Opis šolske občine Blagovica v zemljepisnem, prirodopisnem in zgodovinskem oziru v korist metodiki domovinoslovnega pouka. Sestavil Fran Marolt. Vladarja Uirije imenoval je Napoleon svojega najboljšega generala Marmonta. Ta je deželo urno organiziral po francozkem vzgledu, a se vedno oziral na domače uže utrjene šege. Tako imel je tudi mnogo tedanjih Bmairov", slično denašnjim županom. Piskarjev stari oče bil je francozki »rnaire" v Blagovici. Govoril je kaj dobro francozko, zato so ga tudi mnogokrat uporabili tolmačem. Omenili smo užč, da je bil od 1. 1345. stalni kapelan v kapeli graščine Blagoviške. Ta kapela posvečena bila je aposteljema sv. Petru in Pavlu. Od 1. 1755. dalje pa je posvečena le sv. Petru. Sedanja cerkev je bila zidana 1. 1750—1755. Pri vhodnih vratih bilo je pred petitni leti videti še letnico 1755, iz katere letnice se sklepa, da je cerkev takrat bila dozidana in blagoslovljena. Ljudstvo si zidanje cerkve razlaga se sledečo pravljico: nPred davnim časom bile so tu hude povodnji. Zlatenšica in Radomlja ste skoraj vsako leto obe dolini preplavili. Hiše stale so mnogokrat do strehe v vodi. Povodenj je vso setev uničila. Vedno žalostneje postajalo je v dolini. Prebivalci obeh dolin obrnejo se do sv. Janeza s prošnjo: ako jih varuje povodnji, zidali bodo mu kapelico. Prično jo zidati, in glejte čudo! Povodnji sedaj ni bilo. Iz hvaležnosti pa so jo zvekšali in dozidali cerkev". Do 1. 1768. imela je cerkev le en zvon. Tega leta pa je Baltazar Schneider vlil nov zvon. Tehtal je sedem starih centov, stal pa 551 gld. 25 kr. Leta 1787. je sedanja fara postala samostojna kapelanija. Lansko leto, v 29. dan rožnika, na praznik sv. Petra in Pavla, obhajala se je prav slovesno stoletnica. Leta 1825. obiskal je faro škof Anton Alojzij Wolf, in 51 let pozneje postala je kapelanija — župnija. Ravno nad farno cerkvijo dviga se na Golčaji podružnica sv. Neže. Cerkvica je stara, neznatna! Zidovje sivo in zastarelo; mrzla severna burja piska prek njenih voglov, ter straši edinega prebivalca tu gori — cerkvenika.. Cerkvica stala je uže v 15. stoletji tu gori! Sledeča ljudska pravljica pa si jo stavi nižje, nad »Krivinov laz": nPred sto in sto leti stala je ta cerkev na senčnem pobočji Golčaja, tako zvanem nKrivinovem lazu" — poleg Žegnanega studenca". Tedaj ui bilo žive duše tu gori razen kakega pastirja ali lovca. Neko noč pa je skrivna moč to cerkvico prenesla v čudež Blagovičanov na Golčaj". Cerkvica bila je s početkom majhna, sv. Neži posvečena kapelica. Pozneje so jo dozidali. Ker je cerkev le malo dohodkov dajala, menjavali so se vsako leto cerkveniki. Leta 1792. si je cerkvenik še le opomogel, ker je kupil dne 24. listopada od grofa Ksaverija Lichtenberga, posestnika Belneške graščine (Wildeneck), kos zemlje. Zvonik ima dva zvona: malega in velicega. Mali zvon dobila je cerkev 1. 1423. Duhovni oskrbniki bili so sledeči: 1. Prešern Andrej iz Mošenj; 2. Canutel Bartolomej iz Lucinicum pri Gorici; 3. Marchiolli Jean B. von Nebula iz Goriškega; 4. Doljak Luka iz Gargare na Goriškem; 5. Poklukar Lovro iz Gorij; 6. Talruajner Valentin iz Kranja; 7. Dornik Lovro iz Gorij; 8. Globočnik Janez — administrator; 9. Lombergar Josip iz Št. Jurske Gore; 10. Zupančič Janez iz Šmarije; 11. Petrič Blaž iz Spodnje Idrije in 12. Škufca Ludovik iz Ljubljane. OcUioni Blagovioanje. Neznatna, majhna je šolska občina Blagovica, a vender se je tu zibala zibel odličnim možem. Seznanimo se napreje z duhovni, ki so se tu rodili, kateri so tu doma! 123 1. Lavrič Josip, -Glasov" iz Velikega Jelnika, roj. 4. raarca 1803. 1., župnik v Zaplani. 2. FlorijančičJosip, .Kovačev" iz Zgornjih Lok, rojen 11. oktobra 1806. 1., dekan v Gorenjem Gradu. Umrl je 1. 1877.; v oporoki*) spomnil se je i domačih revežev ter jim volil 100 gld. 3. Resnik Josip, -Pecmanov" iz Gabrja, rojen 5. ajirila 1850. 1., umrl kot kapelan pri sv. Jakobu v Ljubljani 1885. 1. 4. Vidergar Janez, nJakč6vcev" iz Prelesij, ¦ rojen 23. maja 1844. 1.; sedaj župnikuje v Št. Jurji pod Kumom. Razven otuenjenih duhovnikov omeniti je dalje 5. dr. Pestotnik Janez, doktor medicine in primarij v Ljubljanskej bolnici, rojen nBurjevcev" na Malem Jelniku 10. maja 1833. 1., umr! pred nekoliki leti. 6. dr. Suk Srečko, rojen v Blagoviškej župniji 1845. 1., sedaj profesor na Zagrebškem vseučilišči in (bivši) predsednik društva sv. Jeronima. Učiteljskemu stanu posvetili so se: 7. Javoršek Anton, -Juretov" iz Urank, rojen 1. 1851. Sedaj je nadučitelj v Mengeši. 7. Travnar Josip, -Jernejcev" iz Zlatenka, rojen v Kolovratu 1845. 1.; učiteljuje na I. mestui deški ljudski šoli v Ljubljaai. 9. Cerar Fran, nPiskarjev" iz Blagovice, rojen 1. decembra 1845.1.; učiteljeval je v Ljubljani, Kočevji in naposled v rojstnem kraji polnih 18 let, kjer še sedaj biva kot umirovljen učitelj in posestnik. Vojaškerou stanu posvetil se je 10. Koprivšek Anton, ,,Urankarjev", nadporočnik v pokoji, uradniškemu stanu pa 11. Pavlič Fran, nKrivinov'1 iz Blagovice, poštni oficijal v Mariboru in 12. Omahna Anton, -Ocepnikov", iz Prelesja, proraetni uradnik v Zagrebu. IV. Zgodovinski ostanki in spomčniki. Ako hodiš po stezi nad Piškurjem, katera te vodi mimo Smrekarja čez šumečo Kamrico, proti selu Korpe, došel bodeš po precej strmeui pobočji do posestnika Osolnika. Tu gori razprostira se mala ravan, pred saboj na desnej pa vidiš planjavo in skalnati, s temnim smrečjem obrasteni hrib. Ljudstvo zove ga -Limberk*1**), ,,Stari Grad" in kar itnen še ima. Toje nekdanja -Lilienburg". Nekdaj bilo je, kakor ljud govori, videti tu gori stara razvalina, zidovje. Raznesli so je v Podsmrečje, kjer so kamenje uporabili pri zidanji. Še sedaj vidi se rov, kakih 44 m dolg, širok pa 30 m. Kake četrt ure hoda od šole, na desnej strani Hudega Grabna videti je v planjavi mala, z divjimi skalami obdana ravan, kojo ljudstvo zovč .Greben", nna Grebenu". Tudi tukaj morala so pred davnim časom stati poslopja, kajti v obsegu 40 m pozna se še sled, da so hiše stale. Znani raziskovalec prahistoričnih grobov, — Pečnik — meni, da je tu bila gotovo keltska ali rimska naselbina. Vsekakor pa bi bilo umestno, da bi se ta stvar preiskala! *) Ima jo posestnik Fran Florijančič v Zg. Lokah. **) nLimberk" od aLilienberg" (Limburg); od tod menda i ime nLimbarška Gora (sv. Valentin). Pis. Omenjeni je našel na Jerinovi njivi v Blagovici po kratkem iskanji ostanke znanih steklenih in lončenih posod, kakoršne so imeli stari Rimljani v grobeh. Poleg potočka ,,za Grobljami" nad Piskarjevim travnikom je njiva, katerej pravijo -v zidovji". Res staro zidovje je tu, katero je menda uže za Rimljanov stalo! Streljaj dalje proti zahodu je drugo zidovje. Tu izkopali so 1852. 1. velik, bel, ploščnat kameirj, katerega so v zidanje uporabili. Stari Jerin, prodajalec tega kamenja, ne ve se več spominjati, je li bilo na njem kaj vpisanega, ali ne! Med vasjo Gabrje in Gorenje stoji ,,Veliki Hrib". Ljudstvo pripoveduje: nV starih časih stal je tu gori močan grad viteza — roparja. Pogreznil se je. V njem pa spi zakleti vitez — ropar pri roizi polni cekinov. Kdor ta zaklad najde, rešil bode ob jednem i viteza. Ta pa mu bode dal še enkrat toliko cekiDov". V Piskarjevi hiši brala se je pred letom na vhodnih vratih v žitnico letnica 1585. Tedaj 300 let stara hiša! Ljudje pripovedujejo, da je ta hiša najstareja. Bila je ob jednem gostilna. Denašnje -cesarske ceste" takrat še ni bilo. Od Podsrarečja do Blagovice vodila je le ozka steza. Tam, kjer sedaj stoji Piskarjev rnalin, obrnila se je cesta na levo ter vodila čez Piskarjev travnik mimo Piskarja v Blagovico. Še sedaj pozna se globoko v travniku sled ceste. (Dalje prib.) Še kaj iz deželnega zbora. Kako se je prošnja pedagogiškega društva zastran prenaredbe nekaterih določeb v deželnih šolskih zakonih rešila v dežel. zbora VIII. seji, v 22. dan dec. 1887. 1. Poročevalec upravnega odseka g. barou Taufferer. (Po stenografičnih zapisnikih.) Kot poročevalcu upravnega odseka mi je poročati o peticiji pedagog. društva na Krškem za prenaredbo nekaterih določeb dežel. šol. zakonov. En del te peticije je bil danes (glej dotično poročilo v nUčit. Tovarišu" štev. 3 t. 1.) po poročevalcu finančnega odseka rešen. Preostaja mi samo še, one točke dotičue prošnje rešiti, ki niso finančne vsebine. Pedagog. društvo prosi visoki dež. zbor več reči in sicer najprvo to, da bi se §. 29. dež. zakona izpremenil tako, da bi pri oddaji učiteljskih služeb predlog stavili c. kr. šolski sveti, imenovanje pa bi pristajalo c. kr. okrajnim šol. svetom, deželni šolski svet pa naj bi imenovanje samo potrdil. Po dosedanji zakoniti navadi krajni šolski sveti predlagajo prošnje c. kr. okraj. šol. svetu, ta sestavi potem tabelo kompetentov, ter jo izroči c. kr. dež. šol. svetu, kateremu pristaja pravica imenovanja. Po pedagogiškem društvu v Krškem zaželjeno prenaredbo upravni odsek ni našel praktično. Pravica nameščenja mora biti pridržana c. kr. dež. šol. svetu, ker je v to najbolje poklican in v položaji, delovanje učiteljev po deželi spoznavati, a okrajni šol. svet more samo o delaynosti učiteljev lastnega okraja razsojevati. Upravneoiu odseku torej ni mogoče, ta petit priporočati visoki zbornici, da ga vzprejme. Dalje se prosi, naj bi se izpremenila §§. 38 in 39 dež. zakona z dne 9. marca 1879. L, po katerih se učiteljske plače razdeljujejo v 4 razrede. Prošnja se s tem podpira, da pripada vsem učiteljem jednaka naloga, torej naj bi se ustanovil posebni status, kakoršen je za uradnike, tako da bi se plača ravnala po službenih letih. Proseče društvo misli, da bi se s tem v okom prišlo neprestani izpremenjavi učiteljskih služeb. Upravni odsek pa sc mora izreči tudi proti tej nasvetovani izpremembi. Po §§. 38. in 39. zakoua z dne 9. maicija 1879. 1. so razdeljene plače v štiri kategorije. Odmerjenje plač se ne vrši po službeni starosti, temveč se ravna po številu učencev in po krajevnih razmerah. So namreč obrtnijski kraji, kjer je življenje mnogo dražje, nego drugod. Na pr. v Zagorji, Litiji morajo plače višje biti, kakor tudi v drugih krajih, ki so visoko v gorab, kjer pridobitev za življenje neobhodno potrebnih smlstev zaradi večje oddaljenosti od tacih krajev, kjer jih je mot kupovati, učitelju velike troške provzročuje. Na vse to se je ozirati pri razvrstitvi učiteljskih plač, in nikakor ne gre, da bi učitelj z majhnim številom učencev v ugodno siluiranem kraji, ravno toliko plače imel, kakor učitelj, ki je v tem oziru na slabejem. Dalje predlaga Krško ped. društvo izpremembo §. 4., zakona z dne 5. febr. 1870. leta, dež. zakonika št. 11, tako, da bi odslej vsak vodja ljudske šole kot nje zastopnik imel sedež v kraj. šol. svetu z vsemi pravicami druzih članov te korporacije in sicer tudi v krajih, kjer se nahaja meščanska šola. Tudi zastran te prošnje tnora upravni odsek nasvetovati, da se odkloni, kajti uže sedaj je v krajnih šolskih svetih, v katerih področje spada več šol, oni učitelj zastopnik šole, ki je vodja najvažnejši in najveljavnejši šoli. Tako je učiteljstvo v krajnetu šolskem svetu zadostno zastopano, in tudi voditelji drugih šol, ki spadajo v okrožje kraj. šolskega sveta, so ojtravičeni, udeleževati se obravnav zadevajočih se njihovega zavoda in staviti svoje nasvete krajnemu šolskemu svetu; samo odločilnega glasu nimajo. Ako bi se v smislu prošnje vsein voditeljem onih _ol, ki spadajo v okrožje jednega krajnega šolskega sveta, podelila pravica zastopanja v krajnem šolskem svetu z odločujočim glasom, nastopil bi konečno slučaj, da bi zastopniki učiteljstva zadobili v krajnem šolskem svetu večino proti zastopnikom voljenim po občini, kar nikakor ne gre. Da bi samo zaradi edine meščanske šole, katero ima dežela, predrugačil se zakon, samo zavoljo tega, da bi se tudi vodji meščanske šole zagotovilo zastopstvo v krajnem šolskem svetu, to je vender nekoliko prehudo domnevanje. Dalje se prošnja imenovanega društva nanaša na deželni zakon z dne 29. aprila 1873. 1., (deželni zakonik št. 21) in meri na to, da bi se §. 13. tega zakona razširil z določbo, vsled katere bi morala vsaka ljudska šola imeti primerno velik šolski vrt, kajti po §. 2. oddelek 2. izvršilne naredbe z dne 19. julija 1875. 1., št. 2868, dež. zakonik št. 22. ustanoviti je šolski vrt le v onih krajih, kjer so razmere za to ugodne. Dasiravno je moral upravni odsek pripoznati potrebnost šolskega vrta pri vsaki učiloiei, vender se ni mogel ubraniti pomisleku, da so klimatične razmere nekaterega kraja take, ki napravo šolskega vrta silno otežujejo ali celo onemogočijo. Iz tega vzroka misli upravni odsek, da mora tudi odklonitev tega petita nasvetovati. Ob jednem pa upravni odsek izreka nado, da bode visoka vlada, kakor je to storila v zadnjih letih, tudi v prihoduje svojo pozornost obračala v to, da bode potom c. kr. okrajnih šolskih svetov delovala na naraščaj šolskih vrtov v deželi. Visoka deželna vlada je prav pogostoma krajne šolske svete nagovarjala zbog naprave šolskih vrtov in tem naročilom so ravno zadnja leta kraj. šol. sveti v obilni meri zadostili, tako da so se te razmere v deželi bistveno na bolje obrnile.*) Pri tem je odsek tudi izrekel upanje, visoka vlada bode še nadalje svojo skrb obračala na to, da se bodo gojenci tukajšnjega učiteljišča kakor do sedaj tudi bodoče vrlo in temeljito izobraževali v sadjarstvu. Konečno prosi pedag. društvo na Krškem, naj bi se §. 35. dež. zakona z dne 29. aprila 1873. 1., dež. zakonik št. 22. predrugačil. — Pripomniti mi je, da je v proŠDJi nasvetovana prenaredba §. 30. istega zakona uže po g. poročevalcu finančnega odseka bila rešena. — §. 35. naj bi se predrugačil tako, da bi se k §. 3. zakona z dne 28. dec. *) Prihodnjič objavimo pregled šolskih vrtov in stanja sadjarstva pri ljudsMh šolah na Kranjskem. Pis. 1884. 1., dež. zakonik št. 1, sklenil dostavek, vsled katerega bi učitelji dobili pravico rabiti dotični šolski vrt za se, in da bi se jim v plačo ne všteval čisti katastralni dohodek, kakor to določuje §. 27. istega zakona. V tej točki se prositelji motijo, kajti po §. 27. vštevajo se samo oni dohodki v učiteljevo plačo, ki jih imajo od travnikov, njiv in gozdov in ki ne spadajo k šolskemu vrtu; to so samo ona zemljišča, katera so mu v porabo razun šolskega vrta odločena. Dohodek šolskega vrta pa se nikjer ne všteva v učiteljsko plačo. Ker se toroj prositelji vsekako o tem očividno inotijo, nasvetuje upravni odsek, da se tudi ta prošnja odbije. Dovoljujem si torej imenom upravnega odseka nasvetovati: Visoka zbornica naj sklene: Prošnja pedagog. društva na Krškem za prenaredbo §§. 29., 38., in 39. zakona z dne 9. marca 1879. 1., dež. zakonik št. 13.; §. 4. zakona z dne 25. febr. 1870. 1., dež. zakonik št. 11.; §. 13. zakona z dne 29. aprila 1873. 1., dež. zakonik št. 22. iu §. 3. zakona z dne 28. dec. 1884. L, dež. zakonik št. 1, 1885. 1. se odbije. (Obvelja).