lllcraicleiia nevesta Reimmichlova povest podomačena 23 Gdslej dekieta ni več nadlegoval in se je po cele tedne potikal po tujem, Leja pa se ga je tudi skrbno izogibala. Tako sta minuli jesen in zima. Spomladi se je Tonč Dglasil pri Žnidarju, z Lejo pa ni mogel govoriti, ker se ma je zatajila. Potem ga vse poletje ni tilo Soma, tako da so ljudje že menili, da se mu je kaj zgodHo. Prav v tem času je Lieja hitela z možitvijo s Hanzejeiii, ker je tipala, da Tonča ne bo več... Tako odkritosrčno in po pravici je Leja vse povedala pred sodniki, da so ji gospodje radi verjeli. Ko 3© io vprašali, ali je njen mož kaj vedel o vsem tern, ikar se je v Eomski skali zgodilo, je trenutek oklevala, potera pa je odločno priznala, da mu je o nesreči pravila šele dva dni pred poroko in jo je on sam ipotem silil, iraj tafcoj po poroki zbeži, če hoče mašoevalnemu Tonču uiti. Ko je Leja videla, da gospodje eutijo z njeno nesrečo in da ji hočejo dobro, jih je :S solzami prosila, na j opravijo, prej ko morejo; kajti Ijubše ji je, da se v nnm pokori v ječi, kakor zdaj, ko visi v tem strahu in tej negotovosti. Ker je vse tako podrobno povedala in priznala, tudi ni bilo nobsne ovire, da bi ji ne ugodili. Štirinajst dni je sedela Leja v preiskovainem zaporu; v tem času je nihče iz -Graberrj ni obiskal. Za vse druge ji ja bilo to prav, ali da tudd Hanzeja iii blizu, to jo je bolelo. Strahoma je čakala na razpravo, ki se je imela dva tedna potem vršiti pred porctniki. Ko je slednjič napočil ta dan, je stopila bleda ko smrt v sodno dvorano in se je po vsem životu tresla. Še bolj se je prestrašila, ko je zagledala polno znanih obrazov iz domačega kraja, in kri ji je udarila v lice, tako jo js bilo sram. Razen Urbančevega Tonča je sodnija povabila za priče še Žnidarja, Lejinega očeta, njeno svakinjo Tino, Milonikovo planšarico, grabenjskega župana, Lojza in Petra, Milonika in še tri može iz Grabenj. Čudno pa se je zdelo Leji, da Hanzeja, njenega moža ni bilo. Da je odpotoval in da ga niso mogli najti, to je izvedela šele pozneje. Medtem ko je ona ves čas povešala oči, so jo pogledi Grabenjčanov radovedno merili od nog do glave. Shujšala je nekoliko, so Tideli, toda lasje so ji bili še bolj zlati, obraz še nežnejši. Ko je takole tu stala vsa v čmo oblečena, z otožno bolestjo na licih, tako bleda in s svojim vencem zlatih kit, se je vsem zasmilila. Ko je državni tožilec prebral njeno izpoved in obširno opisal ves dogodek, je predsednik vprašal obtoženko, če ostane pri tem, kar je na zaslišanju poverMa. L«ia je Gdgovorila tiho, pa vendar jasno: »Da.« Če hoče morda kaj preklicati, kar je v obtožnici? »Ne.« Ali ima kaj dodati? »Ne.« Izmed prič ni vedel nihče — razen Tonča — nič 1 povedati, kar bi bilo pomena vredno. Žnidar je dejal, da je bila Leja vedno ubogljiva in dobrega srca, fei je vsem rada ustregla; ne bi ji vedel kaj obrati, razen to, da je bila nagle jeze; to ji je pač v krvi. Tonč — ta pa se je čudno obnašal. Široko se je razkoračil, srdito je gledal, zdaj in zdaj je ošvignil Lejo, potem je spet zastrmel kam v kot in odgovarjal kratko ali pa nič. »Ne bodite, no, tako redkobesedni!« ga je opomnil sodnik. »Povejte nani vrse, kar o stvari veste!« »Jaz ne vem mčesar, prav ničesar,« je Tobč zagodrnjal. »Pa bili ste vendar čisto blizu, ko se je zgodilo.« »Nič nisem bil čisto blizu.« »Culi ste vendar, kaj se je med ženskama godilo v planini.« »Jaz nisem ničesar ne čul in ne videl.« »Dal vas bom na prisego, potem T>oste raorali z besedo na dan.« »Če pa ne zinem nobene?« mu je .zasolil Tonč mrko in trmasto. »Vas bomo že znali tako prijeti, da boste odprli usta.« »Bi rad vedel, kako to mislite.« »Zaprli vas bomo in plačali boste, da boste črni. »Na tak bavbav se vam požvižgam. Sem še kaj drugega izkusil in...« Pihnil si je čez dlan, češ pišite me v uho. Sodnik je poniolčal, potem je nadaljeval? »Tega ne morete tajiti, da ste obtoženko srečali pod Homsko skalo in da ste ji svetovali, naj nikomur ne pravi, kaj se je zgodilo.« »Jaz ne trdim in tudi tajim ne ničesar. Sicer pa, koUkor vem, nihče ni dolžen, da bi samega sebe šel tožit.« »Toda vi ste bili dolžni! Vi bi bili morali sodišču naznaniti, ka.i ste videli.« »Kako neki ? Vsak lahko po svoji volji govori ali molči, če s tem le krivice komu ne prizadeva.« »Vi pa ste jo prizadeli s svojim molkom,« mu jse.^el Lejin advokat v be3edo; »obtoženko hočete še bolj potlačiti in pahniti v nesrečo.« »Ne, tega nočem, prav nasprotno!« je dejal Tonč s powdignjenim glasom. »S tem, ko tajite in nočete govoriti, spravljate to ženo na sum, da ni povedala vse resnice, ko se je prišla sama obtoževat.« »Ali ji ,ie bilo treba, da se gre sama tožit? To je bila največja treparija, ki jo je mogla napraviti.« »To je bflo najpametneje, liar je mogla storiti. Če se ne bi bila saina, bi jo bili vi prehiteli.« * »Da bi jo bil jaz, tega si ne bi bila učakala.« »Saj ste ji vendar večkrat grozili b tem.« »Človek večkrat kaj zine, kar mu ni resnica.« »Pa vendar ne boste tajili da ste jo zalezovali in šli celo v Italijo zanjo, da bi bili napravili resnico s svo.ihni grožnjami.« »Na Laško sem šel zanjo, pa le zaradi tega, da bi ii povedal, naj se lepo mirno vrne, ker se nhna kaj bati.« (Dalje sledl)