». Bogoljub: «No, povej mi, kaj storiš ž njim?« Slavoj: «Poglejte, gospod domači učitelj, vzel sem nalašč za to s sabo to-le škatljico, v katero spustim metulja jz mreže, da popolnoma nepokvarjenega prinesem domu. Kaj ne, da dobro skrbim zanj?« Bogoljub: «Prav lepo je to, da skrbiš, da bi se živalica ne poškodovala«. Slavoj: «Doma ga prav naglo umorim z „etrom“, da ne bode preveč trpel. Videi sem pa še na drugi način moriti me- 4* 52 tulje. Nekateri mu glavo starejo; no, to • bi še bilo, ker žival kaj kmalu pogine. Srce mi je pa pretreslo, ko sem videl zadnjič, da je neki deček živega metulja nabodel na be- ' tičico ter ga potem napel na deski. Ako bi le videli, gospod učitelj, kako se je uboga žival zvijala in potem poginila še le črez par dnij v največjih mukah.’ Tako ravnanje z nedolžnim metuljem je pač trdosrčno in surovo. Pa kaj sem še vse hujega videl! Zopet drugi deček je razbelil betičico na luči ter potem prebodel metulja; mislil je namreč, da žival prej pogine, a se je še bolj mučila. Kaj takega bi jaz pač ne mogel storiti. Kaj ne da, gospod Bogoljub, da je lepo to, ker sem milosrčen in usmiljen do nedolžnih ži- valij? Nekateri pa metulja takoj, ko ga ujame, prebode z betičico in nasadi na klobuk. Tudi tega bi jaz ne mogel storiti«. Bogoljub: «Prav vesel sem, ljubi moj Slavoj, da si tako usmiljen in milosrčen do živali. Vendar, kaj ti pa še ukazuje mi¬ losrčnost do tega metulja?« — 53 — Slavoj; «Ne vem«. Bogoljub: «Nekaj cvetlic moraš s sabo vzeti, da si metulj poišče hrane na njih«. Slavoj: <-Saj ne potrebuje več živeža : kmalu bodemo doma in potem ga takoj umorim ». Bogoljub: «Slavoj! Ali nisi poprej rekel, da nočeš nobeni živali škodovati in sedaj jo pa nameravaš še celo umoriti! Ali ni to bolj kaznjivo, če metulju vzameš živ¬ ljenje, kakor če ga le poškoduješ?« (Slavoj se zamisli in molče nabira cvetlice; potem pa gresta z Bogoljubom domu). 2. B e š i t e v življenja. (Slavoj sedi na vse zgodaj pred škatljo ter opazuje metulja v njej. Domači učitelj vstopi). Slavoj: «Dobro jutro, gospod učitelj!» Bogoljub: «0, dobro jutro, dobro jutro, moj ljubi Slavoj!« Slavoj: « Gospod učitelj, poglejte no, moj metulj je še živ. Vaše besede so mi — 54 — šinile tako globoko v srce, da bi ne mogel nobenega metulja več umoriti«. Bogoljub: «No, to me veseli; to je prav lepo od tebe; s tem si pokazal, da imaš usmiljeno srce; le ostani milosrčen do živali celo življenje«. Slavoj: «0, prav rad. Prav žalosten sem, ker sem imel včeraj namen živalico umoriti«. Bogoljub: «Nekateri dečki pa ne love metuljev z namenom, da bi jih morili, ampak, da občudujejo potem lepo leskeče barve na metuljevih krilih«. Slavoj: «Mrtev metulj kmalo obledi in zgubi leskeči prah; živega metulja pa lahko prav natačno popišem tako, kakoršen je v istini. Živ metuij mi je tudi prav prijazen tovariš. Mrtev metulj bi bil največji dokaz moje lehkomišljenosti in trdosrčnosti. Ne, tega metulja ne umorim ; naj le živi in se veseli življenja: odsihdob ne bodem nič več lovil metuljev v zabavo, ampak škodljivce hitro moril, da ne bodo trpeli muk«. — 55 — Bogoljub.: «Ljubi Slavoj, ti res hitro napreduješ v milosrčnosti do nedolžnih živalic*. , Slavoj: «0, kako zelo sem vam hva¬ ležen, ljubi gospod učitelj, na lepih naukih o milosrčnosti do živali!» — 3. Prostost. Bogoljub: «Že nekaj dnij se za¬ bavaš, ljubi Slavoj, z metuljem; kaj si pa zapazil v tem času pri njem?* Slavoj: «Večkrat sem že mislil, da mu je dolgčas ter bi gotovo rad dobil ka¬ kega tovariša. Danes je prav lep dan; poj¬ diva zopet na prosto, da mu ujamem to¬ variša !» Bogoljub: «Iz česa pa sklepaš, da mu je dolgčas?« Slavoj: «V tem, ker vedno v škat- Ijici sem ter tja. lazi ter išče luknje, da bi ušel*. Bogoljub: .«Ali misliš, da mu je dolgčas le po svojih tovariših? Ali ne hre¬ peni znabiti še po nečem drugem?« — 56 — Slavoj (v zadregi): «Znabiti bi bil rad prost, kakor je bil poprej ?» Bogoljub: « Vidiš, Slavoj, tako je! Rad bi zopet prosto frčal s svojimi tovariši po travniku od cvetice do cvetice ter veselo užival ljubo prostost». Slavoj : «Oh, tako rad ga imam, da ga skoraj ne morem izpustiti. Ali vendar me spreletava strah in groza, če pomislim, kako bi bil jaz nezadovoljen, če bi me kedo ukradel svojim starišem, bratom in sestram, ter bi moral živeti samotno v tujem kraju, zaprt v majhni sobici: — Naj uživa ljubo prostost!« Bogoljub: «Tako je prav, tako, ljubi moj Slavoj; to me veseli!» Slavoj; «Da mu bode pa mogoče najti zopet svoje tovariše, nesem ga na isti prostor in isto cvetico, kjer sem ga ujel«. Bogoljub: «To me prav zelo veseli, da sem te tudi v tej reči pripeljal na milo¬ srčno pot. Le pojdiva na sprehod! Bodi pa danes bolj vesel, kakor zadnjič, ker danes — 57 — hodiš po poti milosrčnosti«. (Slavoj z veselim srcem izpusti metulja iz škatljice.) 4. Povišano veselje. Bogoljub: «Ljubi Slavoj! Pri da¬ našnjem sprehodu ti pa napravim še večje veselje za tvojo milosrčnost, kojo si skazoval do metulja, in ker sem prepričan, da ska- žeš enako milosrčnost tudi do drugih ži- valij. Poiščeva si metuljevih mešičkov in jih prineseva domu. Crez nekaj dnij bodeš pa videl, kako lep metulj se izvali iz mešička. Natrgava pa tudi cvetic, da si poišče me¬ tulj takoj živeža. Ko se popolnoma razvije, ga pa prineseva na vrt in tamkaj ga izpustiva«. Slavoj: «Pri tem opazovanju uživala bodeva res najčistejšo dušno veselje in zopet imela lepo priliko, občudovati vsemogočnost Stvarnikovo«. --- (Slavoj molči.) — * * * Sedaj spregovori zopet učitelj Radoslav tako-le : — 58 — «Življenje metuljevo je že samo na sebi prav kratko. Čestokrat je celo življenje nje¬ govo, od začetka do smrti, neprestano trpljenje. Komaj je izlezel iz mešička, ga ujame ne¬ usmiljen deček, ga nasadi na betičico ter nese domu; doma prebode mu pa še glavo z žarečo šivanko, da pogine v največjih mu¬ kah. Res nesrečna usoda za nedolžno živa- lico, ki občuti prav take bolečine, kakor mi. Stvarnik mu gotovo ni prisodil take strašne smrti, in deček, ki ga na tak način umori; mo¬ ral bode dajati odgovor pred večnim Sodnikom. Škodljive metulje treba hitro umoriti! Ljubi otroci! Le zapomnite si, da tudi živali občutijo bolečine, kako ljudje, in ko¬ likokrat nas prosijo z milim pogledom usmi¬ ljenja do njih! Slavoj nam je imenoval danes v svoji pripovedki večkrat svojega domačega učitelja Bogoljuba. Kaj mislite, ljubi otroci, kaj neki pomeni to ime?» Otroci odgovore: «Resnično, to je mož, ki je Bogu ljub, ker je milosrčen in usmiljen do nedolžnih živalij». — 59 — Radoslav: «Le posnemajte tega dobrega moža, bodite tudi vi tako usmiljeni in milosrčni do nedolžnih živalij, potem boste gotovo tudi vi Bogu ljubi. Paziti pa morate vendar, da taka usmi¬ ljenost in milosrčnost sega le do neke meje. Škodljive mrčese moramo moriti, ali trpin¬ či t i jih ne smemo! Jeden udarec naj zadošča; živalica pogine v hipu — in tako dela človek, ki je usmiljenega srca». X. Črviček. Teden pozneje je naprosil učitelj Ra¬ doslav, naj popiše veselje, katero je užival z mešički. Slavoj je izvršil drage volje to povelje ter napisal ves dogodek prav tako, kakor se je pogovarjal z domačim učiteljem Bogoljubom, in sicer tako - le : Bogoljub: «Zdaj imaš torej, ljubi Slavoj, dovelj mešičkov ter se dan za dnevom veseliš, ko vidiš, kako lepo lazijo iz svoje posteljice. Ali se pa ne vzbuja v tebi pri tem opazovanju še neka druga želja ?» Slavoj : «Videl bi tudi rad, kako se mešički nared e; pa — » — 61 — Bogoljub: «To sem pričakoval od tebe. Zakaj si pa k svoji želji dostavil be¬ sedico, „pa“?». Slavoj: «Zato, ker tega ne morem videti. Saj nisem vedno na prostem, da bi iskal črvičkov in jih čakal, da se zaližejo». B o g o 1 j u b : «Tu ti pa jaz pomorem». Slavoj: «0, prosim, prav hvaležen vam bodem». Bogoljub: « Poiščeva si črvičkov, iz katerih naj se izvale metulji; zapreva jih v nalašč za to prirejeno škatljo z luknjicami? krmila jih bova z zeliščem». Slavoj: «Gospod učitelj, ta nasvet mi pa ni nič kaj po volji; vi me še pri¬ pravite v skušnjavo, Vi sami ste mi včeraj pokladali na srce, da ne smemo nobeni ži¬ vali brez potrebe vzeti prostosti. Meni se smili črviček; gotovo je raje prost, kakor pa zaprt v tesni škatlji». Bogoljub: « Vidiš, ljubi Slavoj, tak odgovor sem pričakoval od tebe, ker te po¬ znam, da imaš res do vseh živalij usmiljeno srce; le tak ostani vedno. Vendar v tem — 62 - slučaju ne smeš biti preveč tesnosrčen. Človek sme vse stvari božje, v kolikor mu je mogoče in koristno, na pameten način porabljati; to je pa časih le mogoče, če jih imamo pred očmi v svojem varstvu. Kako se črvički zaližejo (zabubijo), tega se le tem potom lahko učimo. Živalici, seveda, to ni tako po volji, kakor če bi bila prosta, vendar pa je s tem tudi ne trpinčimo. Poleg tega živita črviček in metulj vsak popolnoma drugače. Metulj potrebuje za letanje veliko prostora, črviček pa samo lazi, in zato rabi prav malo prostora. Kedar se črviček pre¬ obrazi v metulja, takrat ga pa spustiva na prosto». (Slavoj je opazoval med tem časom svojo bubo). Slavoj: «Poglejte, gospod učitelj, ži¬ vahen je že predrla svojo ječo; glava njena se že na pol vidi; že steguje noge, hrbet se prikazuje in tudi krila se polagoma raz¬ tezajo. Oh, kako lepo in čudno je Bog vse to ustvaril! Tako lepega stvarjenja božjega ne smemo razdirati!« — 63 — «Slavoj», pravi Bogoljub, «danes se boš veselil na vrtu tudi nad njegovo prostostjo®. Učitelj Radoslav pohvali Slavoja in po¬ tem konča pouk, pokladaje toplo učencem na srce, naj skazujejo pri vsaki priliki in do vsake živali milosrčnost, kajti vsaka žival je stvar božja ter podoba božje vsemogočnosti. Ni pa pozabil dostaviti tudi sedaj, da škodljive metulje, hrošče, črve in druge mrčese sicer moramo pokončevati, ali da to se mora zgoditi naglo, če mogoče v enem samem hipu, da jim muke okrajšamo. XI. Muke koristnih živalij. Danes začne učitelj Radoslav tako-le: «Namenil sem se danes seznaniti vas še z večjimi mukami, katere morajo prestati živali pred ljudmi, in sicer take živali, ki nam niso le v zabavo in veselje, ampak nam ko¬ ristijo ter nam dajo dobiček. Imenujejo se koristne živali. Te živali moramo sicer mo¬ riti, a vendar jim njihove bolečine lahko precej olajšamo. Opominjam vas pa pri tej priliki že naprej, ogibajte se takih krajev, kjer koljejo živali! Če pelje pot jednega ali drugega izmed vas na tak kraj, ognite se | ga, in če vidite druge otroke gledati, kako živino koljejo, pokličite jih proč. — 65 — Vsak kraj, kjer živali more ali koljejo, je klavnica, in teh se morate ogibati, da ne izrujete milosrčnosti iz svojih src, kajti vsakdo, kdor brez sočutja živali mori in kolje, je tudi do svojega bližnjega neusmiljen in surov. Danes vas hočem seznaniti z orodjem, s ka¬ terim začne človek že zgodaj trpinčiti živali. 1. Bič. Bič je navadno prva otroška igrača,' a ob jednem tudi prvo orodje, s katerim trpin¬ čijo slabejša bitja od sebe. Kdor je opazoval dečke, ali tudi prav majhne otroke, kojim so dali bič kot igračo v roko, je večkrat lahko zapazil, da je bila slehernemu otroku največja zabava, če je mogel z bičem prav dobro našvrkati kako žival ali tudi otroka. In čim bolj je otrok kričal ali pa žival cvi¬ lila, tem večje veselje mu je bilo to. Ali ni torej bič za otroke res nevarna igrača ? Otrok nima nič milosrčnosti do živali, katero pre¬ tepa; še celo smeje se, — nespametni od-, rasli ljudje se pa smejejo ž njim. Ako mora dobiti deček bič v roko za to, da opravlja ž njim svoj posel, ga moramo - 66 — poprej dobro poučiti, čemu je bič, in pri opravilu njegovem pa vestno nadzorovati, da ne bi zlorabil biča. Deček mora spoznati, da se dajo živali voditi tudi brez tepenja, če lepo ž njimi ravnamo. Žival uboga rada na besedo, da, še celo na sam pogled. V naslednji dogodbi vam dokažem, da je bič kot otroška igrača čestokrat kriv trdosrčnosti otrok. Jožek in Tonče sta bila pridna otroka. Prav rada sta ubogala svoje stariše. Oče jima hoče napraviti veselje za njiju pridnost ter jima prinese iz mesta vsakemu svoj bič. Nekaj časa sta samo po zraku ma¬ hala in pokala ž njim. Kmalu jima po¬ stane to predolgočasno. Ujameta domačega psa. «Konja z njim igrajva«, reče starejši. «Pes naj bo konj, jaz bom kočijaž, in ti, Tonče, bodi gospod«. To je bilo vriskanja! Ž njima se smejate in veselita tudi domači hlapec in pastir. Kužek pa, seveda, tega ni razumel, kaj hočeta, zato tudi ni storil po njiju volji. Zaradi tega se silno razkačita, začneta nedolžno žival pretepati na vso moč — 67 — z bičema ter jo poditi daleč po polju. Tu ju dohiti neki mož, oba prav dobro z bičem pošeška in prav resno posvari, ker ubogo žival tako po nedolžnem pretepata. Ta mož je bil velika sreča za obadva. Nikdar več nista nobene živali pretepala in tudi biča nista marala več vzeti v roko. «0h, jaz bi nikdar ne mogla udariti svojega nedolžnega jagnjeta«, pravi Ljud¬ mila. «Kaj se še učimo iz te dogodbe, Slavoj?« «Vsako žival smemo le za takšno opravilo uporabljati, za katero nam jo je odločil Stvarnik«, odgovori Slavoj učitelju Radoslavu. Vsi: «Z bičem se ne bodemo igrali,- da i ne pridemo v skušnjavo, trpinčiti živali«. Radoslav izpusti otroke domu. 2. R i b a. Nekega zapovedanega postnega dne sta bila Slavoj in Ljudmila povabljena k sose¬ dovim na ribe. Ljudmila se splazi natihoma v kuhinjo, da bi videla, kako kuharica pri- — 68 - pravlja. Takoj, ko stopi v kuhinjo, jo zaboli srce, ko vidi ribo -viseti v mreži na drogu: hlastno je odpirala usta po zraku, oziroma po vodi. Še bolj je pa bolelo Ljudmilo srce, ko je videla, kako jo je kuharica s polenom tolkla po glavi ter ji potem še na pol živi ostrgala luskine in prerezala trebuh. Riba se je zvijala v največjih bolečinah. «Glejte, kuharica, vi ste zelo trdosrčni ih neusmiljeni, ker na tak način ribo mo¬ rite*, pravi Ljudmila. «Keclar živali morimo, moramo to kar najhitreje storiti, da ne trpe preveč bolečin, in ribo moramo pa vselej takoj umoriti, ko jo potegnemo iz vode». Ljudmila pouči kuharico, kako je treba ribe moriti. Pravi ji, da se je učila v šoli, da majhno ribo najprej umorimo, ako ji vtaknemo med zobe palec ter ji glavo hitro in močno od zadej stisnemo. Večjim ribam pa, ki imajo ostre zobe, vtaknemo mesto palca majhno polence med zobe. Na ta na¬ čin je riba hitro mrtva. — Dobra kuharica je s sočutjem poslušala te besede ter ob¬ ljubila Ljudmili, da bode v bodoče tako — 69 — ravnala. Ljudmila pravi nadalje, da tudi ži¬ vali — tudi ribe — občutijo velike bolečine, čeprav ne znajo tega povedati. Ta dogodek je pripovedoval Slavoj v šoli; on je namreč spremil svojo sestro v kuhinjo ter na tihem ves dogodek opazoval. Svojo povest sklene z besedami: «Ljubi bratci in sestrice, kaj ne, da bodemo prosili svoje stariše, da ne bodo trpeli takih grozovitostij v hiši, ter da ponče kuharice, kako je treba ravnati z ribami, kedar jih pripravljajo nam v hrano». «Da, da, tako storimo takoj, ko pridemo iz šole!», zaupijejo otroci. 3. Žab a. Učitelj si izvoli danes žabo, katere kraki so užitni. Ljudje, neusmiljeni, trdosrčni ljudje namreč, živi žabi krake izrežejo ter puste gornji del života svoji usodi. Življenske moči v tem delu delujejo še nadalje in v takem trpečem stanju — brez zadnjih nog — živi žaba čestokrat tudi po štiri do pet dni.j! Mislite si lahko, koliko trpi ta uboga žival 70 — in kako bolesten mora biti njen pogin! Ali naj nima človek do te uboge, nedolžne ži- valice res nič usmiljenja? Ne, to ne sme biti dalje tako! Tudi ta žival občuti grozne bolečine in tudi žabi, kedar jo pripravljamo ljudem v hrano, mo¬ ramo pogin kolikor le mogoče olajšati! Močan udarec po glavi jo takoj omami tako zelo, da potem ne čuti nič bolečin, če ji hitro na to odrežemo glavo. Učenci so pokazali, da jim je segel tudi ta pouk do srca. 4. Kokoš in golob. «Mati me je vzela s sabo na trg», pri¬ poveduje Ljudmila, «ter me opozori z ža¬ lostnim glasom, kako prenašajo kupljeno perutnino domu nekatere žene in dekle, da, še celo matere vpričo svojih hčerk. Videla sem te neusmiljene žene, da so nesle domu po več parov kokošij in golobov v jedni roki. Pa, pomislite, kako! Držale so jih vse skupaj v jedni roki za noge, in glave so visele nizdolu. To je vendar neusmiljeno, — 71 ker nedolžnim živalim sili na tak način kri v glavo. Videla sem tudi, da so imele te neusmiljene ženske palec in kazalec ovit okoli vratov nedolžnih živalij. Uboge živali so imele odprte kljune, zaprte oči ter so zevale po čistem zraku. Domu grede sve se ustavili z materjo pri neki prijateljici. Dekla je prišla ravno s trga domu ter prinesla s sabo na poprej po¬ vedani način šest piščet. Domu prišedši jih vrže, meni nič tebi nič, na kameni ta tla. Ne da bi se ganile, so živalice več časa le¬ žale kakor mrtve. Potem so skušale stopiti na noge, ali kako, ker so bile zvezane skupaj! Kuharica se še zmenila ni za vse to. Jaz bi jo bila rada opozorila, da je tako rav¬ nanje neusmiljeno, ali bala sem se ji kaj reči, ker je huda ženska. Na to grem iz kuhinje, ali kmalu začujemo glasen smeh iz kuhinje. Jaz, moja mati in gospodinja gremo gledat, kaj se je zgodilo. In glejte! Kuharica nam z velikim veseljem kaže na jedno pišče, ki se je vrtelo po kuhinji, dasi je je ravnokar — 72 - zaklala. Jaz se splazim do noža' in zapazim, da je bil popolnoma skrhan. Ko sem prišla domov, sem videla neko v naši hiši stanujočo gospo, ki je prinesla par golobov; hotela jih je takoj pripraviti za jed. Jaz jo prosim, da bi se rada naučila, kako je treba moriti golobe. Gospa mi to drage volje dovoli. V roko prime goloba, mu stisne gla-. o na hrbet ter potegne sedaj večkrat s skrhanim nožem po vratu! « Ali bi se ne moglo takim grozovitostim priti v okom?», vpraša Ljudmila učitelja Radoslava, ko je vse te dogodke pripovedovala v šoli. «Mogoče», pravi učitelj, «nas bodo te in jednake živali same naučile, kako jih je treba moriti». Ljudmila se smehlja, kajti spomnila se je učiteljevih besed, ko nas je učil, naj pu¬ stimo živali same govoriti. Radovedno jo vpraša deklica: «Kako pa tvoja mati nosi perutnino s trga domu?« «V majhnem kur- niku, kateri navadno jaz nosim«, odgovori Ljudmila. — 73 - Učitelj Radoslav opozori učenke, da take kuharice, kojim se ne smilijo nedolžne živali, tudi do ljudij nimajo nič usmiljenja. 5. Borba z biki. V Španiji je borba z biki še vedno naj¬ priljubljenejša ljudska igra. Pa to so grozne zabave, kajti silno veliko živalske in često¬ krat tudi človeške krvi se prelije pri teh igrah. Vse to kaže, kako trdosrčni morajo pač biti Španci. Slovenec, ki je leta 1895. potoval po Španskem, je bil slučajno pri¬ soten pri teh igrah, katere nam tako-le po¬ pisuje : Marsikaj zanimanja vrednega sem do¬ živel med potovanjem vojnih ladij naše mor¬ narice v Kiel. Veselil sem se na to po'to- vanje kakor še na nobeno; vedel sem, da Deprilike med potovanjem se mi poplačajo Zobilimi obrestmi. Motil se tudi nisem; res, da smo imeli komaj tretjino lepih dnij med potovanjem tja, kakor tudi nazaj, posebno vihar v „Canal la Manche* 3. julija 1895. ostane marsikomu med udeleženci v živem — 74 — spominu; meni ostane ta doba lep, trajen spomin na morsko življenje. Grede iz Kiela v domovino smo se ustavili tudi v Gibraltaru. Mesto me ni za¬ nimalo, ker mi je znano že od preje, ali' nekaj drugega me je vleklo na suho. Takoj I prve ure po našem vsidranju so prinesli to¬ variši, kateri so bili na suhem, naznanila, kjer se je čitalo črno na rudečem, da bode v nedeljo borba z biki v komaj tri četrt ure oddaljenem španskem mestecu. Slišal sem o tej španski igri že večkrat, katera ta narod označuje. Se le potem, ko sem videl Spance vseh slojev in starosti pri borbi, sem si mogel prav predstavljati njihovo ' silno vročekrvno nrav. Zasledovali so krvavo klanje in zversko mučenje ubogih živaliji I mravljinci so me spreletavali pri teh prizorih, ali petletno dekletce ob roki matere je gle- i dalo z zanimanjem, in kakor sem bral iz očij, tudi z veseljem. Ko borilec razjarjene živali ni mogel z mečem zabosti, vikalo je občinstvo, da skoro ni bilo slišati svojega glasu. Palice, steklenice in jednakih stvari,j — 75 - je letelo na stotine na borilca, starec v pozni jesenski dobi svojega življenja, sedeč poleg I mene, je grozil s pestjo ter med kletvami rotil jahača, naj vendar večji kos mesa iz¬ reže biku raz vrat, — drugemu zopet, ki je izvršil dobro svojo nalogo, je ploskal in svoje priznanje izražal z nežnimi izrazi kakor: dobro si jo pogodil, ljubljenec naš itd. Dne 7. julija je imelo mestece narodni praznik, podoben našemu proščenju. Bilo je lepo okrašeno z zastavami in malimi balončki, v katerih so po noči gorele luči. Že med potjo od Gibraltara si mogel zapaziti, da ta dan ni navaden dan. Voz za vozom je drčal po prašni cesti, videti je bilo, da danes ostane malo ljudstva v Gibraltaru, in temu je bilo tudi tako. Prosto častništvo, kakor tudi moštvo naših štirih ladij, si videl tudi brez izjeme iti ali peljati se čez mejo. (Gi¬ braltar je last Anglije). Moštvu se je sicer reklo, da naj ne poskuša iti tja, ker itak straže ne puste čez mejo, vendar obojne straže, angležke kakor španske, se niti niso zmenile za nikogar, menda so bili veseli, da — 76 — so mogli ostati pod malo strešico, katera jih je branila vročih solnčnih žarkov. Pred mestecem so stražili dragonci glavni vhod, zato smo šli po stranskem potu, ka¬ teri nas je pripeljal na prostorne trg. Tu je bila koliba pri kolibi z najraznovrstnejšimi stvarmi, podobe, sladkarije in drugega jedna- kega blaga je bilo v izobilji, tudi Marokancev s svilnato robo se ni manjkalo. Vse to sem opazoval z zanimanjem, kajti nisem imel še priliko, opazovati Spance pri takih priložnostih. Ko sem si že kako uro ogledoval in opazoval ljudi, mestece in sploh vse, kar so mogle pregledati moje od prahu na pol- oslepele oči med gnječo ljudstva, katero sel je kar trlo po ulicah, izbudi moje zanimanje nov prizor, in sicer dve stotniji vojakov, pešcev in konjikov, kateri so jahali in šli za godbo naravnost proti igrišču. Tam je bila še večja gneča, vsak je hotel biti prvi v igrišču. Jaz sem prav modrijansko računal: veš ti, dragi moj, sedaj jo pa ubereva kar za vojaki, oni bodo gotovo prvi notri. Toda kmalo sem uvidel, da na Španskem ta na- ravni načrt moj malo pomaga, kajti z menoj je bil jednakih mislij tudi mladi španski svet. Paglavci večji in manjši izrinili so me kmalu iz svoje srede. Po precejšnjem prizadevanju sem se preril vendar srečno do blagajnice, kjer se je plačalo za sedež 5 posetas in za stanje 3 (posetas ima vrednost 1 franka). Tamošnje igrišče je velikanska okrogla stavba; od zunaj bi sodil, da je kako jetniško poslopje, ali kaj jednakega. V notranje pro¬ store igrišča pelje 12 vhodov po kanlnatih stopnicah. Visoko je kakih 20 — 24 metrov. V sredi je kakih 80 — 90 metrov v premeru velik okrogel prostor, obkrožen z 2 metra visoko, jako močno ograjo, katera služi bo¬ rilcu v rešitev, kedar se od besnega bika premagan ne more drugam izogniti. Med ograjo in prostorom za gledalce je 1 meter širok hodnik, na kateri vodijo ozki izhodi iz bojišča, skozi ograjo. Ti izhodi so zopet za¬ varovani z 1 meter visokim, ozkim plotom. Prostor med temi in izhodi v glavni ograji je jako ozek, da je možno samo jednemu — 78 — možu iti skozi. Takih izhodov je 5 in, kakor sem se potem prepričal, služijo prav dobro, kajti borilcu je možno smukniti za mali plot, in če treba tudi skozi hod v veliki ograji na hodnik. Posebne važnosti so pa ti mali izhodi še zato, ker bi dostikrat ranjenega borilcaf čez ve 1 ' plot ne mogli hitro prenesti in bi bil v največji nevarnosti pred razjar¬ jenim bikom. Prostor za občinstvo je velikanski, po moji sodbi je bilo vseh gledalcev okoiu 18 — 20 tisoč, če ne več. Število je ogromno, vendar kedor pozna Špance in njih nagnenje do te. igre, ne oode se čudil. Tretji del tega ogromnega prostora je odmenjen za sedeže, drugi pa za stoječe : občinstvo. Dva metra od tal prično se ka- menite stopnice, ki segajo prav gori do ozke strehe. Med vsako to stopnico je ozek hodnik, kateri je zvezan z več izhodi. Prostor s sedeži, kjer se nahajajo tudi lože, je zvezan s 3 izhodi. V srednjih vrstah — 79 — je odmenjen prostor za godbo. (7. julija bili sta dve). Največja loža stoji na sredi prostora za sedeže in se razločuje od drugih po lepoti in napisu „Praesidium“. Tej loži nasproti, na drugi strani bojišča, je vhod na okroglo bojišče. * * - Vseh očij so vprte v vrata, za katerimi so borilci in njih žrtve, 6 krasnih bikov, starih okoli 5 let. Občinstvo čaka nemirno in se čujejo klici, oznanujoči nestrpljivost. Na bojišču škrope neprenehoma 4 mladi fantje tla z vodo, katero jemljo iz cevi v tleh, katere vodijo do vodovoda. Občinstvo je vedno nestrpneje, vpitje in žvižganje je vedno močnejše. Glas iz trobente poleg lože z omenjenim napisom stoječega vojaka je znamenje, da prične krvava igra. Vrata se odpro in skozi le stopa 5 ponosnih mladih mož v ozkih hlačah do kolen, kratkih srajcah, s trikotnim iz črnega baržuna z belo kožuhovino ob- - 80 — robljenim klobukom m v črnili svitlih če veljčkih. Noge do kolen pokrivajo nogavic« iz mosle, hlače in srajca pa so - iz zelen¬ kaste svile. Za temi jase tudi toliko mož precej ob¬ rabljena kljuseta, katerim se pozna, da so nekdaj bila last dragoncev, sedaj pa odločena v pogubo in smrt po ostrili rogovih besnil! bikov; in res, videl sem kmalo poginiti te reve. Jahalcem sledi šest, po trije in trije vpreženih konj, kateri imajo nalogo, česar sem se potem prepričal, mrtve živali vleči iz igrišča. Borilci stopajo ponosno peš proti loži. Tja prišedši, se priklonijo staremu gospodu z belo brado in njega spremljevalki, lepig mladi Španjelki. Jahalci pa se v jednakih presledkih postavijo obrnjeni proti vhodu- Vpreženih šest konj pa se zopet vrne J vodniki vred skozi vrata, katera se takoj za njimi zapro. Na drugi glas trobentačev se odpro zo¬ pet vrata in skozi ta priskače lep, čisto črn, — 81 — jako divji bik; videlo se mu je, da so ga morali že v hlevu dražiti. Ko zagleda ob¬ činstvo, ustavi se ter začudeno opazuje ne¬ navadni mu prizor, — ali samo za trenutek, zagledal je namreč jahalca, kateri sovražno namerja sulico proti njemu. V skoku napade konja, ali zmotil se je, kajti jahalec mu je znal sulico nastaviti, spretno na vrat in tako preprečiti prvi naskok. Sulica je kratka, konično narejena in ima 4 ostre zobe; nasajena je na kakih 5 metrov dolg drog, kateri jahalec spretno z desno roko pod pazduho opirajoč nastavi, kakor smo videli, pri prvem naskoku, biku na vrat. Borilec se sme bojevati z bikom samo, kakor pravimo, oko v oko, od strani živali ne sme raniti z nikakim orožjem. Tok krvi polije vrat, in to ga zbesni še bolj, rjoveč koplje ilovnata, z drobnim peskom posuta tla'. Drugi jahalec mu jase par korakov na¬ sproti, sulico vedno spretno držeč; žival zar¬ jove in z naskokom napade predrznega bo¬ rilca, — kateri se je varal, misleč, odvrniti 6 — 82 — ga s sulico, kajti bik, ne meneč se za sulico, skoči s pripognjeno glavo proti borilcu; su¬ lica se mu zasadi v vrat in spodrsne, izre- zavši mu kos mesa iz debelega vratu. — Pa o groza — v prihodnjem trenutku je že naboden konj na bikovih rogovih, in trenu¬ tek pozneje že vidi občinstvo konja z jahal- cem v zraku. Peš borilci hitro priskočijo, mahaje z rudečimi prti, kar tudi pomaga; bik vrže kljuse in jahalca na tla ter se obrne proti novemu sovražniku. Konju, kateri je imel preparan trebuh, pade drobovje iz telesa, in niti minuto časa ne brca več nesrečna ži¬ val. Jahalec je srečnejši, sicer je nezmožen za nadaljevanje boja, — pa vendar srečen, da ga ni zadela s konjem jednaka usoda. Na to divja bik besneč po igrišču, kri mu lije iz dveh ran na tla. Ostale jahače kakor konje je oplašil ravnokar opisan pri¬ zor; malosrčno se drže jahalci, kolikor le mogoče, ograje, da bi v slučaju nevarnosti prepustili konja besnemu biku. Konji pa gle¬ dajo plašno, kolikor morejo videti izpod — 83 — usnjate strešice, katera jim brani pogled v daljavo, rezgetajo ter bijejo s kopiti tako, da mora jahalec biti zelo oprezen, tembolj, ker ima prosto samo levo roko, s katero vodi zbegano kljuse. Bik poskusi še tretji naskok in sicer z jednakim uspehom kakor drugega. Tudi se¬ daj je izrezala sulica samo kos mesa in s silno močjo je nabodel konja ter ga vrgel ne v zrak, kakor preje, nego na tla. Jahalec, na to pripravljen, oprosti noge bliskovito lesenih velikih cokelj, katere mu zlužijo kot ostroge, skočivši čez plot v rešilni hodnik. Na to mesari bik konja na tako gnjusen na¬ čin, da bi pač naše občinstvo tega ne gle¬ dalo, — pa Španjelke imajo menda drugačne živce, kajti za ravnokar popisane ' dogodke sledi nepopisen vrišč in ropot, dame seveda ne ostanejo za razgrajočimi moškimi. Na rogeh besneče živali vise še ostanki konjskega drobovja, ko pusti svojo žrtev in leta po igrišču na občo zabavo občinstva, katero borilce poziva k nadaljevanju boja. . 6* — 84 — Zopet se sliši glas trobente, na kar se odpro vrata, skozi katera odjašejo še ostali trije borilci na konjih. Mislil sem, in marsikateri drugi tujec z menoj, da bode sedaj konec krvavi igri, da ranjeno žival spuste v hlev, da okreva ter se veseli naprej življenja. Pa takoj spoznamo, da se motimo, kajti že se prikažejo oni možje, katere smo videli prve vstopiti v igrišče, pa ne več tako brez orožja, ampak v vsaki roki so imeli kratko palico z rdečim ali modrim papirjem ovito. Na koncu te | palice se sveti ostra, pušici podobna reč. Bik, zagledavši te nove neprijatelje, se za¬ leti besen proti prvemu, kateri mu pa spretno zasadi obe ostrini v vrat, ravno nad rogo¬ voma, ter hitro odskoči, na kar bik besni in rujove, da se mora smiliti vsakemu ču¬ tečemu gledalcu. Ge se pomisli, da so palice, na katerih j so nasajene ostrine, komaj meter dolge, mora se imenovati pravi mojsterski čin, če j se posreči borilcu, zasaditi jo v vrat nad ro- ' govorna besnečega bika. - 85 — Borilec vzame potem druge palice, in to tako dolgo, dokler bik nima kakih 15 do 20 takih ostrin v vratu. Pri besnih skokih padejo navadno iz vratu in iz novih ran teče zopet kri, katere je uboga žival zgubila že ogromno množino. Konec tej igri je zopet dano znamenje s trobento, in na vrsto pride prava žaloigra, to je usmrčenje bikovo. Cela borba do zadnje točke ima namen, ubogo žival kolikor mo¬ goče razljutiti, kar se borilcem tudi posreči. Kdor ni videl besnega bika, si težko naredi pravo podobo, če čita še tako natanjki popis, zato tudi pustim opisovanje, samo opom¬ nim, da se mi je uboga žival smilila v srce. Čutil sem ne volj o proti občinstvu, katero je trpinčenju nedolžne živali viharno pritrjevalo; tako trpinčenje more odobravati le brezčutno — zverski čuteče bilje. Ne da se tajiti, da borilci s prav ob¬ čudovanja vredno hladnokrvnostjo gledajo smrti v oči, da mora biti'vsak korak, sploh vsako gibanje premišljeno izvedeno; samo — 86 - jeden nepremišljen trenutek in borilec ima bikove ostre roge zasajene globoko v životu. Zadnjo točko izvršujeta samo dva bo¬ rilca. Na znamenje trobentino stopi starejši z meter dolgim bodalom v desni, v levi držeč nožnico bodala, na kateri je pregrajen v začetku omenjeni prt. Ta prt se razločuje od drugih po svitlo rudeči barvi, v tem, ko so prti drugih borilcev temnejši. Tudi ostali štiri pešborilci stopijo v igrišče, noseči na rokah omenjene prte, kateri jim služijo za to, da odvrnejo pozornost bika od borilca v slučaju, da se je temu poskus ponesrečil in je v nevarnosti. Bik se je vlegel med tem na tla, bo¬ rilec se mu približa ter ga prav lahko rani na gobcu. To in rudeči prt bika tako raz¬ jari, da vstane. Prične se divja gona po igrišču, zastonj je vse prizadevanje borilca, ljutega bika ne more pogoditi. Nakrat je pa prisiljen, vreči bodalo proč ter iskati zavetja za plotom. Besno koplje trpinčena žival zemljo z rogama — naposled se spravi nad mrtvega konja — seveda malo junaški čin. — 87 — Občinstvo upije in meče na borilca steklenice, palice in druge jednake reči. Obe godbi zasvirati, pa vriščanje ljudstva je močnejše nego godba. Na to stopi mlajši brat v igrišče — mlajši in šibkejše postave nego prvi. Ljudstvo ga pozdravi z gromu jednakim vriščem; godba utihne. Ponavlja se isti prizor kakor prej, ob¬ činstvo utihne — nastane grobna tišina. Slišati je jedino težke skoke bikove. Vseh oči uprte so na lepega borilca, ki lahko, kakor veverica, skače pred glavo svoje žrtve — kateri pa tudi nasprotno on vsak tre- notek lahko postane žrtev. Med tem početjem drži vedno bodalo z rdečim držalom pripravljeno, da je porabi v pravem trenotku. — In ta trenotek je prišel., — Mojsterski salto mortale prek bi¬ kovega života in bodalo tiči z vso dolžino, poševno proti drobu, v bikovem vratu. Ploskanja ni konca, glasov godbe ni slišati, upitje občinstva je veliko močneje’; — ne bodem popisoval, ker mi manjka iz¬ razov, — Špance moraš videti v takih tre- — 88 — nolkih, potem jih razumeš. (Ta salto mor- tale je bil jedini, ki se je posrečil, vse po¬ znejše rane je vsekal borilec biku stoje, v trenotku, ko je hotel bik borilca nabosti na ostre roge). Nesrečna žival pa se vrže na tla in grozovito rujove — pa le za trenutek. V dolgih skokih premerja igrišče, — pogled je strašen. Pri vsakem skoku se premakne bo¬ dalo nekoliko iz telesa, da pade nazadnje na tla; ali tudi borilec, stoječ ob plotu, čaka ugodne prilike, da spusti bik svojo jezo nad plotom, kar se dostikrat zgodi, in pri tej priliki skuša potegniti meč iz bikovega vratu. V igrišče stopi prvi brat, občinstvo mu žvižga, in slišijo se klici: pojdi se borit s kozo ne pa z bikom, toda on je odločen, izpolniti svojo nalogo ter konec muki uboge živali; morda ima tudi več usmiljenja ž njo nego občinstvo, ki se raduje teh groznih pri¬ zorov. Mislil bi si marsikdo, da bik pač ne bode imel več moči nadaljevati boj, pa temu ni tako. - 89 — Popisoval ne bodem, kako skuša žival s svojo močjo ugonobiti sovražnika, in kako si zopet oni prizadeva z zvijačo premagati močnejšega. Piazjarjen bik, kateremu pri vsakem skoku sika meter visoko vroča kri iz glo¬ boke rane, nadaljuje zasledovanju s podvo¬ jeno besnostjo, vendar ga doleti vedno ista usoda. Štirikrat z bodalom globoko ranjen, — zapuste ga še le moči. Krvaveč iz mnogih ran, z razmesarjenim vratom, počne se opo¬ tekati, — končno se vleže truden in brez moči na zemljo. Glavo povesi, — zdelo se mi je, kakor da odseva iz velikih očij oči¬ tanje : kaj sem vam storil, da me mučite tako neusmiljeno ? Pogled na razmesarjeno žival me ožalosti, razumeti ne morem, kako se more občinstvo radovati nad tem mu¬ čenjem nedolžnih živalij. Ta narodna — barbarska igra gotovo ne pospešuje ugleda Špancev pri drugih izobraženih narodih. Konec muk žrtve človeške neusmiljenosti stori ostro, široko, malo bodalu podobno — 90 - orožje, s katerim prebije borilec- črepinjo za rogoma. Godba zašvira, občinstvo ploska in kriči ter meče klobuke in druge reči, katere bo¬ rilci, ki so zbrani v igrišču poleg umorje¬ nega bika, spretno love ter mečejo lastnikom nazaj. , Vrata v igrišče se odpro in notri pri¬ ženejo šest vpreženih konj, kateri mrtve ži¬ vali vlečejo z bojišča na prosto. Na to se odstranijo vsi predmeti, katere je občinstvo v priznanje ali nevoljno izraže- vaje nametalo v igrišče, in prikažejo se zopet borilci na konjih. Navadno traja borba z vsakim bikom pol do tri četrt ure. Znova se odpro vrata in skozi prihiti drugi še lepši bik od prvega. Počne nova borba po istem uzoru, ka¬ kor prej. V štirih urah, tako dolgo je tra¬ jala borba, bilo je usmrčenih šest bikov, osem konj, drugih devet pa težko ranjenih. Le jeden borilec je bil nezavesten od¬ nesen z bojišča, več pa z dobro prerahlja- nimi kostmi. Vse ostale, izvzemši prvega — 91 — namreč, je usmrtil mlajši brat. (Ta dva brata sta iz Seville). Pri tretjem bi bil kmalu pla¬ čal z življenjem svojo predrznost. Pri salto mortalu je zadel ob bikov hrbet ter padel uznak. Bik, to zapazivši, se obrne, in da niso prihiteli drugi borilci s prti, gotovo bi bil storil konec hrabri mož,,kajti samo za trenutek pozneje in bil bi visel naboden na ostrih bikovih rogovih. Velikanski učinek naredi na občinstvo prizor, ko borilec ukroti že jedenkrat z bo¬ dalom ranjenega bika. Ravnokar besneč gre sedaj kakor jagnje mirno za borilcem, ka¬ teri ga je ravnokar smrtno ranil., S presun¬ ljivim pogledom in par mahljaji je ukrotil borilec nesrečno žrtev svojo, katero med gromovitim ploskanjem vodi, drže jo za roge, po igrišču. * * Usmrčen je šesti in zadnji bik. Ropot in upitje je gromu podobno, godbi svirate neko koračnico. Občinstvo meče premago- Valcu divjih bikov vrednostne reči v igrišče, — 92 - — pa on ne mara si prisvojiti ničesar. Kakor preje klobuki, lete sedaj darila nazaj med občinstvo. S krvjo obliti borilci se poslove pri¬ klanjajo občinstvu in zapuste — kraj prav barbarskih činov svojih. Ko gledam na igrišče — na prostor, kjer se je ravnokar prelilo toliko krvi — če tudi nedolžnih živalij, zdi se mi upitje ob¬ činstva podobno rjovenju divjih zverin, ki trgajo žrtev z ostrim zobovjem. Zakaj to? V zabavo človeku, ki se raduje nad mukami uboge živali, — podarjene mu od Stvarnika — gotovo ne za to, da bi jo mučil sebi v zabavo. Človek, krona stvarjenja, s čem za¬ govarjaš tako hudo početje!? Zapustim kraj, kjer se mi je ravnokar razkrila čudna strast omikanega naroda, —- v devetnajstem stoletju po rojstvu Odrešenika. Glad in žeja, posledica solnčnih žarkov, silita me iti v gostilno, katerih je po špan¬ skih mestih navadno mnogo. Tam najdem lastnika male ladije, Sicilijanca po rodu, sinu morja, kakor se mi je sam imenoval. Takih? — 93 — je mnogo 'po širnem svetu; oni so od mladih nog na morju, in navadno tudi v morju najdejo ono, kar jim v življenju ni bilo namenjeno — počitek. Govorila sva med drugim tudi o borbi. Pripovedoval mi je, da ima vsako mesto določeno število bojev z biki, katere sme prirediti, in sicer navadno ne več nego tri v teku leta. Portugalci ljubijo isto igro, ven¬ dar način boja se razločuje posebno v tem, da biki imajo na rogovih lesene krogle pri¬ trjene, da ne morejo ž njimi mesariti konj in borilcev na tako grozen način, kakor sem ravnokar videl. Pozno v noči' zapustiva s Sicilijancem mestece in pol ure pozneje sva bila v Gi- braltaru, kjer sem se poslovil od njega — za zmirom. Saj tako je naše življenje. * * * To pripovedko, kojo je pripovedoval učitelj Radoslav svojim učencem in učenkam, so otroci z največjim občutkom poslušali, in skoraj vsi so imeli solzne oči, ker so se jim smilile nedolžne živali. — 94 — «Jaz imam neko misel«, pravi Slavoj, «kako bi se dale odpraviti borbe z biki»| «No povej jo!« pravi Radoslav.— «Gotovo je v Madridu, glavnem mestu Španskem, vsaj deset gospa, katere ne odobravajo borb z biki. Gotovo bi vsaka pridobila za to misel še deset drugih gospž., bilo bi jih potemtakem že 110. Vsaka teh naj bi se potrudila daj pridobi zopet deset drugih; milosrčnih gospa bi naraslo na 1210. S tem številom bi bilo zastopanih 1210 družin. Vsaka žena naj po¬ tem upliva na odraslo hčer in sina. Tako> bi naraslo število onih, ki bi se ne marali udeleževati borb z biki, 3630. Če pridrže le - ti še svoje mlajše otroke in posle doma, bi bilo gotovo 6000 gledalcev manj. Naposled! bi prešinila ta prizadevanja milosrčnih gospa še druge ljudske sloje in potemtakem bi se’ število gledalcev zelo skrčilo, in če bi gledalcev ne bilo, bi morale tudi borbe z biki pre¬ nehati«. «Ti imaš lepo željo, Slavoj!« odgovori učitelj Radoslav, «katera se mora naposled vendar izpolniti, čeprav se ne dajo neke — 95 — strasti tako hitro iztrebiti iz glave in srca. To je zelo težka naloga, katero rešiti mora pomagati tudi šola. Bog daj, da bi Spanci prišli čimpreje do pravega spoznanja!« Učitelj Radoslav naloži učencem, naj si izbero za prihodnjo uro iz „ Berila" kako lepo pesmico glede na trpinčenje, oziroma milosrčnost do živali, katero bodo potem v šoli deklamovali. Na to sklene Radoslav poduk. (Konec I. dela.) Vsebina. Stran I. Uvod . . . 5—8 II. Stvarnik in ovca.9—13 I11. Ovca .14—19 IV. Tašica .2 '—25 V. Ptiček v kletki .-jo -34 ' VI. Slavojeva domišljija.35—38 VII. Rujavi hrošč .38—45 . Vlil. Metulj .• . 46-48 IX. Metulje® lovec.49—59 X. Črviček .60—63 XI. Muke koristnih živalij .64—95 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA GS 0 709 604 COBISS O