840. štev
V Ljubljani, nedelja dne 19. aprila 1914.
Posamezna štev. »Dneva* stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže*.
„T)AN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah In praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično pri-Uogo „BODEČA NEŽA*. Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ s prilogo dostav(jan nd dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1‘50 K. Za zunanje naročnike stane »Dan* a prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5*50 K, mesečno l-90 K. — Naročnina se pošilja :::	upravnlštvu.
:::	Telefon	številka	118.	:::
Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“.
Leto III.
Posamezna štev. »Dneva* stave 6 vin ; tmcq toliko posamezna Številka »Bodeče Neže*.
:•:	Uredništvo in npravnišlvo:	sr:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6
i'opisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma ‘■■e no sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase n« plača: petit vrsta 16 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :s
:::	Odgovorni urednik Radi voj Korene.
:::	Last in tisk »Učiteljske Tiskarne*.	.r
Nemci na jugu.
Gorica, 17. tnal. travna.
Odkar so Nemci v Trstu pripomogli Lahom k izvolitvi laškega kandidata za mestni zastop proti Slovencem in odkar so jim goriški kamoraši ponudili par mandatov pri občinskih voitvah, se čutijo že dovolj močne in hočejo ustrahovati s svojo pangermansko politiko ves slovanski jug. Njihova glasila pišejo naravnost o politični smeri priseljenega nemštva ob Adrili. Nemci ne smeio nikakor pripustiti, da se brez niih politizira na našem jugu. Nemci morajo biti odločilen faktor v Primorju in Istri. Zlasti predstoječe de-želnozborske volitve v Istri jim ne dajo miru. Sklenili so, da na vsak način nastopijo proti Jugoslovanom in pomagajo laškemu elementu do zmage. Razumljivo je, da pri tem iščejo le lastno korist, katero pričakujejo tudi iz »prijateljstva« od Lahov.
Nemci sicer dobro vedo, da tržaški Lahi niso zadovoljni z nemško politiko ob Adriji. Pravijo, da je temu kriva laška iredenta, katero pospešuje beneško in lombardsko časopisje. Zato se tolažijo z upanjem na boljše čase, ko bo izginil iredentizem primorskih Lahov. Ker pa smatrajo za potrebno skupen nastop Lahov in Nemcev proti preteči jugoslovanski nevarnosti, so sklenili, da zaenkrat (kljub Doberniggovim izjavami) ne smejo opustiti medseboj-ega »kulturnega prijateljstva.«
da so pr* zadnjih de-zelnozborskih volitvah za Istro v ruli Nemci volili skupno s Hrvati Proti Lahom. So pač pričakovali večjih koristi od Hrvatov kot pa od Lahov, ki se ne morejo strinjati z nemškimi avstrijskimi pojmi. Letos oa nameravajo Nemci v Puli DOSta-rinvo?mY,Ra^dida‘a‘ katerega bo-
“° VOUlI prot« Lahom t„ Hrv.io>n.
Volilni boj bo torej značilen za nemško politiko ob Adriji. Nemška moč narašča, ker dobiva snovi od Lahov, ki iim iz strahu pred Jugoslovani dajejo razne koncesije v političnem in gospodarskem oziru.
Nemcem pa je tudi znano, da bi jim Slovenci oziroma Hrvati nudi-li več privilegijev, ako bi volil ž njimi. Bojijo pa se, da bi po končanih Volitvah Slovani izvajali proti njim Podobne konsekvence kakor na Češkem. Zato se nikakor nočejo sprijazniti z mislijo o skupnem nastopu z Jugoslovani proti Lahom. Pri tem »e zanašajo na dejstvo, da se je število nemških volilcev v Istri v zad-niih deset letih zdatno povečalo, do-Čim je število laških volilcev še zda-tnejše padlo. Slovenci in Hrvati ima-lo .sicer mal prirastek, ki pa nikakor
LISTE k.
ne odgovarja skupnemu številu Lahov in Nemcev.
Zlasti pa boli primorske Nemce nemško-italijansko spor na južnem Tirolskem, kjer je deželnozborsko delo vsled nemškega fanatizma onemogočeno. Bojijo se, da ne bi jim tega primorski Lahi zamerili, čemur bi sledile za nemško politiko na jugu neprijetne posledice. Zato svetujejo Lahom, naj se (»poavstrijanijo« in opustijo iredento, če hočejo narodno sploh obstojati v avstrijskem^ Primorju. Dobri nasveti zares! Škoda, da Jih daje pangermanski volk svojemu »kulturnemu bratu«! Nemci so prišli že tako daleč, da odločujejo o narodnem obstoju na jugoslovanskem ozemlju. Kakor Lahi, tako tudi Nemci nočejo priznati eksistenčne pravice Jugoslovanom v avstrijskem Primorju. Zato ni čudno, ako se laško in nemško časopisje ujema v začudenju, kako je sploh mogoče, da se »prebivalci Liburnije« drznejo pozdravljati laškega in avstrijskega ministra v hrvatskem jeziku na svoji lastni zemlji.
Nemci na jugu postajajo vedno glasnejši In njihova politika vedno bolj očitna. Pod krinko laško-nem-škega prijatejstva iščejo nove poti v dosego svojih vseneinških ciljev. Jugoslovani imajo dvojnega sovražnika, ki jim hoče vzeti starodavno domovino in uničiti lepo jugoslovansko govorico. Zato je dolžnost vsakega Slovenca in Hrvata, da se postavi v bran proti skupnemu sovražniku in mu pokaže, da so Jugoslovani pripravljeni braniti do zadnjega svojo lastno posest, ki jim je dana po božjem in človeškem pravu.
Štajersko.
»Siidntarka« je v zadnjem času zopet pričela z intenzivnejšim delom
Nft, vseli krmili in IroMcifi so pričele
njene podružnice po svojih poverje nikih zbirati denar. Pri tem se tudi zgodi, da nadlegujejo Slovence. Kot zvemo od več strani, sc najdejo celo med slovenskimi trgovci in obrtniki posamezniki, pozabijo na svojo dolžnost in podpirajo »Siidmarko« s prispevki, ki so mnogokrat dosti večji, kot so oni slov. narod, društvom in obrt. organizacijam. Največ takih mlačnežev in neznačajnežev je na klerikalni strani. Na raznih podporah je minuli mesec izdala »Siidinarka« vsega skupaj čez 8000 K. Poslužuje se tudi novega sredstva: pokupuje deleže pri raznih zadrugah. S tem, zlasti v mešanih krajih, pomaga neinčurjem do večine glasov v za družnem gospodarstvu... Za nas sledi iz vsega tega, da ne smemo ob nobeni priliki pozabiti D. C. M in »Branibora.«
Nobel — pa kako! Kdor pozna mestna gospodarstva v Celju in Mariboru, ve, da so malone financijelno rankerotna. Na vseh krajih in koncili ehtarijo ti le nemškonacionalni vzor gospodarji za posojila in vedno težje .ih dobodo. Vse to pa jih seveda ne ovira razmetavati za »Schulverein < in »Siidmarko« lepe stotake. Tudi sedaj je zopet daroval »nemški« Maribor 100 K in Celje 100 K »Siidmar-<i«. Mestne davkoplačevalce sc seveda dere, da je joj, potem se pa denar lahkomišljeno razmetava! Temu vzoru seveda ne sme biti oddaljena tudi Slovenska Bistrica, ki ji bo pač sledilo v kratkem še par spodnještajerskih »nemških« mest.
Za nemčurskl »Blunientag« v Mariboru so uvedli mariborski nem-čurji že kaj obsežnp akcijo. Dne 2. in 3. maja bodo zcipet nemška dekleta nadlegovala slovenske ljudi. Upamo, da bodo povsod zavrnjene Terorizirati hočejo z »Blumenta-gom« tudi trgovec in jih poživljajo, da si okrase razgledna okna s cvetlicami, ki se bodo omenjenega dne prodajale.
Maribor. (O KuBmaimu.) Ko je policijski stražvodja KuBmann bil javljen, da je okoli kradel, je to seveda zelo neprijetno dirnilo in gotovi ljudje so si prizadevali, stvar nele potlačiti, marveč tudi kot čisto nedolžno označiti, kljub temu, da se je zvedelo, da je KuBmann kradel že leta in leta in — ne samo cigarete. .. Vedelo se je, da se s KuBman-nom ne postopa postavnim potom, a šele pred kratkim se je dognalo, da so ga vtaknili v neko kliniko in sedaj vedo povedati, da je znorel in da je vsa ta leta sem — norel.. . Čudno sc nam zdi, da je KuBmann nakrat »znorel«. Pa ne, da bi za vsem tičala kakšna vragolija mariborskih gospodov, o kojih se javno govori, da jih je KuBmann držal v pesteh?
Dol pri Hrasifctku. Meseca prosinca je imel pri nas g. dr. Hohnjec shod. Med drugim je zabavljal čež žensko modo. Pa ne boš Jaka — tega Vam pa ne verjamemo, g. doktor, da bi Vam bila ženska moda trn
lana, ki je bil Vaš učenec — kako zaljubljeno se ozira po ženskih krilih, pleše rad, spremlja dekleta in učenec ni večji od mojstra.« Kako je le neki g. župniku pri srcu, ako zre na tega duhovnega sobrata ter se spominja postopanja napram prejšnjemu? Da sem jaz v enakem položaju, ne bi hotel biti duševni pastir in duhovni svetovalec. Na svidenje!
Fala na Dravi. Minoli torek sta popivala v gostilni A. ligo znana pretepača, dninarja Svikart in Kau-šek v družbi vlačuge Dvoršak. Ko sta se ga nalezla, sta pričela brez povoda razsajati in razbijati. Krčmar ju je končno vrgel na cesto, koder sta upila naprej in mu grozila, da mu bosta vrat prerezala. Oba ljubez-njiva tička so izročili mariborskemu okrožnemu sodišču.
Maribor. (Razno.) V Studencih je doslej neznan tat ukradel krčmarju Rechbcrgerju denarnico s 1000 K v bankovcih, 200 I< v srebru, 3 zavitke po 50 dvovinarjev, težko zlato verižico za gospode in uro z dvojnim pokrovom, tanko zlato damsko verižico z uro in srebrno moško uro. Na sumu imajo dva fanta, ki sta krčmarja opazovala, kadar je hodil v sobo menjavat denar. --Neki Č e h je karamboliral s svojim kolesom z nekim voznikom v Reiserjevi cesti in sc močno pobil. — Dninarja Simončiča Je na Tržaški cesti sunil neki voz, _da je odletel in se hudo pobil. — Ženo nekega o b č. s v e t n i k a 'je nadlegoval v Gosposki ulici nek mažar-ski agent in oklofutal njenega moža.
Stolni dekan dr. Ivo Mlakar umrl. Dne 16. t. m. je umrl v Mariboru stolni dekan dr. Ivo Mlakar, v 69. letu svoje starosti. Po neki seji konzistorija dne 15, t. m., ga je zadela kap in mu ubila glas. Dne 16. t. m. ob 5. uri zjutraj ga je kap v drugič zadela; drugemu napadu je tudi podlegel. Dr. Ivo Mlakar je bil v Mariboru od leta 1878. Rojen je bil 7. junija 1845. v St. Lovrencu na Dravskem polju. L. 1872. je bil v duhovnika posvečen, 1879. je v Gradcu promoviral dr. bogoslovja, 1895. je
Danes priloga „BODEČA NEŽA*.
ni dekan. Dr. Ivo Mlakar je bil znana in priljubljena oseba. Bil je Slovenec tudi po mišljenju. Naj počiva v miru!
Mala kronika. Vreme je,postalo nekam neprijetno hladno. Skoda bi bila, če bi ne postalo topleje, gotovo zopet neprijetno, ker je že vse v polnem cvetu. — V S J i v n i -c i sta na poti domu streljala na veliko nedeljo fanta Dobič in Fluchcr in zadela neko l71etno dekle v leva pleča s polnim strelom. — V neki s m o 1 n i š k i gostilni pri Rušah, sta si.sporekla drvarja Natušek in Fritz, ter je prvi drugega oklofutal. Fritz pa je počakal domu idočega Natuška — ter ga smrtonosno zrezal. — V Ptuju je pred gostilno Vračko prišlo do prepira med sod. pisarjem Altom in 251etnim čevljarjem Vilčnikom. Ker je neki Maroh hotel miriti, ga je Vilčnik zabodel najprej v roko, potem pa v leva prsa. Maroh je bil smrtnonevarno ranjen.
Goriško.
IV t, Vili Ul rciiu VII«	1IIVVIII	liii	v m vil .	---
v peti. Le poglejmo našega g. kap- 1 postal stolni kapitularij, 1907 pa stol-
1T ALI JANŠKI PRETEPAČI NA ULICI - PRED POLICIJO - IN NA SODNIJI.
Italijanski braki in nezreli pobalini so imeli v nedeljo dne 29. marca zvečer, ko so izvedeli za izid Pirove zmage Italijanov nad združenimi Slovenci — nalogo proslaviti itali-janstvo Gorice z vandalskim izzivanjem. Kar je v Gorici italijanske inteligence, je ostala lepo doma; noben uglednejši Italijan se ni pokazal na ulico, v svesti si sramote, ki jo je doživela kamora v svojem obupnem boju. Izzivajočo svojat so razgnali števerjanski fantje in policija. Le nekaj znanih elementov je še iskalo po mestu, da bi kakega posameznika napadli, če bi sc vznemirjal nad njih barabstvotn. Zelo značilno je za Gorico tudi dejstvo, da se je med mularijo gibalo tudi nekaj ljudi, ki bi
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
v Ljubljani Ustanovljena leta 1881. gl Ql brez odbitka rentnega 4 / 0 ; davka. :
Ustanovljena leta 1881.
obrestne hranilne
:	vloge	po	čistih :
Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron.
M. ZEVAKO:
Srce in meč.
**oman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
<
Zmedeta hočete, °^e* Bil sem ves mi je zd^akor da nimam glave, se vseh tisoe°ž ^Panje, strah, tesnoba, meni, mi je b-Ystev’ ki so vre,a v dnokrvnost. ‘1° skalilo potrebno hla-či moj strel, Seda končam: ko po-Jaz stečem za m??1* k?č,ija.X dir. ah, došel bi jo bii 'n došel b' io bil zdajci zaslišim nek0Ra ,°'' 1 « mano, nekoga, ki me ’ da za Sen, v roki; iaz skočffM'2 Pa porabi priliko, da sc post"a";°" mene in med kočijo, ki zdrevi dahe Ostalo, oče, pa vam je znano!« * Takšna je bila zgodba, ki \0 «e Pravil vitez staremu Pardajanu v tesni izbi zloglasne beznice, sredi globokega nočnega molčanja, pod °črnelim tramovjem nizkega stropa, šepavi mizi, kjer sta sedela pri ledi in pijači.
»To je vse, kar sem doživel današnji dan,« je zaključil vitez po a°lgem premolku, med katerim je ^ °tril stari Skrivaj svojega sina z mešanico zadrege in občudovanja. , »Ampak.« je dejel nato stari kttivitez, hoteč vzdramiti sina iz
njegovih temnili skrbi, »prosil sem te bil, da mi poveš vse, kar si doživel od dne mojega odhoda, in to, kar si mi povedal, je samo zgodba enega dne. Začel si s koncem, na začetek si pa pozabil«
»Ah. gospod,« je vzkliknil vitez, »važnost današnjega dne naj vam svedoči o važnosti ostalega! Ako sem hotel prodreti za vsako ceno v Meniški dvorec, ako sem rabil silo in zvijačo, da izvem, če sta ženski sploh v dvorcu, da se jima približam in ju naposled poizkusim oteti, je bilo zato, ker je moje življenje odslej spojeno z življenjem teh dveh sirot! Moram ju oteti, ali pa umrem! Toda oče, prišla sva semkaj, da se pomeniva o svojih medsebojnih odnošajih Prašati vas moram nekaj... to je prvo — in rotim v;ii da mi odgovorite ...«
»Govori, sipko moj!« je dejal stari Pardajan z nekakšno grobo nežnostjo.
»Torej,« je dejal sin nekam obo-tavljavo, »kaj ne, spremljali ste kočijo ? «
»Da, vitez. Naročeno mi je bilo celo, da moram ubiti vsakogar, kdor se ji Približa. In zdi se, da ta skrb ni bila čisto neutemeljena.«
»Potemtakem,« je povzel vitez z naraščajočo tesnobo, »potemtakem veste, kam se ie peljala kočija! Vi veste to, oče! Prej ste rekli, da niste vedeli, koga peljejo v njej.,.«
»In to je točna resnica! Ah, zaupljivost ni baš največja napaka gospoda Danvilskega!«
»A to'veste vsaj, kam se pelje?«
»Ne, sinko moj! Pravim ti, da ne; saj mi verjameš, kaj? Tako hudo vendar ne boš hotel žaliti svojega starega očeta, da bi ga sumničil laži?«
»Verjamem vam, oče!« je odgovoril vitez v globoki boli.
Njegova poslednja nada se je bila razrušila v nič.
»Toda,« je povzel klativitez, »ako ti jaz ne morem povedati, kam gre prekleti maršal, mi lahko vsaj ti poveš, kdo sta jetnici, ki so ju odnehali s tolikšno taiinstvenostio. Omenil si mi neko Monmoransiško. Odkod ima maršal naenkrat te sorodnice?«
»Oče, spomnite se, kaj sva govorila tisti dan pred vašim odhodom. Spomnite se žene, katere imena mi niste hoteli povedati, češ, da ni vaša lastna skrivnost, marveč tuja! Spomnite se žene, ki ste ji nekoč ugrabili hčer ...«
Stari vojak se je zdrznil in prebledel.
»Vedite torej: to hčer... Lujzo de Pjen ... ali bolje, Lujzo de Mon-moransi...«
»Ti jo ljubiš!...«
»Da, gospod!...«
»Usoda!« je vzdihnil stari Pardajan in se prijel za glavo...
»Ljubim jo!« je povzel vitez. »Ljubim jo brez upanja. In vendar jo hočem osvoboditi! Zakaj ona je bila v vaši kočiji... ona in njena mati!...«
»Ali veš to dobro? ...«
»Se predobro! Spomnite se, kaj mi je povedala mala Žaneta. Njene besede se ujemajo natanko s sliko matere in hčere... Ugrabili so ju pred kakimi štirinajstimi dnevi. Sumničil sem maršala Danvilskega. A zdaj sem prepričan, da je moj sum utemeljen!... Toda kam ju jrelje? Zakaj je izpremenil njiju ječo?«
»Ah, zdaj razumem vse! Zdaj razumem, zakaj je bil včeraj in danes tako oprezen proti meni. Maršal ni hotel, da izvem, da ima v svojem dvorcu dve jetnici, in kdo sta ti dve jetnici! Bal se je! In prav je imel, da se je bal! Zakaj, da sem vedel resnico, sam bi se bil lotil dela, ki si ga poizkusil ti!«
»A povejte, oče, kako to, da vas najdem v službi maršalovi? Od-klej ste v njegovem dvorcu?«
»Šele od sinoči. Nadzorovali so me strogo; toda maršal mi je bi! povedal. da bom od polnoči dalje popolnoma svoboden. Namerjal sem te poiskati, kakor hitro pride ta ura.«
Nato je povedal stari Pardajan svojemu sinu. kako sta se srečala z Danvilom v Pon-de-Seju in kaj se je rodilo iz onega srečanja; vitez pa je dopolnil to povest s poročilom o po-
glavitnih dogodkih svojega življenja po očetovem odhodu.
Ko je bila ta obojestranska izpoved končana, se je že danilo.
Sklenila sta, da se vrne stari Pardajan v Meniški dvorec, kjer bo služil maršalu zvesto v vseh rečeh, tičočih se njegovega političnega načrta.
To je bila najboljša pot, da izvesta, kaj se je zgodilo z Ivano de Pjen in njeno hčerko.
»V skrajnem slučaju,« je dodal klativitez, »živi v. dvorcu človek, ki mu morajo biti vse te reči znane. To je tisti, ki je sedel na kočijaževem mestu: vikont d’ Aspremoii. Njega prisilim, da odpre usta. Bodi brez skrbi, prav kmalu bova vedela, kako se nama je ravnati.«
»Jaz pa obvestim maršala Mon-moransiškega, kaj se je zgodilo. Nato vas bom čakal pri Vedeževalki.. s kakšno nestrpnostjo, si lahko mislite sami!«
»Pri Vedeževalki. nesrečnež! Torej se hočeš vrniti v Bastiljo!«
»Saj res, čisto sem bil pozabil na to.«
»Ti ostaneš tu. S krčmarico Pri Bijočem Kladivu sva že dolgo dobra prijatelja. Sicer pa je ta gostilna izmed tistih zloglasnih, kamor se gospodje stražarji in beriči navadno boje vtikati svoje nosove. Tu si varen popolnoma. Ukazati hočem, naj ti pripravijo spodoben brlog za ta čas.«
bili pač izmed vseli storili najboljše, da so ostali doma. Kajti najmanj pravice imajo za divjanje proti Slovencem v Gorici ravno italijanski učitelji, ki dobivajo solde nad dobro polovico iz slovenskih žuljev. Ne samo, da nam ne dajo kulturonosci, ki so reprezenterali dosedaj kamoro, nobenih šol, še njih učitelji se upajo v družbi poulične drtihali netiti sovraštvo in napade na nas! — Ko je omenjene nedelje zvečer pripel nek pijan možiček iz okolice po Korzu v slovenskem jeziku, ga je takoj obkolila in začela obdelovati straža laških ptičkov, ki si je štela v dolžnost varovati ogroženo italijanstvo Gorice. Ker so se Slovenci, ki so prišli mimo, zgražali nad tem početjem, so se spustili nad te. Dr. Treota so pobili na tla in eden izmed njih mu je prizadejal nevarno poškodbo z nekim železnim predmetom. Največjo korajžo so imeli proti mladim fantom. Vsi so bili oboroženi z debelimi gorjačami. Med pretepom sc je nabralo toliko ljudi, da so nekateri pomagali ogroženim, drugi pa tekli po policijo, ki je tri najhujše pretepače aretirala. Kakor hitro so se znašli v spremstvu redarjev, pa so postali ti garibaldinski junaki najnedolžnejše najmirnejše ovčice. Nobeden ni bil kriv popolnoma nič, nobeden ni niti z mazincem ganil. Eden je baje ponujal stražniku celo 100 K, samo, da ga izpusti. Na policiji so se delali nedolžne kot sama jagnjeta. Med množico, ki je prišla na policijo, da pojasni vandalstvo teh ptičkov, se je znašel čez nekaj časa neki italijanski učitelj (vsaj tako je zatrjeval, da je), ki je hotel pričati o nedolžnosti italijanskih jagnjet. Ker je videl, da mu ne kaže staviti se v nasprotje s toliko množico, jo je naposled popihal. — Od policije je stvar šla pred okr. sodnijo, kjer sc je vršila razprava dne 15. t. m razpravljal je okrajni sodnik Vinci, ki je znan po svoji neodvisnosti in po odločnosti, s katero se zavzema za svoje sodbe. Obtožencev navadno ne obdelava ravno z rokavicami. Topot pa je bil med celo razpravo tako nenavadno miren in tih, da so se čudili vsi, ki ga poznajo že dalje časa. — Priče so izpovedale precej dobro in natančno o počenjanju tičev, ki so stali pred sodnijo. Imeli so dva odvetnika, ki sta jih branila. Razume se, da so tudi na sodniji obračali celo stvar na glavo in trdili, da so bili napadeni od Slovencev in da so se le branili. — Ko je sodnik Vinci ustal, je navzoče občinstvo z napetostjo poslušalo, kakšna bo sodba. In z isto mirnostjo je razglasil sodnik Vinci sodbo, s katero nalaga Palichu 30 K globe, Viktorju Vittori in Trevisanu po 10 K globe, Jožefu Bratužu iz Trsta pa 48 ur zapora. — Občinstvo je strmelo. Sodnik Vinci pa sc je z isto mirnostjo usedel in začel z utemeljevanjem sodbe. Proti koncu utemeljevanja pa mu je vendarle kri vzkipela (ali kri sodnika ali kri Italijana, pač ni težko uganiti) in postajal je nekam živahen. Sodnik Vinci, kakor znano, zna zašiti vse drugače, kakor je storil to v tem slučaju.
*
Koncert Češke Filharmonije v
četrtek 16. t. m. v Trgovskem domu je uspel krasno. Dvorana je bila polna. Taki koncerti so v Gorici redkost.
Italijanska kultura se kaže tudi v tem. da so naši Italijani v Gorici principijelno proti vsem, kar ni nacionalno italijansko. Češki Filharmoniji niso ugodili na prošnjo, da bi priredili koncert v italijanskem gledišču. Če bi svitali v italijanskem gledališču Čehi, se 'podre italijanstvo Gorice!
Ljubljanski ansatnbl bo igral v nedeljo 19. aprila v Trgovskem domu »Detesega brata«. Kdor je igro že kdaj videl, ga gotovo ni treba vabiti. ker se je nikdar ne da naveličati. Kdor pa morda še ni videl te krasne narodne igre, naj nikar ne zamudi prilike!
Zveza jugoslovanskih železničarjev, podružnica Gorica sklicuje dne 3. maja javen železničarski shod, ki se bo vršil ob pol 4. uri popoldne pri »Zlatem Jelenu«. — Odbor.
f nevni pregled.
Modrost uradnega zgodovinarja.
Znani avstrijski zgodovinar dr. Friedjung je označil razmerje med Avstro-Ogrsko in Rusijo s sledečimi besedami: Konkurenčni boj Avstro-ogrske z Rusijo je v zadnjem stoletju imel svoje polje na Balkanu. Končni izid tega boja je dejstvo, da je ena velesila drugo izrinila z Balkana, tako, da danes nima na Balkanu temelja niti Rusija niti Avstro-ogrska Dvakrat je zajezila Avstro-ogrska Rusiji pot v Carigrad. Enkrat za časa krimske vojne in drugič leta 1878. Iz teh skušenj sc je pa Rusija poučila, da pot v Carigrad pelje edino čez Dunaj in to je vedlo k daljši poostritvi rusko-av-strijskih odnošajev. Ta napetost se
jo po drugi balkanski vojni zelo naporno pokazala v Galiciji, v Bukovini in ogrskih krajih, kjer stanuje del ruske narodnosti. Procesi v Mar-maroš-Sigetu in v Lvovu so drastični dokazi. Avstrijska diplomacija dela čisto strategično. Koristno je prenesti vojno v deželo sovražnika, to je glavno pravilo strategije. Zato Avstro-ogrska, priznavajoč svoje kraje, ki meje z Rusijo in kjer stanujejo Rusi za prednje straže Rusije, kliče na odgovor »glasitelje ruskega panslavizma« in se trudi, da jih uniči. (Iz tega vzroka so torej nastali procesi in izseljevanja v Ameriko.) Najboljše sredstvo za to je pa ukre-pitev ukrajinstva v Avstriji. Separatizem Ukrajincev je tako močan element, da se je Avstrija odločila prenesti svoje prednje straže tudi na rusko mejo v centrum ukrajinskega gibanja, ki dobiva na vse zadnje podporo tudi v fuSki uradni politiki, ki s preganjanjem ukrajinstvo ojačuje.
— To je avstrijskih krogov program in ruski listi pravijo, da so Fried-jungu za pojasnilo hvaležni.
Kdo je kriv anarhije v Albaniji. »Zeit« piše o Albaniji: Že mesec dni je odkar je Viljem zasedel albanski prestol, vendar ni opaziti nikake izpremembe in vladanja. Še vedno vladajo begi in paše, kakor za turških časov. Vsi vedo, da je anarhija zasluga Essad paše, ki ni le vojni minister temveč vodja kabineta. Brez njegovega dovoljenja se ne imenuje niti najnižji uradnik. Že preje so njegovi ljudje zavzemali' vsa mesta in sedaj ni uradnika, ki bi ne bil Essadov pristaš. Tako je Essad paša upeljal v Albanijo vlado, ki se malo razlikuje od vlade Abdul Ha-mida. Zakon je postranska reč, Essad paša glavna stvar. Severna Albanija se temu protivi-in bati se je resnih nemirov, katerih seveda Viljem ne sluti.
Zaradi hrvatskega pozdrava, ki
ga je dobil di San Giuliano od opatijskega župana, je razburjeno vse italijansko časopisje to in onstran meje. Nekateri pravijo, da je bilo to za italijanskega ministra celo žaljivo. Toda hrvatski pozdrav v Opatiji ni bil osamljen. Predvčerajšnjim se je peljal di San Giuliano v Lipico pogledat našo žrebčarno. In glej smolo
— povsod so ga pozdravljale samo slovenske in hrvaške zastave. Italijanski minister se je zdaj lahko prepričal, kako slabo so poučeni Italijani, ki mislijo, da je na našem Primorju vse Italijansko. Italijani živijo v težki zmoti, ker jih naši Italijani farbajo. Zato bo prav zdravo, ako vsaj miister spozna resnico. Kako gorostasne zmote prinašajo ital. listi, bomo pojasnili te dni v članku, ki smo ga prejeli.
Pred svojim pragom naj pometa »Slovenec«, ki se pritožuje na go-riški deželni odbor, češ, da zapostavlja katoliške (t. j. klerikalne) di-iake pri podeljevanju podpor. Dobro bi bilo, ko bi »Slovenec« povedal, koliko znašalo podpore, ki jih podeli kranjski deželni odbor neklerikalnim dijakom. Ampak on tega ne bo povedal, ker bi moral napisati samo veliko ničlo. Taki so naši klerikalci: sami pristranski do skrajnosti, krivični in nasilni, od drugih pa zahtevajo nadčloveško nepristranest in naravnost angeljsko pravičnost — še več, tudi od drugih zahtevajo, da dajo klerikalcem vse, svojim pa nič.
Lepe prijatelje imajo naši klerikalci v hrvatskih frankovcih. Pregovor pravi: povej mi, s kom občuješ, in povem ti, kak človek si. Hrvatski frankovci, v katere so naši klerikalci tako zaljubljeni, so pa res slabi ljudje in postajajo vsak dan slabši. Ker svoji nasprotnici, hrvatsko-srb-ski koaliciji, r.e morejo nikakor do živega na pošten način, ji pa skušajo škodovati in jo strmoglaviti na nepošten način, ker v izberi sredstev niso bili frankovci — ravno tako kot naši klerikalci — nikdar izbirčni. Sedaj so namreč začeli frankovci koalicijo zopet denuncirati, da je veleizdajalska in da je t veleizdaje’ 'ni idejami zastrupila tudi že hrv, polke, ki jih zato vojna uprava premešča iz Hrvatske, v hr-vatske garnizije pa prihajajo nemški in madžarski polki. So res ostudna golazen, ti frankovci!
Iz Idrije. V zadnjem času so se ustanovila politična društva z imenom »Svoboda«. Pevsko društvo »Svoboda« v Idriji, ki obstoja že dalje časa, pa je popolnoma nepolitično in zasleduje le kulturne cilje. Da bi se ga ne zamenjavalo z onimi političnimi društvi enakega imena, je na svojem zadnjem občnem zboru sklenilo, izpremeniti ime in se sedaj imenuje »Pevsko društvo Idrija«, kar nai blagovoli vzeti na znanje slavno občinstvo, kakor tudi bratska društva.
Opozarjamo še enkrat na koncert, ki se vrši danes v dvorani »Narodnega hotela« v Postojni. Na programu so svetovna dela najslavnejših mojstrov violine: Ceha Ondfič-ka, Poljaka Wieniawskega, Španca Sarasateje i. dr. Opetovano z njimi je nastopil Ivan Trost na raznih
koncertih v m izven domovine m dosegel vsled svoje virtuozne igre povsod burno odobravanje. Med pevskimi točkami je zastopana slovenska starejša glasba z dvema pesmicama Benjamina Ipavca, ki sta vzbujale na Ipavčevem večeru ljubljanske »Glasbene Matice« vseobčo pozornost. Izmed novejših stvari pa nam zapoje Josip Rijavec skladbe dr. Gojmir Kreka, Tone Lajovica in Janko Ravnika. Opozarjamo posebno na melodijozno arijo Rudolfa iz opere »Boheme«, ki spada med najboljše točke Rijavčevega repertoarja. Vse točke spremlja na klavirju Niko Štritof, bivši dirigent slovenskega deželnega gledališča, ki sc je že večkrat izkazal kot fin, diskreten spremljevalec. Začetek koncerta točno ob osmih. Vstopnice se dobivajo pri g. F. Kutinu, trgovcu v Postojni po 2 K 40 h, 1 K 50 h, t K; stojišča po 60 h.
K notici o »nočnem napadu« na Elizabeto Demšar iz Selc, se nam poroča, da ni Florijan Verhunc iz Železnikov v nobeni zvezi z napadom. Verhunc je zdaj v Trstu in ob času napada ni mogel biti v onem kraju.
Pretep kmečkih fantov. Dne 13.
t. m. zvečer se je napotilo več posestnikovih sinov iz Dragomerja v bližnji kraj Log. kjer so se hoteli zabavati. Predno pa so prišli v Log, so jih tamošnji domači fantje ustavili. Med obema gručama fantov je nastal prepir, ki se je kmalu razvil v sijajen fantovski pretep. Domačini so tuice napodili
V znamenju gnojnih vil. Na Veliki pondeljek je nastal med delavcema v kamnolomu Jožetom Skubicem in Francetom Juhantom iz Notranjih Goric iz neznanega vzroka prepir, ki ga je hotel Skubic pomiriti s tem. da je zagrabil gnojne vile, napadel z njimi svojega nasprotnika in ga težko poškodoval.
Aretacija radi tatvine. Na Grosupljem je bil predvčerajšnjem aretiran neki 20letni fant iz Moravč, ki je na sumu, da je izvršil več tatvin. Orožništvo ga je izročilo okrajnemu sodišču.
Dva mlada tatova. Komaj je kaj-žarjev sin Janez Bozovičar štirinajst let star, že je delal s svojim dvanajstletnim bratrancem Antonom Bozovičarjem smrtne grehe po sedmi božji zapovedi. Tako sta se splazila nadebudna fantina v hišo posestnika Jerneja Berčiča iz Stare Loke in sta odnesla iz zaklenjene omare, kjer se je nahajala večja vsota denarja, stoštirideset kron. Neki posestnici ata ukradla petdeset kron in iz skrinje nčktf TrsflZtirlce Ma vzeta
dvajset kron. Ukradeni denar sta tatinska nadebudna fantina razdelila med seboj in ga zapravila. Če bosta nadaljevala na ta način to svojo začeto pot, bo še Gradiška zanju premajhen zapor.
Aretirana potepuha. V Medvodah je orožništvo aretiralo nekega brezposelnega leontorista in nekega klavca radi vlačuganja. Okrajno sodišče bo imelo z njima opravka.
Liubliana.
— Današnja »Neža« nosi na sebi lepo pomladansko obleko — v bledozeleni barvi, kakor ono prvo zelenje, ki se pojavi okoli sv. Jurja. »Neža« se je spomnila sv. Jurja, ki ga časti naš narod kot zmagovalca nad zimo. Zato vidimo lepe slike, ki kažejo zmago nad zmajem. Pa tudi drugače je »Neža« vsa jurjevska in ima polno dovtipov. Na zadnji strani se kaže lep pomladanski prizor, kakršnih vidimo zdaj mnogo v prirodi. Kupujte jo!
— Bolj počasi! »Zarja« pripoveduje, da »Dan« zadnje čase zelo rad grize v vse, kar je socialno demokratičnega; »Zarja« vsled tega trdi, da je »Dan« skrajno protidelavski list, kar naj bi delavci vzeli na znanje. No, kaj tacega pa še ne; ker baje grize v vse, kar je socialno demokratičnega, naj bi bil »Ban« vsled tega že protidelavski list. . To je ravno tako. kakor če bi pisali proti Ant. Kristanu, pa bi nam vsled tega kdo očital, da smo protidelavski. Io bi bil malo prehud skok; ne? In delavci naj vzamejo na znanje, da je »Dan« protidelavski list. Delavci so tako razsoden element, da bi bili že sami zapazili, da je »Dan« protidelavski list in bi ne čakali na »Zarjo«, da jim to pove. Pa ravno z delavskih vrst nam prihajajo z vseh strani informacije in tudi pri-znalna pisma.
— Današnja nogometna tekma med prvim in drugim moštvom »Ilirije« se vrši v slučaju lepega vremena popoldne ob 3. na travniku pod »Tivoli«. Stojišča 40 vin., dij. 20 vin.
— Tržačan v Uubljani. Samo za par ur sem obiskal ljubljansko mesto, pa že prvo uro sem naletel na slučaj, ki je vreden, da ga Vam malo opišem. Bilo je namreč tako-le:
Kdor hoditi ne zna,
naj se v Ljubljano poda.
tam že stražniki skrbe, da ne zaostanejo noge.
Ko sem se pripeljal v pondeljek dne
13. t. m. v Ljubljano z namenom, da obiščem prijatelja v Zalokarjevi ulici, sem vprašal v Wolfovi ulici stražnika, kje da se nahaja dotična ulica. Ker mi ni mogel odgovoriti na vprašanje po vednosti svoje učene glave, je izvlekel svoj zapisnik in prebiral stran za stranjo ter konečno med drugimi našel tudi »Zalokarjevo ulico« ter mi dal natančna navodila, naj grem proti Trnovemu, potem ob vodi Gradaščici do trnovske cerkve, potem malo na desno in nekoliko na levo, pa tam v obljžju cerkve, »potem pa vprašajte, boste že našli«.-----------Tako ml je natančno dopovedal, in jaz, trdno prepričan, da najdem tam svojega prijatelja, krenem brzih korakov proti zaželjenemu cilju; toda po dolgem iskanju le ni hotelo biti nikjer tiste ulice, katero mi je g. stražnik tako natančno zaznamoval. Konečno pa vendar vprašam še enkrat neko približno 121etno deklico, ako ml ve povedati, kje je ai Zalokarjeva ulica. Seveda me je malo začudeno pogledala, ker sem bil oddaljen le samo približno 2 kilometra od Ud-mata, kjer se nahaja Zalokarjeva ulica. S par besedami sem zadobil zadostna pojasnila ter 'sem po več ki-lometerskem iskanju našel ulico in — prazno stanovanje, ker prijatelj je že odšel (ker me ni bilo ob določeni uri) in konečno sem zamudil vlalc, s katerim sem se nameraval odpeljati. To je bi! še dobiček, da sem lahko spal, ker sem se dobro izpre-hodil. Bil sem vesel nad deklico, ki je znala to, kar stražnik v državni službi ni znal.
— Moste, moderna občina, tako se je nekoč g. Oražem izrazil v občinski pisarni. Kaj pa v resnici občani vidite tako modernega. Dolga se Vam je res napravilo toliko, da ga še ni občina Moste toliko imela, odkar pomni svet. Sedaj Vas pa vprašamo: Kateri so glavni faktorji, kar se tiče občinskega gospodarstva? Seveda g. Oražem je prvi, drugi je pa menda g. Podobnik. Gospodje občinski odborniki, stopite malo bližje, oglejte si ta dva moža in gotovo boste prišli do lastnega prepričanja, da ste izročili občino v roke moža, kateri Vam danes ne more dati nikake garancije za sigurnost občinske uprave in občinske blagajne. Čast Vam je bila, poslušati Oražmovo gospodarstvo glede občinske uprave v Mostah. Gospod Oražem se le takrat nahajal
še kot gerent. Že takrat se mu je dokazalo slabo občinsko gospodarstvo pri c. kr. dež. sodniji v Ljubljani. Potem pa g. Oražem govori od nekake modernosti. Oglejte si najprvo njegovo gospodarstvo. G. Oražem pošlje svoje posle k raznim obrtnikom,
' tam jih najprvo vprašajo, če imajo denar; ako nimajo denarja, ne dobijo ničesar. Večkrat se je že zgodilo, da so prišli posli praznih rok domu, ker niso imeli denarja pri sebi. To je gotovo lep napredek. Oražmovega gospodarstva. Moščani ali si želite, da pride tudi občina v tako modernost?
— Sokol L vabi svoje članstvo, da se udeleži pogreba večletne članice sestre Helene Šinuc, posestnice in kantinerke pri 17. pešpolku. Zbirališče v društvenih prostorih ob pol 4. popoldne.
— Koristna prireditev o kateri smo že poročali, odločila se je tukajšnja podružnica tvrdke Singer Ko., dehiiša družba šivalnih strojev prirediti od 1. do 23. majnika v veliki dvorani »Mestnega doma« brezplačen učni tečaj, za umetno vezenje, krpanje perila in nogavic Pri takšnih tečajih dobijo učenke natančni pouk v uporabi izvirnega »Singer« šivalnega stroja, ter šivanju aparatov tem strojem pridejanih. Kakor smo izvedeli se lahko udeležujejo tega tečaja ne le dame katere že imajo »Singer« šivalni stroj, temveč tudi iste, katere še nimajo izvirnega »Singer« šivalnega stroja ali pa sploh še nobenega, vendar se je pa v tem slučaju potreba poprej zglasiti v trgovine tvrdke Singer Ko., delniške družbe šivalnih strojev, sv. Petra cesta št. 4 v Ljubljani.
— Težko poškodovan vojak. Dne
14. t. m. zjutraj so našli ljudje na trgu Tabor nekega vojaka 17. pešpolka v kaluži krvi. Na levi roki je imel rano, iz katere je močno krvavel in
še eno težko poškodbo — najbrže si je zlomil levo nogo. Vojak je popival prej z gotovim tovarišem v neki gostilni na Martinovi cesti in ga je najbrže na poti domov napadel kak civilist in ga poškodoval.
— V znamenju pivske steklenice V neki gostilni na Zaloški cesti se je začel te dni prepirati z gostilničarko neznan delavec. Med prepirom je surovina zagnal krčmarici v obraz pivsko steklenico s tako silo, da so morali žensko prepeljati v deželno bolnico. ker je bila težko poškodovana.
„ . — PH blagajni okradena. Kaj-zai lei Mariji Erbežnik iz Sore ie nrc-tekli četrtek neki neznan tat ukradel denarnico z bankovcem za sto kron in za nekaj kron drobiža. Tatvina se je izvršila, ko je Erbežnikova kupila v gnječi vozni listek
— Asta Nielsen, dosegla ie zopet enkrat velikansk uspeh v štiridejan-ski veseloigri »Angeljček«, ki se predvaja v kinematografu »Ideal« samo pri večernih predstavah. Pri popoldanskih predvaja se iako lepa amerikanska drama »Za čast«. Posebno omeniti je v tej sliki leni na-lavni prizori vojne, predrzni jahalni prizori in padci s konji vred Prekrasna je slika »Benetke ponoči«. Fotografije so očarujoče. lepo in umetniško izvedene.
Trst.
Zadnja burja, o kateri smo poročali včeraj, je napravila v pristanišču precej škode. Poškodovanih je bilo več bark in čolnov. Pripetilo se je tudi več nesreč; močan veter ie prevrnil nekatere čolne z ribiči, ki so bili v nevarnosti, da utonejo. Posebno smolo pa je imel mornar Matej Godina iz Kotora. Ostal je kot čuvaj na barki, ki je bila privezana ob boo na pomolu št. 7 v prosti luki. Silen veter pa je odtrgal boo ter jo zagnal z barko vred iz pristanišča. Godina vsega tega ni niti opazil; na pomoč je začel klicati šele tedal, ko se je nahajal že precej daleč od brega. Slišal pa ga ni nobeden, zakaj bila je noč. Pozneje so pa vendarle opazili, da ni več barke ob pomolu, in ker so vedeli, da se je nahajal na njej mornar Godina, so sklenili takoj, da ga gredo.poiskat ter ga morebiti še rešit pravočasno. Barko je odšel iskat parnik »Pelagosa«, za njim pa parnik »Tergeste«, toda ta se je vrnil okrog polnoči nazaj brez uspeha. V celem tržaškem zalivu ni mogel zaslediti barke. Že se je mislilo, da je barka z mornarjem pokopana v valovih in da bi bilo vse novo iskanje brezuspešno. Naslednje jutro pa se je odločilo na novo iskanje; iskat sta odšla parnika »Belvedere« in »Nanos«. Popoldne okrog 5. ure se je povrnil v tržaško pristanišče parnik »Pelagosa«. Preiskal je vse morje do višine izliva reke Piane v Italiji, a nikjer ni videl barke. Okrog 8. ure zvečer se je povrnil parnik »Belvedere«, ob katera •-« bila privezana najdena barka. Na krovu parnika pa je sta! mornar Godina popolnoma zdrav. Parnik »Belvedere« je zasledil barko z Godino tri milje od izliva reke Ta-gliamento v Italiji. Pozno v noč se je povrnil v pristati tudi »Nanos«. — Lahko si mislimo, kako je bi! Godina vesel, ko je zopet stopil na suho. V smrtnem strahu je preživel na morju viharno noč in en dan, sredi razburkanega morja, sam, a dejal je, da ni obupal, ker je vedel, da ga bodo pogrešali in ga poiskali.
Prepad pod Skednjem. Pod Skednjem je prekopati hrib skoro navpično, in to prav poleg glavne ceste. Prepad je globok gotovo kakih 50 metrov. Ker ta prepad ni ograjen skozi in skozi, preti mimoidočim, posebno tujcem, nesreča. V sredo ponoči je ponesrečil na tem mestu Arabec Ibrahim Abdallah. star 40 let, kurjač na parniku »Sergi«, ki je pripeljal v naše pristanišče riž (kakor smo poročali). Arabec, ki najbrže ni vedel za prepad, je padel v globočino ter se ubil. Našli so ga naslednje jutro ob 6. uri. Okrog 9. ure je še vedno ležal na istem mestu. Čakali so, da pride komisija. — Ob mrliču so sta!i trije Arabci, pokojnikovi tovariši in so jokali. Zelo žalosten prizor. — Napisali smo že par ostrih vrst na naslov mestnega magistrata, ki je tako nemaren, da ne ogradi ta grozen in nevaren prepad. Magistrat pa je zagradil samo polovico prepada, najnevarnejšega dela pa ni ogradil. Delo je obtičalo in sedaj je preteklo že več mesecev, ne da bi se delo dovršilo. Naš magistrat, ki se obregne drugače ob vsak kamenček, ki kaznuje za vsako malenkost, ne vidi svoje nesramnosti, ki ubija ljudi. — Ali ni nobene oblasti nad tržaškim magistratom?
V zaporu v ulici Ttepr
je eden
W Z/il|/vr 1 II f MI * VI	- | 7*ii\r«ii«i
izmed kaznjencev *mPadc .. 1 ‘ Jurija Zabukovlča ter gai ranil na glavi tako močno, da je moral iskati Zdravniške P°nioči ™ zdravniški
postaji.^k. {at0vj y sre(j0
ponoči
so vlomili trije tatovi v urarno in zlatarno v ulici	urejale	5.
Medtem, ko si je eden izmed tatov polnil žepe z urami, sta stala druga dva na straži pred trgovino. Slučajno pa je opazil tatove neki gospod in je opozoril nanje stražnika. Ta je odšel takoj na označeno mesto. toda tatova, ki sta stala na straži, sta ga tako! opazila, zažviž-
Matere, ki Imajo svoje otroke rade, jim dalo za okrepčilo dobrega mleka
s KathreinerJevo Kneippovo ; sladno kavo.
Kathreiaerleva se po slovitem
Kathreinerjevem načinu napravlja iz najboljšega sladu in je že 23 let
zdravniSko priznana krepilna pijača.
Pri nakupu se mora vedno Izrecno zahtevati pristna Kathreinerjeva v zaprtih zavojih s sliko iupnika Kneippa.
Edina primorska tovarna dvokoles
ribuna"
Gorica, Tržaška ulica št. 26, prej  ______________________  pivovar	Gorjup.
Volika cksportna zaloga dvokoles, šivalnih ib kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov itd. itd.
3T.. IB a, tj el
Stolnn ulica iler, 2-4. Prodaja na obroke.	ceniki	franko.
zd avniško priporočeno kri tvoreče vino daje moč in zdravje. Vzorec 4 steklenice 5 leg franko po poštnem povzetju K 4-80. Edina zaloga
Br. Novakovič,
veletrgovina vina, Vermoutha, Maršale, Malage, Konjaka, žganja Itd.
Lj-UL"bljan.eu.
Pozor stavbeniki!	Pozor	občinstvo!
n Izgotovljene štedilnike
solidno domače delo, prodaja po jako nizkih cenah
RUDOLF GEYER, ključarski mojster,
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železn co 10.
Priporoča tudi vsa v stroko spadajoča dela, vrtne, stopniščne in balkonske ograje, rastlinjake itd. ter vsa popravila.
31
gl a iti zbežala. Na žvižg je prihitel tudi tretji tat iz urarne in pričel bežati na vso moč. Stražnik pa ga je 'dohitel ter ga odvedel na policijo, kjer se je dognalo, da je aretirani tat Anton Duez, star 24 let, brez posla in brez stanu. — Lastnik urarne je spoznal, da so mu odnesli tatovi okrog 40 različnih ur v skupni vrednosti 500 K. Duez taji, da bi kradel in neče povedati imen svojih tovarišev. Vtaknili so ga v luknjo. — Ta-tovi so odprli s ponarejenimi ključi vrata brivnice, ki se nahaja v ulici (Indiani 32, ki je last Petra Pariua. Odnesli so 30 britev, 7 stroicv za striženje, dol^o kito las in povrhu še kakih 70 K. Škoda, ki jo trpi brivec, znaša okrog 280 K. — V četrtek zjutraj je opazil Ivan Antonac, da je njegova kovačnica, ki se nahaja na Opčinah pod štev. 176. odprta. Ko je stopil Antonac v delavnico, je spoznal, da so io obiskali tatovi, zakaj zmanjkalo je najboljše orodje v skupni vrednosti 150 K. Tatovi so ivlomili vrata z železnimi drogovi. — Tatvina je naznanjena orožni-štvu.
Južna železnica v Trstu ima
nastavljenega nemškega zdravnika Dufeka, ki ne zna niti trohice slovenski, vsled česar se slovenski železničarji tudi ne morejo sporazumeti z njim. To ni prav. Zahtevamo, da južna železnica nastavi slovenščine zmožnega zdravnika. Sicer je bila v tei zadevi na zadnjem shodu zveze jug. železničarjev spreleta ostra resolucija. Bomo videli, te se bo kaj storilo. Povemo pa. da [teli razmer ne bomo trpeli. Če se ne napravi kmalu red, bomo prisiljeni nastopiti z vsemi sredstvi.
Ljubljanski igralci v Trstu. 22. in 23. t. m. nas obišče ljubljanska po-potovalna igralska družba pod vodstvom gosp. Skrbinška. Prvi večer bodo igrali dramo »Ljubimkanje«, drugi večer za izborno velezabavno ivojasko šaloigro »Tretji eskadron«. Kakor se čuje, igra ta družba izborno. posebno z Gorice prihajajo glasovi, ki ne morejo prehvaliti nastopa ljubljanskih igralcev.* Prihitite jvendar sedaj, tržaški Slovenci, v
u^aro^ni' doniK* v na^e domače gledišče in presodite našo domačo
le	Mnogo Slovencev obisku-
irn-mr™ yečer gostovanje nemških jik ev 18 Se zabava pri nemških operetah. Ne maram zaradi tega očitati kako narodno mlačnost, ne, to je popolnoma prav, ker umetnost je vendar mednarodna in kaj lepega vsakdo rad pogleda, a bilo bi pa ža-rahaSki;6 b-‘ "M v tem času. ko se «.0 tuicemV nT
Pusc slovensko gledišče in pustili, da jbi nasi lastni umetniki, ki so povsod želi polno priznanje, igrali stenam, prazni dvorani. Torej na svidenje oba večera!
Najnovejša telefonska in brzojavna
SUFRAŽETKE POŽIGAJO KOT NORE.
London, 18. aprila. V Londonu Je [izbruhnila prava manija požiganja. jPožarJI zavzemajo čimdalje večji ob-jseg. Včeraj je pogorelo 13 hiš, danes le zbruhnilo 6 novih požarov. Sodi !se, da so vse požige povzročile suf-ražetke.
ŠTRAJK TOBAČNEGA DELAVSTVA.
» Rim, 18. aprila. Delavstvo v drenih tobačnih tovarnah v Ne&po-vilo *11. Moden! in Bologni Je usta-Plač Sv°le delo. Zahteva povišanje
Ca 1NESTIJA.
turški nu*?d* 18- aPrila* Egipčanski te dni oht\ Abdul Az,z A,b M ie bil nilloščen „7" na smrt in potem po-nes izpuščen ^noječo, Je bil dajem, da takoj zapns«°r° EVR miloščen Je bil na S L?ar,f *<?
ssr*"
SPORAZUM GLEDE EP,ra
London, 18. aprila. »Reuter« no-roča: Pričakuje se, da se od trozve-je predlaganim spremembam k pred-ki ,ih 5e ,Fr,ancI>a. R«si.ia In stavJJa E*ede znane grške note, tičoče se Epira in egejskih oto-’ od strani imenovanih treh velesil ne bodo stavile nlkake težkoče.
CRNA S ZASEDLA OZEMLJE HOTI lN 0RUDOV.
Cetinje, 18. aprila. ce|0 „a |0n-nskj konierencl Crni gori priznano *nlie plemen Hotili„ Qrudov s0 sdie črnogorske čete. Hoti so na
čevljev
Velika zaloga = 11*50
najfinejših, trpežnih in nogi najbolj priiežnih
za dame, gospode in otroke.
Viktorija Sterniša
Ljubljana,
Jurčičev trg Stev, S.
Gg. učiteljem, učiteljicam In drž uradnikom 15° o popusta.
Za nakup oljnatih in suhih barv, lakov, firne* žev in vse v to stroko spadajočih predmetov se priporoča tvornica barv
= Premeri & Jančar =
Dunajska cesta štev. 20. JLj ubijali H Kolodvorska ulica štev. 18. iFrlstne emajlne barve, Irartolinej, mavec itd.
OlTa ctroTsm lxc dLaToolo.	3>Ta	dLroTorLO	1».	d.eToelo-
""". "	"	'	'	""""	    ■■■■"	—um	I..—	   |	■—	.«||,|	    .n.	I	  .
P. n. občinstvu, g. trgovcem in gostilničarjem naznanjamo, da smo otvorili na Rakeku, v bližini kolodvora
trgovino z vinom, žganjem in deželnimi .*. .’. pridelki na debelo .'. .'.
Za mnogobrojna naročila, katera bomo točno in najvestnejo izvrševali, se toplo priporočamo
* Domicelj & Belle.
—  	Modistinja
Minka Horvat,
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za mo-distke. — Popravila se točno in najcenejše izvrše.
svojih hišah razobesili bele zastave. Zasedenie se ie izvršilo brez težkoč, le v Trebinju so se ustavljali in pri tem bili štirje črnogorski vojaki ranjeni.
KONEC SESTANKA.
Opatija, 18. aprila. Italijanski minister di San Giuliano se je danes popoldan ob 5.20 odpeljal v Rim, Berch-told se pa odpelje jutri zvečer na Dunaj.
TURČIJA IN RUSIJA..
Petrograd, 18. aprila. Listi poročajo, da bosta v kratkem turška ministra En ver paša in Talaat bej obiskala Petrograd. Temu potovanju se pripisuje velik političen pomen.
Mali oglasi.
Beseda 6 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vi* narjev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vlnarfev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plaču]e]o vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob (. url zvečer.
Kolesa Puhova in še druga iz tovarne Stlrifa, potem stare še dobre po vsaki ceni. Harmonike, nove in stare, plošče za gramofon, iglel Vse to se pri meni dobi in cenejši kot drugod. Se priporočam P. Bizjak, star., Kranj 102.	195-3
Proda se pes čuvaj (ovčarski) približno 3 leta star, vpraša se naj ■Ljubljana, Stari trg 5,	-251—	x
Išče se mebtovana soba s hrano.
Ponudbe z navedbo cene na V. Golobu, Gosposka ulica 12.
Lepi portal za prodajalno z vhodom in izložbenim oknom se zaradi prezidave ceno proda. Tržaška cesta štev. 43.
Žagar, Ljubljana, Stari trg 32 naredi čepice tudi ako se blago prinese.
268—1
KORESPONDENCA.
Inteligenten mladenič bi kore-spondiral z idealno, prijetno gospico, pod 19 leti. Naslov: »Isi« poštnole-žeče, Ljubljana.
Išče se
kovaški mojster,
kfter,.i>,1 ®P,reJel takoj vajenca starega 16 let in sicer v bližini mesta, tudi v mestu, samo da je obrtna šola. — Naslov v Anončni ekspediciji* v Ljubljani.
Fiiriii aparat
Več gospodov
se sprejme na hrano ih stanovanje. Več se izve Križanska ulica štev. 12, I. nadstr. desno.
Nesrečno poročeni gospod želi
korespondence
s kako simpatično gospo. — Tajnost strogo zajamčena. Pisma se prosijo na „Anončno eksped.“ pod 2./S. 14.
Gospodična
išče mesto v restavraciji ali kavarni kot plačilna natakarica. — Ponudbe na »Anončno ekspedicijo44 v Ljubljani.
Kneza Auersperga radioaktivno kopališče
Toplice na Kranjskem
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, ki daje nad 30.000 hi radioaktivne vode na dan. Velika kopališča, posebne in močvirne kopeli. Elcktroterapija, masaža, s komfortom opremljene sobe, izvrstne restavracije. — Indikacije: revmatizem, protin, nevralgija (Ishias), nevrastenija, histeria, ženske bolezni itd. Prospekte daje kopališko ravnateljstvo.
Sezona od 1. maja do 1. oktobra.
Anton Ivančič buksl
TRST. Anderno de Toni, via Nuova 5. TRST.
Tržaškemu občinstvu iii v Trst prihajajočim Slovencem jamčim za pristna istrska, vipavska In dalmatinska vina, kakor tudi vedno sveže nivo m   — izborno mrzlo In gorko kuhinjo. ————_____________
nIca-Ideal“ (10 X15)
s tremi dvojnimi kasetami in z vso fotografsko opravo se za vsako ceno proda. — Naslov v »Anončni ekspediciji44.
FBM MAJLIS,
d.iplozx3dxankxoj ač.
Trst. - Ulica Tor S. Piero 4 - Trst. Podružnica: Nabrežina 99.
A.
li ste že bili v čevijaraoici
ntona Javernika, Trst,
a ulica Farnetto 33 ? ? ==
Nprejemnjo ne <n«li popravili,.
Velikonočna okasion prodaja
čez 35*000 komadov.
Najnovejše za spomlad in leto za gospode in dečke, damska konfekcija pariških in berolin-skih modelov po čudovito priznanih nizkih cenah.
^cg-lejte sl Izlcžfbe.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6.
Telephon 182.	J
Spretnega krojaškega
pomočnika
delovodjo
samo za boljša in salonska dela s prav dobro plačo in trajnim mestom sprejme takoj krojaški mojster
Fran Kraigher, Gosposka ul. 5.
Selenburgova
ulica
urar in sclatai
Čampo S. Giacomo 4.
Velika zaloga žepnih in stenskih ur, regulatorjev in budilk prvovrstnih tovarn. Velika izbira urarskih potrebščin.
prvovrstne
kakor elegance!
12-50
Cvila),
ki se jako dobro obrestuje s petimi stanovanji, sadnim in sočiv-nim vrtom v Bel aku (Lind) se radi družinskih razmer pod zelo ugodnimi pogoji in po primeroma nizki ceni takoj proda.
Pojasnila daje Jakob Špicar, posojilniški uradnik na Jesenicah (Gorenjsko).
MARTIN KRALJ
1650
čevlj rski mojster, Wolfova ulica štey. 12 v Ljubljani.
ISANATORIUM -EMONAl
,) ZA - NOTRANJE • IN-KIR'JR, 'CNE-BOLE2K; ' •PORODNIŠNICA.
\LUUBLtJANA• KOMENSKEGA-ULICA• l\ \i
/ SEP-zDR/^T-fflopRirvi^j-DR FR. DERGANC
llupi se že rabijo« a
Zdravnik
želodca11
Edna posebnost likerja je
Ponudbe in pojasnila naj se pošljejo pod šifro: „S o d a vi c a štev. 100“ poste restante Ljubljana glavna pošta.
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga' radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Kje kupujete
Škarje, britve
žepne nože?
Pri brusaču
prvi slovenski cenik
domače tvrdke
Konfekcija
: za moške, ženske in otroke :
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podnržni trgovini
---------- tvrdke	R.	MIKLAVC —---------
Ljubljana, Zidovska ulica.
On Je umetni In ilnl brusač IV z električnim obratom.
specialna trgovina s kolesi in deli.
= LJUBLJANA =
Marije Terezije c. 14 (Novi, svet nasp.Kolizeja) , priznano najboljših
ki ima veselje do modne trgovine in zna vsaj nekoliko nemško govoriti in poštena
Ljubljana — Pred Skoiijo štev. 3. — Medena ulica
: Foseten cddelels: v prveaao na<3stroxdta.. Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
Na zahtevo se pošlje vsakomur zastonj
ki ima veselje do kulie ter hišnega dela se takoj sprejmeta v Ljubljani. Ponudbe do 1. maja t. 1. pod „Pridnost“ poštno ležeče Ljubljana.
Mizarstvo:
Zaloga poliiatva in tapetniškega blaga
Ljubljana
Marije Terezije cesta 13-18 (Kolizej)
= Sveže pivo =
najfinejše dvojno marčno belo in črno (Bockbier), belo Va litra vrček po 20 v, steklenice J/s lit. Čez ulico ravno tako 20 v. Crno pa v steklenicah po 24 v. Dobi se tudi dobro vino, gorka in mrzla jedila. Na razpolago so cenjenim gostom v popoldanskih urah, vozovi za vožnjo v mesto in okolico.
ANTON MAVER,
posestnik in restavrater hotel „Vega“, Sp. Šiška 26.
f&r Led
poceni se dobi tu in v Ljubljani, Metelkova ulica štev. 13.
Zaloga otomanov, di :: vanov, žimnic :
dilnih sob v različnih
in otroških vožičkov
najnovejših slogih
Spalnica v a meri kanskem orehu
350 kron.
Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, .*. 1 umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom. .’.
.Singer*
šivalni stroji sone-prekosljivi v trajnos'1 In vsestransko uporabo.
.Singer*
šivalne stroje dobite samo v naših prodajalnah z „8" Izveskom.
Slovenske .Pathe* plošče in .Pathe* aparate, igle.
Plošče-
,Angelj*
.Zonophon*
Homokord
.Odeon*
.Juntbo*
.Favorit*
s J Tovarniška zaloga pravih gramofonov in godbenih avtomatov, s
11 A. RASBERGER, Ljubljana j
IS Sodna ul. 5. Poleg c. kr. dež. sodnije. Sodna ul. 5. f
mm	J
5 § Popravila gramofonov in avtomatov strokovno in ceno. i
delniška družba šivalnih »troje v.
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4, Novomesto, Olavnl trg št. 45,
- Kranj, Clavnl trg št. 119.
- Kočevje, Olavnl trg št. 79. •