fttev. 99 TRST, nedeljo IO. aprila 1910. Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN M ife Mtfeljab la prazaiklh afe 5., ab ponedeljkih a* t. zjutraj. P«mpI{u iter. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogik tob&karnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postani, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdovščini, Dornbergn itd. Zastarele iteT. po 5 nri. (10 stot.). 04LA8I 8E RAČUNAJO na MILIMETRE ▼ Krokosti 1 kolose. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po t it mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglane v tekstu lista do 5 vTSt 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najamni pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plaćaj« se izključno le upravi „Edinosti". ===== PlaliJSva In utoZljivo v Trstu. = čPiNosr Glasilo političnega društva „Edinost** za Primorsko. V tdmosti je moi ! NAROČNINA ZNAŠA za colo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbo brez do poslane naročnine, se uprava ne ozira, ■aretalna aa ntđeljsk« litaaj« „BSHOSTI" stana: za ••le lato Knn S*30, za pol lota Kron l-IO. V« dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vaaa pisma m m »prejemajo in rakopisl m m vračajo Naročnino, oglas« in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost* ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica - Giorgio Galatti štev. 18. = Poitno-hranllnKni ratun St 041*652. TELEFOfl Si 11-57. Dr. Gustav Gregorin. (K 50-letnici njegovega rojstva). Današnjim dnem je dovršil petdeseto leto svojega življenja mož, čegar ime je tesno spojeno z življenjem in snovanjem tržaških Slovencev v zadnjih dveh desetletjih. To je naš dr. Gustav Gregorin. Petdesetletnica rojstva je povprek dogodek tako navaden v vsakdanjem življenju, da sam na sebi ne daja povoda za kako posebno slavje. Ali je mož, ki jim je bilo življenje že do petdesetega leta tako bogato na plodonosnem delu, da morejo tudi že ob petdesetletnici svojega rojstva z zadoščenjem gledati nazaj na dovršeno svoje delo. To velja v polni meri za .našega d.ra Gregorina. Minolo je blizu 20 let, odkar je slav-Ijenec otvoril svojo odvetniško pisarno v Trstu : prvi med sedanjimi slovenskimi odvetniki v Trstu. Z njegovim prihodom je začela nova doba v našem delovanju in snovanju: •> še le je prinesel zistem in določene smeri v delo tržaških Slovencev. On je bil, ki je začel z vso energijo in neizprosno doslednostjo borbo za enakopravnost našega jezika na državnih oblastih, izlasti pa na sodnih. In okolo zastave, ki jo je on razvil, so se zbirali polagoma drugi bojevniki, ki so po njegovem izgledu priborili našemu jeziku — to lahko konstatiramo že danes, da-si boj še ni dovršen — častno in v gotovi meri tudi od sovražnikov ■e več oporekano mesto, tako, da smo na ■ekaterih državnih oblastih v tem pogledu celo na boljem, nego v marsikaterem drugem kraju na Slovenskem. Paralelno z bojem za pravo našega jezika na oblastih je zastavil dr. Gregorin vso svojo energijo in vstrajnost za rešitev našega perečega šolskega vprašanja, za katero se je najintezivneje zavzemal že pred svojim prihodom v Trst. Na vseh korakih, storjenih v zadnjih dveh desetletjih za vres-ničenje našega šolskega postulata, je pred-njačil dr. Gregorin. Nešteto dragocenega časa in tudi poznih nočnih ur je naš slav-ljenec žrtvoval temu vprašanju. Dajal je nasvete, pisal tožbe, pritožbe in spomenice, da bi porušil ovire, ki jih stavljajo naši sovražniki proti našim legitimnim kulturnim stremljenjem. Po največem delu je bilo to delo — delo v osamljeni sobici, ki je ni videlo oko širše javnosti. Ali vendar je naše PODLISTEK. Jurkica Agiceva. Povest. Hrvatski spisal Ks. Šandor-uja slo. - Prerel Fr. Orel. bistro in boriteljem svojim hvaležno ljudstvo kmalu pogodilo, kdo je tu prvi delavec in poklonilo mu je viden časten znak v dokaz svoje hvaležnosti. V knjigi zgodovine bojev ob šolskem vprašanju v Trstu bo Gregori-novo ime zabeleženo na častni strani. Ali dr. Gregorin si je bil vsvoji daleko-glednosti in bistrosti duha in v dvojem živem smislu za vsestransko zistematično delo ob enem na jasnem, da za utrditev pozicije tržaškega Slovenstva ne zadoščajo samo politične in narodne borbe, ampak da treba za to tudi čvrste in smotrene gospodarske organizacije. In postal je ter je še danes vodilni duh našega gospodarskega gibanja. Kumoval je z drugimi zaslužnimi možmi na rojstvu danes mogočne naše hranilnice, za katere razvoj do današnjih dni si je pridobil neoporečnih zaslug. Velik del zasluge za gradnjo ponosne stavbe tržaške posojilnice, našega „Narodnega doma", gre na slavljenčev račun. Impozantno razvijajoča se „Jadranska banka" je takorekoč delo njegove inicijative, ki jej je se svojo previdnostjo in spretnostjo pre-skrbel lastni dom, po katerem so stezali poželjivo svoje roke razni tujerodni denarni zavodi. Ob snovanju cele vrste gospodarskih zadrug po okolici so prihajali ljudje k Gre-gorinu po nasvete in pomoč. In prav v zadnjih dneh nam je neumorno misleči, računajoči in snujoči dr. Gregorin zagotovil pridobitev, ki bo — ker se že danes zanima zanjo širši slovanski svet — brez dvoma naravnost zgodovinskega pomena za bodočnost Slovenstva ob Adriji. Mislimo na nakup Grijana in ustanovitev velike hotelske družbe. Ko ogromna večina tržaških Slovencev niti mislila ni na to, nam je dr. Gregorin se svojo krepko inicijativo in svojim uplivom na tukajšnje naše denarne zavode — pri „Trž. posojilnici in hranilnic:", „jadranski banki" in „Trg. in obrtni zadrugi" — poklonil dovršen čin. Sploh je dr. Gregorin na polju gospodarske in denarne organizacije podjeten duh, kakoršnjih slovenski narod ne šteje veliko. Poleg tega ogromnega dela za naše šolsko vprašanje in gospodarsko organizacijo je dr. Gregorin najvspešneje deloval za razna druga politična in socijalna udmženja. Bil je svojedobno navdušen pevec, več let starosta „Tržaškega Sokola", je najnavduše-neji zaščitnik „Dramatičnega društva", oziroma našega gledališča, ves vnet za podružnico „Glasbene Matice" itd. Naravnost neprecenljive so pa njegove zasluge za naše politično društvo in njega glasilo. Ni sicer nikdar silil v ospredje in Če je le mogel, se je umikal veliki javnosti. Ali vendar je bil on vsikdar med vodilnimi duhovi vsega našega političnega gibanja. Ko je trebalo v političnem društvu delati dalekosežne in usodne sklepe, je bilo mnenje bistrega Gregorina vedno dragoceno in često tudi odločilno. In da smo tržaški Slovenci — kar se v obče pripoznava in ne taje več tega niti isti naši narodni sovražniki — tako lepo napredovali kulturno, gospodarsko, v narodni zavednosti in političnem dozorevanju, na tem se imamo gotovo zahvaliti dejstvu, da imamo svoj dnevnik z lastno tiskarno. A da ga imamo, to je zopet zasluga dr. Gregorina. Menda nam ne bo štel v zlo, ako tu javno povemo, da je on za to narodno podjetje'financijelno malone izkrvavel! Ko je bilo to podjetje leta in leta pasivno, je dr. Gregorin požrtvovalno skrbel za pokrivanje deficita. Posledica temu je, da je dr. Gregorin ob vsej svoji veliki in cvetoči odvetniški pisarni tudi danes Še, po dveh desetletjih truda.....revež! Kljubu temu, in kljubu dejstvu, da je doživel mnogo grenkega, je dr. Gregorin tudi danes, ko mu glavo že pokrivajo srebrne niti, nepremično zvest svojim idealom. Nikdar ni mislil na-se, ne na svojo korist, ne na svojo slavo, ampak vedno le na visoke cilje, po katerih moramo stremiti. Zato je tudi prihajalo njemu v delež največ ti' o narodno delo, ki je najnehvaležneje, ker ,a nihče ne vidi in zato tudi ne ceni primerno. Ali — kakor že rečeno — dr. Gre porinu ni do tega. On vidi, da stvar, kateri je posvetil svoje na delu in žrtvah toli bogato življenje, lepo napreduje, in to je zanj zadostno plačilo. In danes, ko mu v imenu slovenske narodne stvari povodom njegove petdesetletnice pokladamo tribut dolžne hvaležnosti, mu želimo iz globine srca, da bi mu bilo usojeno doživeti trenotek, ki mu bo gotovo v najslajše plačilo — trenotek, ko bo našemu narodu ob Adriji absolutno zagotovljena častna bodočnost! Slepota o vprašanja slovanskega fcogoshjžnega jezika. Pišejo nam: Iz zanesljivega vira sem doznal, da so začeli tudi merodavni krogi v Rimu uvidjati, da je nasprotovanje proti slovanskemu bogoslužbenemu jeziku v tistih krajih, kjer je v veljavi že od davnine, bilo povsem zgrešeno in da bi moglo stvari ; cerkve le veliko Škodovati. To spoznanje je začelo prodirati. Ni mi znano pa, hočejo li } v Rimu izvajati tudi primerne konsekvence iz tega spoznanja. Tem čudneje je, da je pa v našem j Primorju samem svojeglavnežev, ki bi ho-i teli za vsako ceno nadaljevati s to nevarno j in škodljivo taktiko. V opravičenje tega pa se poslužujejo argumentacije, ki je taka, da se je Bog usmili: pravo protislovje zdravi logiki. Argumentirajo namreč tako-le : Avstrijski Slovani sami odločno in glasno | protestujejo proti temu, da bi država priznavala privilegirane narode. Isto tako pa I ne sme tudi cerkev priznavati privilegiranih narodov. To je res logika, da se Bog usmili. Slovani res protestirajo proti privilegiranim narodom, ker je to vsikdar na škodo dru-zih neprivilegiranih, to je: zapostavljenih narodov. Je-li pa to na škodo kacega na-1 roda, če smejo Slovani Boga moliti v svojem jeziku, kakor ga smejo razni drugi narodi ? ! Dejstvo je namreč, da razni obredi poznajo celo vrsto obrednih jezikov in mej temi celo živih. Sedaj pa moramo najodločneje opore-' kati domnevanju, da bi se rabo slovanskega bogoslužnega jezika smelo smatrati kakor privilegij. To je marveč starodavna pravica podeljena od rimskih papežev v pametnem spoznanju, da bo to cerkvi le na korist. Slovani reklamirajo svoje staro pravo in ne nikakih privilegijev. Nikdar pa se ne bodo protivili temu, če bodo tudi drugi narodi skušali pridobiti isto svoboščino. Dotični krogi, ki se toliko upirajo proti i slovanskemu bogoslužnemu jeziku kakor pretveznemu privilegiju, bi morali biti ne-i koliko bolj previdni, kajti če bi obveljala ! njihova teza o nedopustnosti privilegijev v | cerkvi, priti bi morali do logičnih zaključkov, katerih bi se dotični gospodje neznansko f prestrašili. Tudi latinščina, armenščina itd. ! ni bila v prvih začetkih naše cerkve bogo-j služni jezik, ampak je bila n. pr. latinščina j uvedena v Rimu kakor bogoslužni jezik še le koncem tretjega stoletja po Kristu, dočim je bila poprej v rabi grščina, oziroma he-! brejščina, ki jo je tudi Krist govoril. Po isti i argumentaciji torej, po kateri sovražniki [slovanskega bogosluženja prihajajo do tr-\ ditve, da je slovanski bogoslužni jezik le i privilegij, smemo trditi na podlagi reče-; nega zgodovinskega dejstva, da je tudi lušči na le privilegij v katoliški cerkvi. Pa tudi iz ozirov na bodočnost katoliške cerkve priča tisto trdovratno nasprotovanje proti slovanskemu bogoslužnemu jeziku, o — da se najblažje izrazim — ! neodpustni kratkovidnosti. Mari nimajo uni-jati svojega bogoslužnega jezika? Mari isti s kakim trudom in kako mučno oskrbujejo priporočali Bogu, da bi imenovanje dospelo družino komaj v toliko, da je poedinec sit čim prej. A ne jedna ne druga nista pri strogo, posušeno, mnogo — mnogo starejše bitje. V mislih na to njeno učiteljico vsaj suhega kruha, — oh — a pri vsem tem pomišljali, da z imenovanjem morati jo je neki notranji, tajni glas prikazoval vso ebi. Streznivši se, ustrašili sta se te Jrn^ačno, lic^o j j resnično h Ha — n ekaj tem treba dobro in skrbno paziti, v koliko vsaksebi se reže otrokoma! Meso pa in neprecen-, misli in skušali jo šiloma pozabiti, ljiva goveja juha ! — to je edino le za očeta, i Tako je šlo skozi štiri leta. Kakor da povsem rtruzega njenega „jaz", ki si ga je v duh- predstavljala o sebi in kateri „jaz*' Tolažila se je z mateijo, da smola — s prošnjami koristi vsaj v toliko, da je dlje pri milih roditeljih, in z mlajšimi bratci in sestricami. A vendar, kadar je pomislila, da jedenkrat dospe dan, ko bo morala zapustiti, Vse — tedaj so bile njene oči rosne. Zdrz-Hila se je pred tem trenotkom. A hip na to jej je priigral na ličicih ljubek in srečen' usmev in tiho in voljno so se ji vrstili prizori, kako bi bilo in kako bo, ko bo nameščena in imela — svojo plačo! Take misli so jo celo zavele, da je za hip, dva prekinila z delom, a njeni krasni, mili, •česi sta se zagledali v bodočnost, — iz- i »ubijali se v nedoglednost. „Ah — da le doživim jedenkrat to!" j je vzdihnila in začela računati — kakor tolikokrat že — kaj vse in koliko bi si lahko odtrgavala od plače. — „Meni je dovolj dvajset forintov, — drugo starišem ; — ali ne — vse za-me, — nekaj pa na stran; s prihranki kupim očetu novo zimsko sukajo, materi novo obleko, otrokom perila, —! tako — tako — to bi bilo divno!" — Ah, — Ah, — da bi se le to uresničilo kedaj! — je vzdihnila ob takih prilikah in težko jej je bilo pri srcu, kadar je pomislila, v kakih skrbeh jej živč stariši,' A uboga mamica — koliko se ta sirota božja milost ni marala za Jurkičine molitve! j je pc. moma soglašal z veselo in lepo trudi! Graje vredno — prava groza! Tako Stotnik Agič je obupaval. Jurkica je istotako Jurkico. in ta dvojna predstava in slika last- v letih že, potrtega života, slabega zdravja, trpela. Izpolnila je dvaindvajset let in še nega „jaz" — je zvesto delila duševno živ- — pa, — pa vse sama, vse sama. Jurkica vedno obremenja domačo hišo. Mari se je ljnje dekličino. Kadar se je v duhu znažia bi rada pomagala, — gledajoča mater, ko zato učila toliko, prebdela toliko noči pri j v odoči svoji šolski sobi, ko je čitala šol- sama opravlja v kuhinji najtežja opravila; knjigi, ko so se nje tovarišice zabavale po j s! j naredbe v „Uradnem vestniku", kadar srce se jej krči žalosti, a Jurkica zopet mora plesnih dvoranah?! A večina njih je danes • je ponavljala pedagogiško snov, ko je Čitala nadaljevati se svojim delom. Tem delom že omoženih. Ali ne bi bila tudi ona do-! svojo diplomo in spričevalo o ponovljenem prihaja vsaj do novcev. Resnično, gospa segla tega cilja? Zakaj pa ne? — in po-'izpitu po minulih treh letih, prebitih, žal, „svetnikova" ima svoje muhe, pri tem tudi rogljiv — koketen smešek se jej je izlil po brez prakse, — takrat — je premišljevala plačuje kasno in neredno ; trgovec v Ilici lepih, na pol še otroških licih. Nek pose-: samo sebe in se sodila za mnogo starejše . _ _ _ a __i ___ • _ t_ •__ ______ _ l! _■* *__• L.__.Iv a e v __t__J Y!1 I.— Z X— a #xl ' 1« !i« n Iv« m /v rm m r» ■ I« /i rtlr 1 10 1 • »n 1 n /i r» ri < /» zopet vteguje, kjer more, ali — ali kaj — ben občutek, močen, mlad, čil, jo je obšel nekaj je nekaj, bilo tudi malo. Težko — v tem trenotku in nad delo pripogneni život težko se živi tako! , se jej je vzravnal, kakor bi bila izrastla iz — A dobri Bog, — dragi moj Bog,! tal. A takoj zatem se je spomnila besed daj, da bi bila enkrat imenovana!... - je j svoje suhe učiteljice, ki je razlagala visoki vzdihnila zopet. A iz teh sanj jo je zdramil j pomen vzgojeslovja, kateremu v prid da se pred njo ležeči fin, bel prt, ki ga je imela j mora žrtvovati vsako posvetno poželenje, izdelati živim robcem. Prestrašena je prijela vsako žensko slabost; spomnila se je ble- j bitje, — ono znamenito bitje, — zopet je za iglo, očitaje si lenobo; računala je, ko-|dega učiteljičinega obraza, njenega ojstrega,! bila vsakdanja Jurkica — vesela, mila — 1 ••__ • __ _ J i _ _ __ J*1 _ ¥._ _____i.____i«^ I. ____1 ____ __;_______^/Mirntri ' nnln romnonin« n In«*lr!/->n U< r> ^ «rt « i JJJ-ULTIjl« JJJlj »»».t .'i^L'-! USTREDNI BANKA CESKtCH CDADITCI CM PODRUŽNICA v TBSTt orUnl I tLC.PI :: pum del pgjtekossu 3. VLOGE u KNJIŽICE i'" PBEMlJOVE VLOGE i'""' VAJIJE a KAVCIJE --- MENJALNICA ■: t naše pristanišče jahta „Miramar", večji torpedovki „Krake" in „Polip" in 10 manjših torpedovk. Eskadra dospe semkaj tekom današnjega dne. Tržaška mala kronika. Tatvina v hotelu de la „Ville". C. in kr. linijski kapitan v pok. gosp. Aleksander Kielmansegg je bil nastanjen v hotelu de Ia Ville. V predminoli noči, ko je spal v svoji sobi, ki jo je bil zaklenil od znotraj, je udri ▼ sobo nek predrzen lopov. Le-ta je ukral iz žepa svršnika, obešenega na kljuki svoto 500 nemških mark in 450 kron. — Gosp. Kielmansegg je prijavil tatvino poticiji ter nato odpotoval na Dunaj. Ni dvoma, da je bila ta predrzna tatvina izvršena po novem zistemu, od nedavna v rabi pri mejnarodnih tatovih. Le-ti uporabljajo namreč neke posebne angleške klešče, s katerimi se prav lahko odpre vsako ključavnico, zaprto od znotraj in se jo zopet zapre, ne da bi bilo poznati kake sledi nasilja ne na ključavnici ■e na vratih. Take tatvine izvršujejo mednarodni lopovi najraje v hotelih in v zadnjem času je bilo izvršenih več takih ulomov v Nemčiji in sosebno v Norimberku Tatvina na ladiji. Tat aretiran. Včeraj zjutraj je z Lloydovim parnikom „Almissa" dospel iz Benetk g. Ferdinand Luft, ki se je nastanil v hotelu Volpich. Ko je hotel nekaj plačati in je vzel iz žepa svojo listnico, je opazil, da je izginil iz nje bankovec za 1000 frankov in 250 italijanskih lir. Luft se je nato takoj podal na policijo, kjer je ovadil tatvino. Izjavil je, da se je nahajal ž njim v kabini na parniku še neki drugi človek, rodom Francoz. Podal je 9 njem tudi natančneje znake. Pol ure pozneje je imela policija že v rokah Francoza, ko je ravno šel na južni kolodvor. Imenuje se Jean de Fouremis, je star 19 let, in doma iz Bordeauxa, in kakor je sam rekel, pevec po poklicu. Preiskali so ga in res našli pri njem skoraj ves denar, ukraden g. Luftu, in sicer bankevec za 1000 frankov, 2 ital. bankovca po 100 lir, 3 po 10 kron in 5 K 30 sto t. drobiža. Aretirani de Fouremis je hotel prepričati policijske funkcijonarje, da mu je g. Luft dal omenjeni denar v shrambo !! Seveda funkcijonarji niso tega verjeli in so mladega „pevca" spravili v hotel Tigor, kjer je na razpolago kazenskemu sodišču. Bivši policijski zaupnik aretiran radi tatvine z ulomom. V predminoli noči so bila nasilno odprta neka stranska vrata krčme Julija Sgolia v ulici S. Lucia št. 1. Ta lokal je v zvezi z malim vrtičem, iz katerega se pride v krčmo Ivana Maggiolini, in v katero je vdrl lopov, kjer je tudi ulo-mil vrata. Iz predala neke mize, ki jo je tudi ulomil, je tat odnesel zlato verižico in dve srebrni uri v skupni vrednosti 130 K. Tatu so aretiralL Isti je Rihard Omrnger, star 32 let, stanujoč v ulici Farneto št. 49 bivši policijski zaupnik, ki je pa že pred letom dni izgubil to zaupanje, ker je bil nekaj ukradel in poneveril. Policijski funkcijonaiji so preiskali njegovo stanovanje in so res našli vse v gostilni Maggiolini-ja vkradene predmete, ki jih je omenjeni Ominger skril v pepel male pečice. Loterijske številke, izžrebane dne 9. aprila : Trst 89 28 70 74 68 Line 7 63 73 54 15 Koledar in vreme. — Danes: II. po-velikonočna nedelja. — Jutri: Leon I. pap. Temperatura včeraj 2. uri popoludne H- 12° Cels. — Vreme včeraj: oblačno. Vremenska napoved za Primorsko : Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Temperatura mila. Tržaška gledališča. FENICE. Danes ob pol četrti uri pop. Fallova „Die gesehiedene Frau" (Ločena žena). Zvečer ob 8. uri šestič „Herbst-manover (Jesensk* manevri). Društvene vesti. Podružnica „Glasbene Matice" v Trstu. Jutri v ponedeljek točno ob 8. uri zvečer pevska vaja za ženski zbor. — i Prosim točne in polnoštevilne udeležbe. _ Pevovodja. DAROVL I — Na pevski zabavi minole nedelje i pevskega društva „Slava" v gostilni Obrt-jnijskega društva pri Sv. Ani nabralo se je i za CMD. podružnico magdalensko K 7 40. • Istotam slovenski „Črnci" zaigrali v korist imagdalenske podružnice CMD. K 3-20 v ! protest proti trdoglavcem. Živeli darovatelji 1 i Le naprej za magdalensko podružnico, da bo možno s prihodnjim šolskim letom odpreti slovenski otroški vrtec, ki je pri Sv. M. M. zgornji zelo potreben. — Na predstavi „Cigani", ki jo je priredila vrla škedenjska mladina pri Sv. Mar. Magd. sp. minolo nedeljo v korist magdalenske podružnice CMD., so preplaval vstopnino sledeči gg.: Sancin Anton jDrejač K 2; Gerlec Ivan, učitelj, 2 K; ! Godina Andrej Fuli K 150; Taučer Anton j 50 st. ; Tomšič Matej 50 st.; Slokovič Nikolaj 50 st.; Moženič 20 st. Srčna hvala vsem! — G. Svetina Ivan daruje v isti namen K 3, ker se ni mogel udeležiti nedeljske predstave „Cigani". — Gospodarsko društvo „pri Tirolcu" pri Sv. M. M. zgornji v isti namen K 20*— V protest proti Cirilmetodariji nabral Anton Pertovsec na Krasu K 5'50. Gospića Antončič dodala 1 K za žensko podružnico CMD. — Za moško podružnico sv. C. in M. nabralo več rodoljubov v Herpeljah na reklamo „Slovenca" K 7. Denar hrani uprava. — Mihael KerŠevani ob priliki poroke svoje hčere Marije položi za šolski stavbeni sklad Cirilmetodove šole v Trstu K 10. — Denar hrani uprava. — „Vrdeljskemu Sokolu" so o priliki nedeljskega nastopa darovali ozir. prepla-čali vstopnino sledeči gg: Trobec 220; Perhavec^st. K 180; Ličen K 1 20; po 1 K: Kravos, Svab, Mikeluc, Pelicon in Zeleznik; po 60 st.: Valič, Cvek, Fonda, Bajt in Trebeč; štirje gg. po 20 st. Ker se niso vdeležili nastopa so darovali: g.dč S. Mikeluc 2 K, a po 1 K: Godina, Anton Negode in Milena Negode. Skupaj K 20. — V pušici „Gospodarskega društva" na Vrdelci nabralo se je od zadnjega fe-bruvarja do danes 8 K 30 stot. Hvala vrlim Vrdelčanom, da se vedno spominjajo naše prekoristne družbe Ciril in Metoda! — „Slovanska Čitalnica v Trstu" daruje „Družbi Sv. Cirila in Metoda" 30 K mesto venca na grob monsignora Petra Flega. — Učenec Ivanček Skrlj je nabral na godovanju g. Josipa Rapotec 4 K za podr. družbe sv. Cirila in Metoda pri svv Jakobu. Za isto podružnico je nabrala „Čitalnica" sv. Jakoba pri „Kosiču" 4 K 40 stot. Iskrena hvala! Nar. del. organizacija. Skupina sv. Marka in „Štrudolfa". Podpisani odbor uljudno vabi tem potom vse delavce tovariše in člane podpornega društva „Samopomoč", zaposlene pri sv. Marku in pri sv. Andreju na jako važen sestanek v torek, dne 12. t. m. ob 7. uri j zvečer v prostore N. D. O. (Campo S. Giacomo 5, I.) Dnevni red: 1. razprava o| podpornem fondu; 2. posvetovanje o bliža- j jočem se koncertu; 3. neko jako važno po-svetovanje; 4. eventuelnosti. Tovariši de-j lavci! Ker je ta shod jako važnega pomena za delavstvo, se prosi, da se ga udeležite polnoštevilno. Za odbor skupine sv. Marka in „Štru- I dolfa" : Rud. Gregorec, Fran Bonano, predsednik. tajnik. - . Književnost in umetno- ij Sinfonični koncert dunajskih glasbenikov. Oskar Nedbal je na svojem koncertnem potovanju obiskal v petek večer l^di Trst. Priredil je v Politeama Rossetti koncert, ki pomeni za naše sicer kaj suhoparno in prozaično mesto izreden dogodek. Bal sem se, da bodo ljudje svoje krone raje hranili za Chantecler, ki bo v ponedeljek strašil tod okoli. Vendar pa je bilo prostorno gledališče precej zasedeno in to navzlic nekoliko visokim cenam. Tudi denarno se je baje obnesel koncert, nasprotno pa bi bila sramota za Trst, ki tako rad govori, da umetnost protežira vsikdar in povsodi. Ob tej priliki naj takoj omenim, da se je pri koncertu izvajal tudi Preludij k „Korneliju Schiittu", skladba domačega italijanskega Istrijana Smareglie. Kos se je moral na burno odobravanje ponavljati, saj je bil Smareglia sam navzoč. Po eni strani navdušen aplavz, po drugi strani: mož, siv starček, slep, pa živi v veliki bedi nekje na Barieri v četrtem nadstropju! Vsi kosi so se, kakor samo po sebi umevno, igrali eksaktno in brez hibe. O tem niti ni govoriti. Orkester je vendar v rokah Oskarja Nedbala. On je igral na orkestru, kakor na velikanskem, na vsak migljaj poslušnem inštrumentu. Zdelo se je, kakor bi tja zažugal, tam bodril, ondu pohvalil, tu grajal. Občudovanja vreden dirigent! Vsak tema je plastično izvabil iz katerekoli skupine igralcev originalno, samosvoje, individualno je interpretiral vsako skladbo. Čudoviti so bili pp in ff. Mogočno je zlasti vplival na poslušalce Beethoven, ta genij vseh genijev. Drugje sem občudoval raznobarvnost orkestra, pri njem globoke misli, ki jih je raz-predel, kakor jih je znal le on sam. Mož ostane na vekov veke nesmrten. Na nas Slovane pa je vplivala mogočno tudi Smetanova „Vltava". Pri njej se je celo drugorodno občinstvo vnelo, četudi je skladba sama na sebi lahka in slabotnejše vrste. Goldmarkova „Sakuntala" je zapustila slaboten vtis. Občinstvo je pričakovalo vse kaj bolj grandijoznega, dočim zahteva skladba, da se poglobiš v njene orijentalske intimnosti, da jo razumeš po vsebini in vodilnih mislih. Mesto Liszta je Nedbal dal na prošnjo „nevemkoga", ki baje ne mara Liszta-Ogra-Wagnerjevo „Predigro k Norimberškim pevcem mojstrom" znan „šlager", ki je pa dosegel popolen uspeh. Ker mi je prostor odmerjen, moram se zadovoljiti z rečenim. Splošen vtis je bil nad vse ugoden, a masivnost orkestra, ki ima številno zastopane goslače, a le manj pločevinasta pihala, bi bila morda prišla v kaki drugi dvorani bolj do veljave. Politeama Rossetti je za 75 mož broječi orkester, in četudi je ta orkester dunajski, malo prevelik. _ Adamič. Vesti iz Goriške. K današnjim volitvam na Krasu. Prosimo svoje prijatelje na Krasu, naj naznanijo izid današnjih volitev v posameznih občinah našemu uredništvu brzojavno ali potom telefona št. 8-70. Iz Nabrežine. Kmalu bo leto dnij, od kar ni priredilo nobeno napredno društvo veselice. Bili sta med tem časom vseeno dve, toda se jih ne more prištevati med veselice, ker sta bili podobni bolj pantominam. Marsikdo si je mislil, da ni več ljudi v Nabre-žini za napredek. A zmotil se je ! Res, da tuk. pevsko društvo spi spanje pravičnega, a vzdigvilo se je drugo, namreč tuk. „Javna Dalje na deseti strani. jadranska banka v trstu Vabilo na subskripcijo. V smislu pooblaščenja občnega zbora z dne 14. marca 1909 sklenil je upravni svet v seji z dne 20. marca 1910, povišati delniško glavnico Jadranske banke na K 4,000.000*— in izdati 2500 delnic po K 400 t. j. K 1,000.000"- nom. pod sledečimi pogoji: a) Imejitelji starih delnic imajo pravico prvenstva (opcije) in sicer, so opravičeni, zahtevati na podlagi vsakih 3 starih t elnic 1 delnico nove emisije po kurzu K 420-— po delnici. b) Delnice, katere eventuelno vsled neizvršitve opcijske pravice preostanejo, so na razpolago novim subskribentom in tudi imejiteljem starih delnic v kolikor bi podpisali večje število delnic, nego jim na podlagi opcije pripada po kurzu K 445*— po delnici. Prijave na nove delnice Sprejemajo se dO 30. aprila t. 1. in sicer je treba plačati za vsako podpisr.no delnico takoj pri subskripciji K 100-— kot prvi obrok in ob enem kavcijo, ostanek pa po reparticiji delnic, katere izid se vsakemu subskribentu naznani. Osiali znesek, vpoštevaje s. č. položeni obrok oz. kavcijo bode treba plačati najkasneje do 31. maja t. L Ker nove delnice participirajo 2e na dobičku za leto 1910, se morajo vplačati 5°/0ne tekoče obresti od nom. zneska od 1. januarja t. 1. do dana izplačila. Kurzni dobiček (ažijo) pripade po odbitku stroškov in pristojbin nove emisije rezervnemu zakladu banke. Prijave za nove delnice sprejemajo se: V Trstu in v Opatiji: pri blagajnah banke, kjer se morajo tudi deponirati stare delnice v svrho izvršitve opcijske pravice. Za slučaj, da javna subskripcija prekorači znesek nove emisije, pridržuje si upravni svet pravico reparticije delnic med subskribente. Pregled razvoja Jadranske banke v Trstu PcrtrioTno leto Gotovina menice in vred pap. Doliniki Bančno poslopje in inventar T rane. stavke Vloge in npniki Delniška, glavnica Rezervni fondi Čisti dobiček Skupni promet Dividenda Kron Kron Kron Kron Kron Kron Kron Kron K on 1906 2,414.413 — 2,293.401 — 975.393*— 72.569 — 2,813.475 — 1,000.000*— 1,000 000 — J 33.100— 97.166 — 311,002.571*82 1907 2,555.400 — 4,865.073 — 292.870*— 84.611- 5,435.456 — 2,000.000*— 107.135 — 160.186 — 457,800.741*06 57. 1908 3,286.358 — 8,956.508 — 289.320*— 155.743 — 0,068.969 — 2,000.000*— 1,000.000 — | 160.500— 200*340 — 608,206.892*58 «•/. 1909 3,796.489*— 10,242.898 — 287.502 — 237.432 — 10,671.143 — 3,000.000 — 208.000— 257.816- 717,205.923*38 6'/. I 01 V TRSTU, dne 31. marca 1910. I II ■ JADRANSKA B ANKA. aS toioaao^^ Ker sem prisiljen v kratkem iKS" se preseliti prodajalo se bo vse blago, kakor batist, perkal, oksford, zefiir, platno, panama, sukno, obleke, čevlji itd. itd. HflHiT po čudesno niskih cenah. : ulica Nuova štev. 36 : en obisk zado- Trgovina posameznih partij stuje, da se pre- Sigrnund Vamos ! ugodni priliki! S V novem kinematografu ■ ===== Zrst, via fiazza piccola (za magistralno* palačo, trsi Od sobote 9. co torka 12. aprila: 1 Obrt z majolikami v San Juanu, inters?antna projekcij« p naravi. 2. V klisksven v &ku na rivijeri, velika drama Prvič v Trstu. 3 Lj'b>zea na K?zlu ked'jfl, komično. Izven programa: Plesna katastrofa V Oakoritu, grozorita nesreča na Ogrskem. ViH SsUT" z čegato opremo za vsaka- Corso 49 g vrstni pogrsb. in proda;, al nico mrtvaških predmetov in v^a kovrbtnih vencev iz umetnih cvetJie perle, porcelana. — Vsllka zaiogs voščenili %nc Prod ja aa čebelo in drobno H. St bie; in druti se preselio na (Piazža Goldoni) Tel. 1405, n K isec se Majnovejsa iznajdba 1 Brez vsake konkurence! Pathefon' edini peifektn! govoreči aparat brez igle Garant rani aparat za 5 let od K 45 — rrjpro. Ovojne plošče (25 centimetrov) „ 250 „ Ovo ns plošče (28 centimetrov) „ 4 50 Velik izbor Blovenskih, hrvatskih itd. pIoSč. — Katalogi grafa in franko „PATHEFOH", Trsi, Coi-so št. 26 dobi se samo v prodajalntcl GlUSEPPE CESCfl TRST, utica San Giacomo štev. 8 (Riborgo) nasproti pekarni in s!aščičarni M. STOPPAR. Poskusite FIGOVO KAVO finejgi najzdravejši kavni pridatek. Dobiva Pradsjalnica jestvin in kolonijalnoga bias* i v vseh boljših prodajalnicah. ALEKSANDER 26UR Salutin" J^T?" se 'xst, nI. S. Lazzaro št. 14 j f* a fi lij a'ko. na novo opremljeno ____v ulici Acquedotto 5t 06 Begata izb era jestvin, kave, čaja, naponske zmest kt k&r tudi specijaliteta kranjskih klobas. W Naravno sveže vipavske maslo. Pošiljat*-« po deželi « poštnimi zavoji. Vsakovrstne ranitve Skoz 20 let seje obnesla OCathrdner OCneipp - sladna kava v vsaki družini vedno kot najizvrst-nejsi pridavek k bobcrvi kavi in kot njen nadomestek, kjer je boborva kava vsled njenega razburjaj očega vpliva zabranjena. Za otroke ni zdrave j še kovine pijače kot je čist TKaihreiner. Otroci uspevajo kramo. Izvršuje vsakovrstna brušenja Rodolfo Botteri bruear, via Belvedere Št 26 Velika zaloga rezilnih predmetov, britev, Skarij, nožev vseh velikosti. Vajenec, ki hodt po 7u'šah, nosi devizo z mojim imenom. .Ldorr.o in očno po nizkih ceneh me morajo strogo varovati pred raak0 nesnago, ker ta poslednja labko prorz oči težke in neozdravljive rane. Ze 40 let se smatra Pr&Sko domače mašilo za najuspešnejše sredstvo, ki varuje raner pred nesnago, blaži unetje i u bolečine hladi ter pospešuje z&rastek in zace ljenje. Poštne posujatve vsaki dan Ce la čkatlja 70 stot., pol Skat-Ije 50 sfc. Po po5ti proti pred-plačilu K 3-16 se pošljejo 4 ^'JggBa&č*. fekatlje inu K 7-— 10 ška-telj poštnine prosto na vse SEiEaiasiz^V kraje avstr. ogrske monarhije. POZOR ms ime izdelka izdelovateija, ceno ia varstveno znanko. Pristno samo po 70 stat. GLAVNA ZALOGA c. kr. dvorni _ zalagatelj ::: Lekarna „PKI ČRNEM ORLU- — Praga, Mala stran, vogal Narodovih ulic 203 Zaloga v avstro-ogrskih lekrrnah. ^ ---- Pristno brnsko sukno Pomladna in poletna sezona 1910 Kos dolg 3-10 m za popolno moško obleko (jopič, hlače in s: telovnik s: stane kos kos kos kos 7 kron 10 kron 12 kron 15 kron kos 18 kron kos 20 kron delle Poste štev, 6 —— vogal Via Nicold Machiavelli =5= 3©° O Ker smo n skupili aa Dunaju veliko parVjo manu-fciktarneg., blaga, izdelanih oblek ter žecskih in mo-žfcih Sevljsv, se penuja slavcema občimtvu prilika z znižanjem cen za 30°|o Via Poste 6, vogal m Nicolo MacMavelli. <1 Arturo f¥lodricky k Pr«daJ*lnioa manufakla^oega b aga !n drebn h tre«J»ot«v, Trat, ašica Belvedera 32 I — » Fuštacj bel in barvan, maje LAW\r-TENNIS, fu^ta-ijaste spo- nje hlače za moške iu ženske, ž robci volneni in flanelasti, Ssrpe volnene in $ zidane, fuštanjasta spoduja krila, arajce za motke in i en ste, inoderci, pasi, ovratniki, za-^ pestnice, ovratnice in vse druge potrebščine, gj ki spadajo v kroja?*o o «« Svoji k svojim! Jfov prihod. Svoji k svojim! Velik izbor blaga za ženske obleke raznih vrst. Panama enotnih barv in pisan. Zefir za bluze, pisan za srajce. Popolen izbor perkala z bordurami in brez, batist, foular fantazija itd. Moške barvane srajce razne, ovratnice, ovratniki, manaete itd. Drobnarije, traki in blago za narodne zastave. — Vse to se vdobi v prodajalnici manufakturnega blaga Brosch & I^aurencič ulica Nuova št. 40 (vogal ulice 8. Giovannl). SLOVANI! p°dpiraite samo sv°ie narodno p°dietie SL0UAII1! SLOVANSKO KNJIGARNO in PAPIRNICO JOSIP GORENJCA, Trst, al. m\m 40. Xx3QCXXXXXI Kos aa salonsko obleko K 20. Blago za površnike, loden ta planince, svileni kamgarn itd. ■aspoSilja po tovarn, cenah (toli ina ;n reelna TRGOVINA S SUKNOM Siegel - Imhof v Brnu. Uzorei gratis in poStn. prosto. Privatni kupec ima s tem, da n kU|o. — Stalne, ngodne e&a& — Tudi majiine naroćbe se izvrfiijo takoj in solidno. | Angelini & Bernardon ■ THST, ulica San Nicolft 13 --mmm»mmmm- Uvoz in izvoz ^ orožja '»strelina. >T;v ž<-ij'> 8© pošljejo eeuik! 3(1 I^stoa ds'.alaloa. || '» P^St'iiae '/msm ^^SSSS^!^ F. P. VIDIC & Comp., Ljubljana ^^^^^ opekarna itd. ponudijo vsako poljubno množino ^^^^^ Zarezanih strežnikop sistem Hnrzoln, zldaKou prve vrste. Peči, štedilnike itd. Takošnja postrežba. Vzorce in prospekte pošljemo na željo takoj. Ne odtod! Spisal Ferdo Plemič. Zibajo se sinji jadranski valovi, in nji-liev gib je kakor mehki dih deviških neder. In na teh nedrih so se razsuli solnčni žarki v stoterih demantih. Zibajo se jadranski valovi in gugajo malo barko, ki se vrača z obzorja proti sivemu obrežju. Na barki pa sedi kapetan Marko, naslonjen s polovico telesa na krmilo ter se razgovarja z mornarjem, ki sedi pod belim jadrom. Čuden je ta kapetan, še čudnejši pa njegov mornar. Prvi sneg, jedva vidljiv, je padel že na kapetanove črne lase. Žari se njegovo zagorelo lice, plamen njegovih temnih oči pa prekaša to žarenje. A njegov glas, drugače trd in nekoliko hripav, zveni tako mehko, ko odgovarja svojemu mornarju. Mehki kodri, ki vihrajo v lahnem vetru krog belega čela, nežno lice in mil pogled izdajajo že na prvi hip, da je ta mornar ženska, vitko in močno dekle, kakor ga rode one pečine tam ob slovanskem morju. In vendar opravlja to dekle z vso vestnostjo povelja svojega kapetana, in poteza za vrv, če je on ukazal, in prijemlje za veslo, če je on pomignil. In ponosna je, ker jo ogovarja kot moškega, in oči se ji zaiskre, ko jo hvali. Dete morja, ljubi morje, to ljubezen dihajoče morje. Lepšega okraska si ne more misliti, nego je priš nagajivih valov, ki ji lega na mehke kodre. Motri jo kapetan Marko s svojimi očmi, in spomin mu vstaja na ono noč, ki je pustila znak groze celo na njegovem bronastem čelu. Da, takrat je bila ta mladenka malo dekletce. Takrat je bila huda noč; peklo je bilo odprto, in to sinje morje je kuhalo sovraštva in pogube. Takrat je bil mal brod tam daleč na morju, in v brodu Jure, njegov pobratim in kapetan, in njegova žena in njegovo dekletce in on, Marko, mlad pomorščak v onih dneh, jedva dvajsetleten. A čvrsto sta se držala on in paron Jure. Ali ne za dolgo. Burja je strgala jadro in vrvi, in jadrenik je padel Juretu na razgaljena prsa. Jureta ni bilo več. Padel je podolgoma po krovu, in njegova vroča kri je rdečila mokre deske. Nad njim se je zgrudila njegova žena, vihravih las in obupana. Bil je grozen prizor. A ni ga dolgo gledal naš Marko. Čez par hipov je zajel ladijco strašen val, in ta je odnesel Jureta, njegovo ženo, da, celo rdečo kri je spral s krova. Marko se je rešil le, ker se je tako krčevito držal za krmilo. Hip pozneje je zadela ladija na nekaj trdega, in Marku je bilo, kakor bi mu zmanjkovala tla pod nogama. Tedaj se je prubudil iz svoje otopelosti ter se spomnil dekletca, ki je moralo biti pod krovom. Planil je po lestvici navzdol. Tam je stalo revešče. Prebudil jo je slednji sunek iz •troških sanj. V srajčki, do kolen že v vodi, je trepetalo in klicalo: „Mama, mama!" Marko jo je dvignil s krepko roko, in dobro se mu je zdelo, da se je revica ozko oklenila z malima rokama njegovega silnega vratu. Hip pozneje je plaval Marko že na morju ter se boril z besnimi valovi ; za njim se je pogrezala ladija parona Jureta. Čez nekaj časa je že težko sopel in črno mu je prihajalo pred očmi; tedaj ga je obšla skušnjava : „Ni daleč več kopna zemlja; in spustiš dekletce v globočino morja, se še rešiš !u A bil je Marko junak. Zaprl je oči, krvaveče vsled slane vode, privil dekletce še tesneje ob sebe ter molil očenaš, počasi, besedo za besedo. „In reši nas vsega hudega..." Tedaj je začutil Marko dno pod nogama. Rešen on, in rešena revica, ki ni imela v tem hipu drugega na svetu nego njega. Od tedaj sta si postala zvesta tovariša Marko in Juretova hči. Rasla je pod njegovim varstvom, razvijala se pod njegovimi očmi, in ko si je oa slednjič sam preskrbel malo ladjico ter postal samostojen kapetan, vzel jo je s seboj na svoj krov, in delila je z njim radosti in skrbi, delo in počitek, mornarskega prepečenca in gosto dalmatinsko vino. In včasih zvečer, ko sta se vračala z morja domov, in je bilo tiho vremc^ sta si pravila:.bajke o morskih vilah, o njihovem lepem petju, o njihovi ljubezni," po-gubonosni vsakemu mornarju. Tako so jima potekali dnevi in Marko se je jel starati, a ona je postala najlepše dekle pod zvonikom sv. Trifona. Marko si ni iskal družice, njegov dom je blestel po prisotnosti njegovega „adjutanta", kakor je on nazival Juretovo hčer, „najlepšega adjutanta v dalmatinski mornarici." In ta „adjutant" je bil dolgo, dolgo časa srečen v malem, od vsega sveta pozabljenem pristanišču, na mali, kakor lastavica urni ladiji. t A prišel je tudi njen dan, ko se ji je zahotelo sveta in življenja. Takrat je prišla lepa, velika ladija v mali pristan. In „adjutantu se je razveselil te lepe ladije, ki bega daleč po morju s kraja v kraj, celo tja doli v Indijo, deve! deželo. Kapetan te ladije pa se je razveselil nje, morske deklice, in rekel ji je, da jo ljubi nad vse, nad svojo ladijo, da jo hoče za ženo. In razumela sta se. Ej mladina! Zasnubil jo je on pri kapetanu Marku. Marko ga je pogledal osupel, prestrašen. Potem je nekaj mrmral, pokimal in odšel. Začuden je gledal mladenič za njim. Marko pa si je ta dan vprvič v svojem življenju kupil rakije ter se opil. Prikimal je nemo tudi svojemu „adjutantu", ko mu je naznanil, da se želi združiti za življenje z mladim kapetanom ter oditi v svet. Potem je molčal in zginil na teden dni. Ljudje so dejali, da postaja kapetan Marko star in čuden. Vršila se je poroka, in mladi par se je podal k obrežju, kamor je bila privezana ona velika ladija. Domačini so se jeli poslavljati od Juretove hčere. Njen mož pa je že dal povelja, da ladijo odvežejo, da jadra razpno. Tedaj pa se je prikazal kapetan Marko, prepadel, vpognjen in vidno postaran. In stopil je do neveste ter ji podal žuljavo roko, a njegov glas je zvenel zamolklo : „Adjutant, odhajaš in prav imaš! Osta-vil si mojo ladijo in dobro si storil. Ne voščim ti sreče, ker se ne bojim za-te; bil si mornar v vsaki nepriliki. Imel si srce, da, dobro, dobro srce. S tem srcem že bi si priboril prostor na solncu. Ali od danes naprej nosiš dve srci s saboj! Le poglej v svojo roko, Markovo srce držiš v njej. Odhajaš in prav imaš. Bog te čuvaj!" Toliko je rekel kapetan Marko in nič več, potem je odšel. Nekdanjemu adjutantu se je storilo hudo, ali le za hip. V očeh svojega nekdanjega kapetana je bil čital hrepenečo prošnjo: „Ne odtod, o j ne odtod !u Prekasno, brod je odšel, zginil.-- In prišla je burna noč. Tedaj je kapetan Marko odvezal svojo ladijo in spustil se je na moije. Pravili so, da so ga čuli na morju peti otožno mornarsko pesem. In prišel je beli dan, a kapetan Marko se ni več vrnil. Vzela ga je noč; temna noč, ki je napolnila njegovo dušo. Gospodarstvo. Zadružništvo v Dalmaciji. — Prva zadruga in sicer rajfajzenovka se je ustanovila v Dalmaciji pred 15 leti. Do leta 1900 je potem bil zopet „mir". Krog 1900 pa so se država in dežela, kakor tudi razne gospodarske organizacije zavzele za zadružno delo. Začeli so se prirejati poučni tečaji za zadružništvo, nastavil se je v deželni službi poseben zadružni potovalni učitelj, dobile so se tudi gmotne podpore. Vse to je pripomoglo, da so se od 1. 1900 naprej zadruge prav hitro množile. Ustanavljale so se raj-fajzenovke, oljarske, vinarske, mlekarske, rožmarinske in razne druge zadruge. Krog L 1907 je bilo že približno 100 zadrug. V sredini I. 1907 se je na to ustanovil „Zadružni Savez v Splitu", ki je začel poslovati s 1. septembrom 1907. Ljubljanska Zadružna zveza je ustanovila, da si vzdrži ravnotežje, za Dalmacijo poseben Pododbor istotako s sedežem v Spljetu. Razen tega se je še ustanovil v Dubrovniku „ Savez srbskih privrednih zadruga na primorju". Tako obstoje danes tri organizacije. „Zadružni Savez Iv Splitu" ima 151, „Zadružna zveza" krog 60 in „Savez srbskih zadruga" krog 40 j članic. V Dalmaciji izhajata dva zadružna lista: „Zadruga" v Spljetu kot last in glasilo spljetskega Saveza, glasilo srbske zveze je pa „Srpska zora", ki izhaja v Dubrovniku. Hrvat-sloven, papirnica Stjepana Turina, Trst TKST, ulica Sv. Sebastljaaa štev. 6. trgo IV ■ ■ Pobi Is Bogato urejeno skladifiče vsakovrstnih najmodernejših pisarniških potrebščin za urade, trgovske pisarne, šole. občine, denarne zavode, župne urade, gospodarske zadruge itd. Najveći izbor najlepfiih razglednic in vizitnic. - Cene zmerne. Oi/f| ji |# ClfOlilTI " Postrežba točna. — Zunanje naročbe ae izvršujejo isti dan. OVUJI K O v UJIIII VHAVAB T Nova slovenska manufak-rVllVIl ■ - turna trgovca v GORICI Ivančič in Kurinčič GOSPOSKA ULICA 5tev. 11 V GORIC! priporoča slavnemu sloven. občinstvu v mestu in na deželi VELIKO ZALOGO v to stroko »padajočega raznovr>tn. hla»?a po najnižjih cenah — CENE STALNE. — Postrežba domača, pošten* in točna. Vzorci se na želja, proti vrnitvi pošiljajo poštnine prosto vsakemj na dom TRST, ul. Cavana 2 PEKARNA IN SLAŠČIČARN4 .:. FRAN LAMPE Predaja svežega kruha 4-krat ■« dan. - PostrežDa točna in na dom I V mirodilnicl JViario Ferlii) «▼• Mar. Magd. Zgornja St. P. 3 vogal ulica deli* Iitria, blizo ftol lam m VELIKA IZ BERA KRAMENIJ, BAB V, flff ŽEBLJEV, PETROLEJA, S*«llml prutk n fltul* mwiah. ***** W >•» prodajainica Vincenc-a Pibrouz Trat, nlioa Poste nuove štev. 3, Trst VELIKA 1ZBBBA HldNIH IX KUB1VJ8KZH POTREBŠČIN. Q Specijaliteta: posode iz aluminija. - Velika irbera O <3 <3 predmetov, pripravnih z* darove. [>[>[> £edentce; kop&nje itd. po jako zmernih cenah Slovenci in Slovani vseh dežel! Kadar potujete skozi Trst, ali pridite v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano 2: JW Alpinista" STIflNO 5te*J. 7. In vi, Čehi tu bivajoči, vedite, da lastnik te trgovine je rodom Čeh in govori vaS lepi jezik. - Njegova trgovina ima vse potrebščine za hriboiazce in potovale« sploh. Udani D. Rrnstein. Specijaliteta: nsnjatl i-redmeti kaksr na primer: kovčegi, torbice Itd. poznane tovarne Franc Zelier na Dunaja. Predmeti pripravni za darila. - Nepre-močljivl angleški plašči tvrdke Bough-tof P. Frankenstein & Sons. ■■■■■ Via Malcanton št. 9 &ONKURZNA MASA :: MACCARI & PROSS se je odločila k popolni likvidaciji in prodaji na drobno vsega obstoječega blaga, to je SUKNA ZA MOŠKE angl., franc. in domačega. pp TRST, Via Malcanton žtev, 9, THST 09 fi za bolehne in rekonvalescente Provzroča voljo do jedi. utrjuje želodec in ojačujs tudi organizem Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah tn z na* 6000 zdraviliškimi spričevali. fcHao^^J Izborni okus. ^zborni o&u* . ---i , Delniška glavnica: K 40,000.000.— Reservni in varnost-n: ni zaklad: ::: K 12,000.000.— Centrala ? Pragi. Ustanovljena 1. 1868. PODRUŽNICE: Brnu Budjevicah Iglavi Krakovu Lvovu Moravski Ostravi Olomucu Pardubicah Plznju Prostjejovu Taboru Dunaju, Herreng. 12 Lekarna SerraVallo - Trst Podrnl ifonostenske banke pro Čectiy a Norauu (Obrtno banko za teko In Moravsko) S M Bančni prostori: VIA v S. NICOLO štev. 30 v TELEFON Trstu štev. 21-57. 34» Menjalnica: VIA NUOVA štev. 29 ** :: Izvršaje vse bančne posle. :: Obrestuje vloge na VLOŽNI KNJIŽICI po 4% ter plača reatni davek banka iz svojega, vloge na TEKOČEM RAKUNU f dogovora, na RAČUNU Kapaje in prodaja vrednostne papirje, devize in valnte. Daje PREDUJEM na vrednostne papiije in blago. Dovoli nje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje promese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti korzni izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tu-zemskih in inozemskih trgih. Sprejema BORZNA NAROČILA Brzojavni naslov: Živnostenska — Trst. IVAN K RŽE Trst - Piazza S. Giovanni št. 1 7alf^na k»hii ^kih in kletarskih potrebščin «d lesa in pletenin, škafov, brent, ftbrov ia kad, sodčekov, lopat, reSet, sit in vsano-v sinih koiev, jerbasQv in metel ter mnogo drugih* te stroku spadajo- DvinArArO svojo trgovk predmetov. — rlipUlUlrCl ^o 8 kuhinjsko posod« VBake vrste bodi od porcelana, zemlje eitit 3a, kositer-a ali cinka, nadalje pasamanterje. t letke itd. — Za gostilničarje pipe, kro^'je, zemljenc m stekleno posodo za vino. Pohištvo svf ti« in temno, posamezni kosi, cele spalne in jedilne sobe, ogledala, slike itd. itd. SV vis po nizki ceni. Izgofoulj. moške obleke .... in šivalni stroji ..... na obrose In ceno. — Prda IVANKA OOREGHiN, Trst (Zalogi pohištva) ul. Madonnina 8 tolika iriera oblei za mosta in otrokB SPECIJALITETA.: Površniki, p ietut, jopiči, h'aće in kostu. l, ignaz Potocnfg - T*st ulica Riborgo — Vogal ulice B> herie. IZBERA OVRATNIC. J- biiUAu.^ ^ - w&!l&ia zaatonj. -—u — proti takoj5njrmu plačilu ali povzetju, sam« — „FRAN KO ZALJGA TKSTj P&OLO PATilZI, TRST ulica San Lazzc.ro štev 9 V prodajalnieah ulica Nuova štev, 45 in štev. 49 — se dobi — veliko izbero lončevin — in — kuhinjskih potrebščin iz najboijših to/arn po konkurenčnih — cenah. ----------- Krčmarji in — - - gostilničarji i V ul. Giulia št. 18 ae je odprla velika zaloga na drobno, stekla in porcel&ne, namisaih kezcrcov in kozarcev aa j>ivo pt> jako niakih oenah. Se priporoča udani Onstavo Marco. Kari ScherNtzi avtorizovani kamnoseški Trst, nlica fleil' Istria 574 vis-ž-vis angl. pokopaliSCa, -- :: Delalnica in zahga :: spomenikov in nagrobnih kamnov. — V dobroznanl žganjaml —— FERDINAND PEČENKO v ulici ^iramar stv. 1 dobijo ae vedno pristne pijače I. vrste, kakor n. p? žganje, slivovec in brinjevec sukor tndi mrzle pii»Če frambois, tamarindi in šemade. Aless. G-iordani Specijalist za idravjenje kurjih očes, diplomiran ranoeelnlk Ambulat. Corso 23,1. Ozdravi takoj navada* i j zastarana kurja oč sa ker jih izdere na najnavadnegli aa-čiu ::: brez vsake bola&titi Garantira ozdravljenj« t meso rastočih nohta t. KeJe nohte vsake debelosti. Na zahtevo pride tudi aa tfea V Trstu, dne 10. aprila 1910 >EDINOSTc št. 99 Stran VII Pozor! M. LEVI Pozor! Trat - ul. Cmbrelle 8, III. nad. - Trat Kupuje rabljeno pohištvo, ponošeno obtoke In šivalne stroje. Pisati dopisnico. Pride aaai na ioar. Angelo Cantoni, ulica Rojano štev. 2 (hiša Tur*i) bogato i&louna rgovm; rodajalnica manufakfur. blaga in drotmth predmetov a bogato isbero blaga sa ZIMSKO sesono Velika izbera: perila, srajc, ovratnikov, ovrat iic Ac^at^ in nogovic po najzmernejŠih cenah. j* u IZDELANE MOŠKE OBLEKE n Velik izbor otroških oblek, površnikov, paletot, raznih hlač, telo niki fantazija itd. itd. Prodaje se tudi na obroke Ul. Madonnina 89 I. nad. V |odna prilika za poročence, kuhinjska posoda, porcelanaste in steklene posode po zelo nizki ceni. Izbor predmetov za darove - in TORBICE ZA TRu. - Piazza Ponterosso 7. « v- ■< -z* omo Keiemenlć krojač ulica Giulia st. 31,1. nad. priporoča ivojo moderno urejeno kro- J&6nioo, v kateri ao izvršuje vsa dela spadajoča v kroj a 5 it o stroko. Cene zmerne. Svoji k avojlm ? yv ec Artistični zavod za izdelovanje •Wo99 klišejev ava po raznih fotomehaničnih zistemih DAHIS Trst, ul. Giorgio Vašari št. II JJ) TELEFON ax-i8 —— Najboljša češka tovarna - I J KraSIlC HOVOStl ! Posteljno perje zrernih cenah. pa _ 1 kg s i r t* g « dobrega oglajenega Kron S, boijSega K S 40, prima t'ol_ n m - . belega K 2.80; belega K 4, be- ; - - lega pUha.«u>ga K5-10 ; l kg j najflnej. ineiDonelegai ^Ujencpa K 6 <0, K 8 ; 1 kg mehkega perja (puhal sivega K «, 7 ; finega belega K 10; najfln.jega pranega puha K iS •d 5 kilogramov naprej, po« t ni Le prosto. Nar j »e postelje. ^M ie gostomitnega rdečega, modrega in b< lega a!i rumenega aanfcinga 1 pernica 160 cm dolga, 116 cm Široka, skupno Z drt-Mi 80 cm dekini in 58 zavod. Bavi se tudi % vsemi bankovnim! posli, te zavarovanjem proti zgnbam na frebanjn 1 E iS >o co m Bfa obroke Uelika zaloga izdelanih oblek za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna za perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd. Adolf Kostorb, ol. S. Glovannl 16, L n. zraven „BUF-ET AUTOMATICO" POZOR! Skladišče al v pri ličja, aaipak v prvem aadstrepju. A POZOR I Skladišče al v pritličja, aaipak v prvesi nadstropja. CD g. EP <» £ I V S* » - MM Ul. Medla St. 27 Zaloga koruzne moke ia»^.ega pridelka in oblode. Ul. Medla št 27 H1RSCH & Co. TRST Obrtni Mehanični mlin in žaga. vod m gonilom na benzin 80 HP Podpisani na/nanja slavnemu občinstvu, da je fcupil dobroenano gostilno „Pri Detelji' (Al Trifoglio) c lica Beivedere ftt. 7 kier tnči najizvr-^tneja črna ia bela da>mat. viaa, istrski refoik, bele vipavsko in vedno svete pivo. — Postreže tudi ob vsaki uri z mrzlimi in gorkfmi jedili. Poetrežba te:na. Cene zmerne. - Za obilen cbidk se priporoča udani Aatoa Vldaković. Mlenje dlSa?, žit«, kresnic, gumija Itd. Žaganje finega lesa za zgradbe in dog. -rf"^ Telefon 22-70 Delalnica amerikanskega pohištva za mmmm moderno opremo pisaren. lin Telefon Ig! ■22-70 H Nova px ođajalna zlatarja - urarja jflessandro Camaro, Ctst Corso štev. 23 BO&ATA IZBERA prstanov, uhanov 2 demanti ali brilanti in brez istih. Veritiee, pri voski, zapestnico, zlate to srebrne ure, stenske ure Itd itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstne rezbarije. Cena smerna. Cene šmarna. trgovino Jakob BomK v M ulio* Olallm. itev. 11 poznana od Slovencev v okolici in na deželi. Zaloga vsakovrstn. blaga za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in moke ter različnih jestvin. — Se priporoča udani JAKOB BAMBIl; Avstrijska specijilita I. vrste se svetovnoznas Horinerleul Sumeči = llmonodn bomboni e n E Q a> o N O Dobijo se povsod, kjer so nabiti lepaki s ta enatnko. Tudi vsak bonbon nosi to znamko. Vsakoletno se jih porabi nad 60 milijonov, Lu-Sln, parfumirani, Klairon, najfinejša svetovna delikatesa Bouchćes a la Keine. Pep-permiot-Lozen-Oes. Vse vrst* mlečnate, kuhinjske čokolade najboljše kakovosti priporoča Prva češka akoljska družba o njen t. sladčičarskih In čokoladnih tovarn, KRA- UEV'V",0QRAP, prej A. MARŠtfEK Glavna zal. na Dunaju: JOSIP KATZ, VI. Thaobatdgasse *. Nova in bogata zaloga POHISTV Spain? in jedilne sobe na ssbero. Najnovejši uzorci. Trsi, ¥ia dei Rettori šf. i Telefon SL 71 Romano IV. U najem se oddajo bicikli :: zaloga dvokoles :: in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev. 12 V. Osvaldella Ob nedeljah In pr&snikik odprto do d. pop«!od. Yf Cirila* in vojaSka krojačaiea FRANC NEDVED Trst, ul. Beivedere 26 pritličje izdeluje vsako naročilo po meri po dunajskem sistemu in modernem kroju. Zaloga angleškega in tuzemskega blaga in uniform sa vojake, uradnike, polic, in fin. straže ter £elezni£aqe. Cene zmerne. ^V \u X*m»Km$KKttKKKKX» S F. HSrmann, Trst ulica Giosue Carducci 20, Trst telefoi aea. « Velika saloga steklenih Sip ter navadnih in dvojnih srcal. KriataK vsake velikosti. SpecijaUteU : ste-kleni ventilatoijL Posode sa ribo. Zaloga okvirjev. Sprejme vsakovrstne poprave, provlačenja s sta* klom, verande itd. Telefon 896. Zatofalclj stavk, poijelaitev HHHHHHHHHtfHn U n n n n Zaloga izgotovljenlh oblek Id — manifa^turnoga blaga Moiido Pre u-tjsna Jz S:irr!?-e št. 3100J v ul ddi' 3stria štev. S (Sv. Jsksb) Velika S=fc^r» ir.oSkih, deAklh in otroikih o-blife. Zaloga blagu xa oMpke po meri. Srajc« spodaj« hlače, nogovice, pletenine, ovratniki saprauiiki, urratnic« iui. itd. ▼ t ogati izbori. Zalog* najboljših modrih, rumenih in belih jop za mehanike itd Specij aliteta : hlače za delavce Vse po naj zmernejših cenah, Herm&ngild Trocca Barriera vecchiu Štev, S ima veliko zalogo mrtvaških predmetom VENCI od porcelana in biserov vezanih z me deno žico, od umetnih cvetic s trae kovi in napisi. Stike u prcclutttik plohah za spoaeaiki ■ajniaje koakarinčai oena. Bogomil Pino Hrti urar t Sežani Ima svojo novo prodn-iDlnlto v ur v TRSTU, ulica Viocen. Belllni 13 nasproti cerkve sv. Antona novega. Vsakov. verižic po tov cenah. : ANTON MIHEUC ■i trgovec z jestvinami BB1 Rojan žt. 8 (pred cerlcv.Jo) P-iporoea tvoja bojat? z nsjtiotjsim Hagom VMke vrala PRESKRBLiENO TRGOVINO. M* razpolsg> un« r.ajjijae vrsta Kavo, t«st«nt^o, olje.SDln^rftln^ vOde, viso in t '*> « fcjteljtah ttd. Cene »zccr^e. cstiež.a toča i i j u ki DANIELE PILLIN 1 p TEST - ulica Aoqnedotto 94 Li u u G G lS iJr B L2 telefon 241 Velika zaloga gašenega ia g živega apna. Tovarna cementnih plošč m' zaloga oglja za peči NOVA ■URARNA Rajmund Bizjak ; rej delavec pri tvrdki G. Pagnaoeo, Barriera it 12 Campo S. Giacomo &t. 4 i.sproti uhoda v cerkev, bliz« „Dral trene krčme* Valika izbora soških in ženskih žepnih ur, srebrnih, kovinastih itd., kakor tudi verižic priveskov po zmernih cenah. Budilke po K 2*6o. Posebnost: Kronomatrićne In stenske ura. — Poprave se Izvršujejo točno, natančno in po najzmernejših cenah Velika zaloga praznih buteljk Trst, Via delie Ombrelle 5. Telefon 7K Romano 11 UGO C O EN 100.000 buteljk od Šampanjca z i refoik. Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refi-Ss, Šampanjec, kordeauz. rensko vino. konjak, itd. — Velika zaloga buteljk od pot litra ln od eden in pol litra. Damjane lz a tekla opletene. Prevzamejo se dopoSiljatve na deželo. Kupuje razbito steklo vseh vrst K Prilika! Prllka! v prodajainici izgofovljen. oblek in krojačnici M. FARCHi, TRST ulica Giacinto Gallina 8 (ex ul. Legna površnikov, paletot in hlač. - Najfineje blago. — Cene čudovito nizke. Pozor na naslov. Veliko skladišče klobukov dežnikov, bele in pisane srajoe, szladsk. platna žepnih robcev, molkih nogovic itd. itd. K. ^VFMIfFI Trst, Corso Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna. Narodna trgovina, hhhhhhh Narodna trgovina Oglasa, poslana, osmrtnica, zahvalo, Mit aflaaa ta v obča kakorinokoll vrata sprejme „lasaratnl oddelek" v ullol Galatti it 18 (Narodni dom) poluaad____ *>vo. Urad Ja sdprt od 9. zjutraj de 12. It d S. do 8. popoludno. Po noči aa vsprsjatN t .Tiskaral Edinost". —__ riue, mmn to oalaaov lol Obrata ladstrapja, Tvrdka vsta.no v i jena leta 1877. Schnabl & C° Succ. - Trst (Inženir G. Franc & J. Kraaz) IJrad: ulica Nioclo Kaohiavelli it. 32. Skladišča: ulica Gloachino RossinL Naslov ca bnzojavke: , Universum w — Trat Telefona: urad: št 14-09. — Skladišče: št 61. Ppodajajo po zmernih cenah: Sesaljka za viao ia vodo na transmisijo la aa roko. Cevi vaaka vrate za napeljavo vode, plina in para. Pipa, guaraidja in tehnični predmeti vsake vrste. Motorji, stroji ia kotli aa paro. — Priporočajo svoj tehnični urad za izdelovanje ln oskrbUenJe vsakovrstnih strojev za obrat ---Oenlkl zastonj.--- prva slovenska zatoga in tovarna pohištva j Andrej Jug;, Trst GENE BREZ lOMIOlEMCE. ev. Ladja it. 18 (za dež. sodittem) STOJI I «WiM! Caro & Jellinek Družba z omejenim poroštvom Internaoljonalno provasaxy o in aelitvc ---na vBe kraje--— s posebnimi zaprtimi vozovi. T. » a t 3 tt* S- I £ £ rr -- Ju V Le ic j.: 6-27. Jrst - Ulica Carradori 15 - Trsi Cevljar^k; mojotsr II Viktor Sci priporoča svojo zaloga : raznovrstnega obuvala aa gospe, gospode ir. rt roke Prodaja najboljši bika Fredin globin, cavalier in Cirži • Metod, mazilo Trst, Beivedere 32 mr- Točne ure prodaja Enilio jmmier a^a^Miia laa^Undftaff^ \ 4a§tlmSm ar ▼ TRSTU vla Poateraasa, ogel Nuova 13 j teliejTizbeba varUUc, zlatih In sreb^-; nlh ur, kakor tudS attfiakHi ur vtiki vrste j tnmi MI mastni isu. , J23 ¥ zimk klavni zastopnik za Trat, Istro iz« Goriik Virgfilio Oallico TRST, via Giniia St. 17. Telefoc 1979. Slovenca, kupujte obleke t trgovini I T. Dobausehek Trst, ulitka Gioeue Carducci li Zaloga lsgotovljtalh oblak la parila aa molke. — Kapujem v veliki množini od prvih tovarn, prodajam mnogo m imam male atroSke ter mi je tak 3 možno prodajati po neverjetno nizkih cenah. Za bovo aezom, vallkfcatkl prajaaal blaga. 6000 oblak sa molke la dečke od K 14'— do K 00. Izven tega bogata iibera kostumov, površnikov, jopiče v. telovnikov, hlač, srajc, jopic, spodnjih hlač, nogavic, ovratnikov, manletov, kravat, naramnic, robcev aa noa, čepic, deinikov, halj, montur, (terlia) itd. in vseh dragih predmetov za mofike. — Specijaliteta laataega Izdelka mm delavoe: arajoe a kormoaakaga ozforta, ter |f" molae blača la s podaje blale. Zgotovljajo se obleke za moške po meri. Zelo nizke cene. Lastna krojaSnica. Govori se slovenski. Priporočam so najtopleja za Vaio blagohotao podporo. Z naj odličnejšim spoštovanjem V. D0BAU8CHEK. F1LSP fVA^ISEVIC ta loga dalmatinskega vin& lastni pridelek v Jesenicah pri Omi£\i t mllol Val&lriTO it. 17 (Telefaa 140S) t katori prodaja na malo ia veliko. — Kada^j» priporoča slav. občinstva svoje gostilne ^AlPAdrla tllea Ifneva It. U in fratelll ialaall,, allec C«dt>r«he It. 8. ▼ katerih toči svoia vinu L vrste Prodajaln, ur in dragocenosti G. BUCHH1I (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst SHSti Corso $teo. 36 Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kopnje in menja staro zlato in tndi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne mre. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. V prodajainici manijakturnega blaga v ul. Giulia štev. 5 tik slaščičarne Nagy se dobi raznovrstno blago kakor na primer batista, pletenine, nogavice, izdelana perilo ia na meter. — Velik izbor drobnih pred metov. — CENE BREZ KONKURENCE. Priporoča se slavnemu slov. občinstvu gostilna „Aiia Stella" Trat, trg: Carlo G. aoni Ste v. 7, ki ima na razpolago ^patenska in zsarčne pivo kakor tudi ^oroznana vina Istrska, dalmatinsko in furiansko. Vedno dobro priprav Ijena domača kuhinja Postrežba točna. Cene zmerne, Aanker - Pmn - Expeilc?» je sploino priznano kakor najizvrstneja bola-blažujo^s mašilo pri preMajenjn itd. — Ocna 80 stot., K 140 in K 52; dobiva m v vMh lekarnah. Pri nakupovanja tega povsod priljubljenega domaćega sredstva naj M jemlj« !e originalne steklenice v ikatljah s nato sal&tno anamko: „SIDRO*1 potem ja knpo-valec gotovo prejel originalni izdelek. — — Dr Richter-i lekarna pri Zlatem leva v PRAGI BLIIABETUTA ULICA it«t i (nova) ■ Dnevne razpoilljanje. M POSTELJNA MOKROTA Popolno ozdravljenje zajamčeno. Brezplačna navodila. Naznaniti je starost in spol. Mnogo zahvalnih p sem na razpolago. — Zdraraiško priporočeno, ===== INSTITUT „SANITAS M VELBURC P. 345 BAVAR8KO. O. liossft TRST, Ulica Nuova št. 5. ZALOGA MANUF AKT URNEGA BL4GA S PRODAJ© NA DROBNO IN DEBELO kakor tudi platna, perila, robcev, pletenin Cm« da s« ni bat! konkurence. Pošlljatve na deželo. ■ Uzorci zastonj in poštnine prosti. Podpisani pri poro*« iUtmiib obiinatva it^« debroanano gostilno II Al DUE RASPI" ulica deli' istituto št 2 kJ«r toii najbolj« tipaviko ia 4nu istrsko tIm. ^ratna domaća kuhinj«. Postrajtba to4na. - Oaa« -^ipSur1^'""1 Fran XoBriL I ••-rar.ZT^rjKUu; HOiKL fgAi^KAX "^•asarrHOTEL BALKA! Odhajanje In prihajanje vlakov od 1. oktobra naprej. (Časi za prihod, oziroma odhod so naenaiyeni po srednjeevropejskem času). S. k. državna železnica« Odhod iz Trsta (Campo Marzio) 5.It 0 Herpelje—(Rovinj)—Pula. 5.5© 0 do Gorice (in Ajdovščine). C.10 0 do Poreča in medpostaje. 7.34 0 Divača—Dunaj. 7.48 B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak— Celovec—Linec—Praga—Draždane — Be-rolin. 8.48 0 Gorica—Jesenice— Beljak—Celovec— Dnnsj. 8.52 0 Herpelje—Pula. 9.20 M Le do Buj (in medpostaje). l.f# 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Celovec. M do Poreča (in medpostaje). £37 0 Gorica—Jesenice—Belj ak—Celovec. 4.20 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pola. 5.— B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj. 7.10 0 Le do Bnj (in medpostaje). Tao 0 do Gorice (Ajdovščina). 8 10 0 Herpelje—(Divača—Dunaj)—Pula. B Gorica— Jesenice—Beljak—Celovec —Linec Praga—Dunaj—Monakovo — Draždane — Berolin. tO 35 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Inomost— Mo-—~■ nakovo. Ob nedeljah in prazniki: 2.15 0 BorSt—Herpelje—Divača. 2.35 0 Gorica (in medpostaje). Prihod v Trst. 5.45 0 Iz Dunaja, Solno^rada, Celovca, Mona-kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka Izubijane, Jesenic, Gorica. 7.15 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.3$ 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 8.10 0 Iz Buj fin medpostaj). 8.44 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice, (in Ajdovščine). 9.42 0 Iz Pula (iz Rovinja). 10.1C 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.07 B Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice in medpostaj. 12.40 0 Iz Poreča in medpostaj. 2.10 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice, (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage. Dunaja. 3.33 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. i. 10 0 Iz Buj in medpostaj. 6.50 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice. 7.00 0 Iz Pule (iz Rovinja) Divače, Herpelj. 7.5t> B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du-naj a, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). S.4f> 0 Iz Poreča in medpostaj. 10.26 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo), fl.ld 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. ~~ Ob nedeljah ln praznikih. 9.16 0 Iz Gorice in medpostaj. 9.27 0 Iz Divače in medpostaj. PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke Trst, Piazza della Borsa 10 Gentrala v Ljubljani. Podružnice v Celota, Sarajeven in Spljeti Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni zaklad K 350.000 obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupnje in prodaja pod jako povoljnimi pogoji deuize In o;e ortfe denarja - Uloge no Knjižice obrestuje za sedaj s čistimi Prodaja srečke na mesečne obrok«. &BBM& SVILE po tovarniških cenah. NOVOST: Eoline, Gren adin, Sbantung, Crepon, Ottoman itd. za obleke in bluze v velikan ski izberi. ČRTANA SVILA za bluze ▼ krasnih barvah po K 1*45 naprej. Vsakdanji novi dohodi Ši ilje, krojači, modistinje, kožuhov., trgovci ZALOGA STILE ZALOGA SVILE dobivajo blago po znižanih eenah. ALLA ClTTfl' Dl LI0I1E, TRST, MflZZfl della Borso Stev. 3, TRST HlQ]QEI! OPAZKE: Podčrtane številke značijo pcnoludae 0 (osebni vlak) B (brzo vlak) M (mešani vlak) Umetni zobi v zlatu, kavčuku z ozobno ploščico ali brez nje po amenkanskem zi-stemu in po lastni patentirani metodi. Kro-□ □ za zobe iz zlata ali aluminija. □ □ Plombe iz zlata, porcelana srebra itd. vse po najmodernejih metodah. — Reguliranje slabo zraslih zobov. — Izdiranje z o -□ Qbov brez vsako bolečiae. Q□ & AMERIKANSKI ZOBOZDRAVNIK f v Dr. LEOPOLD MRACEK Trst, Corso štev. 17. Dvanajstletna praksa na klinikah na Dunaju, Beroli nu, Lucernu in New - Yorku. Ordinuje od 9. — L, in od 3. — 6. Dvanajstletna praksa na klinikah na Dunaju, Berolinu, Lucernu in New - Torku. Ordinuje od 9. — L, in od 3. - 6. Lahek zaslužek za vsakogar 4 do 10 kron na dan potom prodaje vaakoamr potrebnega sredstva. Pošljite naslov in 75 stot. v znamkah in dobite UEoroe n prospekte. Tvrdka F. P. 206 Dunaj VII. Mariahilferstrasse štev. 76. VODITELJA HOTELA . • v v • isce • a prava hotelskega in ::: kopališkega podjetja GRLJAN (GRIGNANO) pri Miramaru. Zufeteva se saanje slovenskega in po možnosti dragih slovanskih jezikov, kakor tndt Italijanskega, nemškega ln eventuelne francoskega jezika. Oferte * s spričevali in iaaaanlloa zahtev in pobojev je vložiti pri „Tržaški posojilnici in hranilnici" registr. zadrugi z omejenim porofitv. v Trstn nnikii.sneie do dne 22* t. m. O J. KRAS i & Co. 1 y Prva praska reklamna in opravaa na H tvornica v Pragi H S Bo trato tovarniško skladišče H ■ Pijanost Poskušaja s Poudre- Zesente-m se dopeslje zastonj Nagnenje do opojnih pijač »more a« za vedno uničit1. Sužnji pijanosti se sida] lahko leiijo proti s roji lastni volji. Isuaiel se je neSkorflji'pra- iek Paudre Zsnents Ime-novan; jemlje ! m lahko, ter je pripraven m vsako sta-roat in spol, ter se pometa t jedi in pijači, ne da bi 4oti«nik m ta vedel. _______\ Posdrs Ze- Mnte j« njaiub-n kot neškodljivo sredstvo. Oni, ki imaf» pijanca bodisi t droiini ali ▼ kroga snancer, naj ne m mudfe aabterati brespiadne poekoinje s Ponire Zeaentem* leti se polije v pisma. — Dopisovanje ▼ nealksm jeaikn. POUDRE ZENENTO Oo. i« Poštnina 78, Wardser Street. London 271 i pisma stotlnk, «a dopisnic« 10 stotink. J li NA ZNANJE PEKOM !! Najboljša vrsta malca SILESIA in FRUIHNTIN se dobiva pri ANDREJU SCHLEIMER ulica Stadion štev. 12, Trst Glavni sastopnik s zalogo moke la inanega mlina bntoT KEl'MANN r A rada ta tovarna čokolada — In sladile: L. 8CHM1DL v GJfir. —* lUJt Velikanski : dohod ; za : novo : : s : sezono Lastna kro-: jačnica. : Delo soli lidno. BCajcess Miloš mizar - Trst - ulica Loo 5tev. t E3B pripnreia slavnemu občinstvu BH lil svojo mizarnico. iifi " ' Itidolcje v»»Sc v?stao, tudi NAJFKTEJŠE POHIŠTVO ■■ Pozor! Nezaslišano!!! 600 kosov z žepno uro Bitmo E5-80 Krasoa ooelaie-na, najfinejša 36 ur idoča ank-r-re^ ontoir ura« 3-letnim jamstvom, skupaj z e egant-no pozlačeno ve- i nžico. ki se ne da rszločiti od pravega zlata, 1 krasna kravtitziH igla s imitirani mi briljanti, 1 pozlačen prstan za gospode ali dame, 1 krasna garnitura, ob-£ stoječa iz manšetnih ovratnikih in prsnih gum-§3 bov S*/9 zlato d .uble, C kotov pristno platne-f/i nih rob-.ov, 1 elegantna žepna pisalna priprava, iS 1 krasno žepno vrcalo v etuiju, 72 kosov angl. peres, krasni album z najlepšimi slikami sveta iu še r«znlh 500 kosov, ki so nepogrešljivi v vsaki hiši. Vse skupaj s uro, ki je sama toliko *redna K 5 80. Pol lja po povzetju eksp. trgov. H. SPINGARN, Krakovo 184. — NeStevilo zahvalnih phem na razp lago. — V slučaju, da blago ne uga;a- se vrne denar. - Edina - izborna kupna prilika za manufakturne trgovce in kroš----njarje.--- Naroči se direktno iz tovarne in se pošilja tudi privatnikom. 40—45 metrov ostankov lepo sortiranih I. vrste za K 16. Mod.10 blago modernih barv za bluz« in damske obleke. Fzatcoftkl zeflr za srajce, blnze in damske obleke. Piarna z modrimi a-taaii zu kuhinjska predpasnike in domačo obleke. Hanova.* za posteljne odeja v živahnih barvah. Oxford za moške srajce, izb. kakovosti Ostanki 5—12 metrov zajamčeno brez pogreške in trajno kakovo-ti, za prati. filKaR riziko! ako blago ne u- gaja in pošiljatev pošlje nefrankirano nazaj. Nad 1000 priznanih pisem od 1. januvarja naprej. J. Jtein - Hachod Tkalnica — ČeJko. m It ni TRST U (Meti 32 (vogal Santorio) Rabi*e za streho vaših hiš ::: ZNAMENITA VODA (antlseptiKon) : pasta iu prak : ::: za čiščenje zobov, iznajdba ::: Dr.Tanzer-ja s?o- »kn nar»T!i'» «<»etlost. D.lajajo antiseptiča« ia o.i.-.-HTljcjo dcj-rijot-u duh iz t»«t. Okrep'Jn tuili 70- iio ^Ijiiittj tico ista cSibi. "Proilt-ja se v h leitarivib : SEREAVALO, f iaia« ; ZANEFTI, »i* Isl ASOI-.ETTO, »1» PtMt^Pouts-rosao, LEI- lESBUaU, 8. Gioraiiiii, VIELM-KTfl PIm. đo'la - orarf, CKEVATTO, »:a 3, KOVIrt, Pia^aa CJohloni, Rf*a: »PA&UACTl.aBODU- CALK. 1'KOiUM, C-ts-1 i. StUca: LEKAU-h"A UKEG^'K BBKLLTCH - AiJTOKlA3aO po 2 Kroni buteljka. Štailja PASTE krnn i 60, ikaUJa FRAKU kr«n V29 reklamnih vrvic Rza vezanje paketov. — GLAVNO ZA- II STOPSTVO S SKLADIŠČEM || | UGO HEYA, Trst ni. MontfflFt 101 Glavno in zalega V. JANAH in dnigj T;rat, Via Sa^itži 25 ljudska knjižnica", da bo tudi ona nudila stva, da je hranilnica zvišala obrestno mero svojim členom razen dobrega čtiva tudi obilo zabave. Pripravljali so se neutrudljivo pevci-členi, kakor tudi igralci, za javni nastop, ki bo danes v nedeljo v prostorih g. Fr. Grudna, da pokažejo javnosti, da jim je aa srcu napredek toliko važnega društva za mili nam naš narod. Pričakovati je že v naprej dobrih vspe-hov od požrtvovalnih pevcev, oziroma dile-tantov. Pozdraviti se mora z največim veseljem tak korak členov knjižnice. Saj je * v sedanjih kritičnih časih knjižnica za nas Slovence eno najbolj potrebnih društev za izobrazbo. Da pa se gleda za obstanek ta- hranilnih vlog od 4 odstot. na 4 in pol odstot. Onih K 25.000 prihaja torej vlagateljem na korist! Rezervni zaklad je znašal z dnem 31. decembra 1909 K 345.851 98. Pristevši čisti dobiček — preostali po odbitih nagradah in darilih — bi znašal rezervni zaklad K 382.026-13. Načelništvo in nadzorništvo sta sklenili v skupni seji predlagati sledečo razdelitev dobička: Nagrada načelništvu po (§ 20. zadružnih pravil) K 3062.15. Nagrada izvrševalnemu odseku (po §§ SVOJI K SVOJIM?! Križmančič & Brešćah Prej Luka Hazze ^Lkm Nll®?^ 37 ^ Luka Hazze kega neobhodna potrebnega društva, je'20. in 32. d) zadr. * pravil) K 3062-16. treba mnogo žrtvovati. Ni dovolj, da se bo- j Nagrada nadzorništvu (po § 20. zadr. juje napram domačim sovražnikom, ki bi jo pravil) K 918*65. radi ugonobili, ampak treba je resnega de-i Dividenda 5 odstot. od deležev (po § lovanja za nje obstanek. Za njen obstanek 26. zadružnih pravil) K 7276. pa je treba tudi materijelne podpore. Vsled Kmetijska družba za Trst in okolico K tega je potrebno, da se prireja marsikatero 500. veselico, da si knjižnica s tem zboljša težki Dijaško podporno društvo v Trstu K aiaterijalen položaj ter nabavi prepotrebnih 500. knjig. Kdor ima srce do našega nam milega Moška podružnica naroda, gotovo ne prezre te, tako važne Metodija K 200. prireditve ter prihiti na to plemenito prire- Ženska podružnica družbe sv. Cirila in ditev ! Metodija K 100. Nihče naj ne izostane ! Tržaška podružnica društva" K 300. družbe sv. Cirila in ,Slov. planinskega Druge slovenske det ele. Nova meščanska šola v Postojni. 200. Dijaško podporno društvo v Pazinu K Podporno društvo slov. visokošolcev na .Pod tem naslovom piše ena zadnjih številk £)unaju K 100 nnnolclro \7i orfnlio liro o (m r J Podporno društvo slov. visokošolcev v dunajske „Vierteljahrsschrift fiir korperliche Erziehung" mej drugim sledeče: „Doslej Gradcu^VoO smo bili navajeni, da so le večaj mesta. Podporno'društvo slov. visokošolcev v oziroma industrijalni kraji hodili v gradnji pragi K *jqq Akademično društvo „Slovenija" na obveščata si. občinstvo, da sta prevzela rečeno trgovino z manufakturnim Masom na drobno in na debolo. V zalogi se nahaja bogata izbera vsakovrstnega modnega blaga za sporni, in letno sezono za možke in ženske obleke, raznovrstno perilo, preproge, zavese itd. - Velikanski izbor čipk in vsakovrstne drobnarije za šivilje in krojače. ——— Vso po najnižjih konkurenčnih cenah. - Priporočava se, kot Slovenca, slav. občinstvu za najobilnejši obisk. Križmančič & Breičak bivša pomoćnika trgovine M Aiie is i—plin i^gfff FJlgSE&SRSS^i? UMETNI ZOBJE Dunaju K 50. šol nova pota. Sedaj smo pa prejeli poročilo iz slovenske občine, ki je dovršila vzorno higijenično meščansko šolsko zgrad- Akademično ferijal. društvo „Balkan« bo, o čemer hočemo tu poročati. — Grad- jrstu k 100 beni prostor, ki meri 3940 mž, so po polovici nakupile občine postojnskega šolskega okraja, po polovici mesto Postojna za 30.000 K. Stavbeni program je od ravnatelja meščanske šole L B r i n a r j a, stavbeni načrt pa, ki je dobil prvo nagrado pri razpisanju načrta,; je izdelal arhitekt C o s t a p e-r a r i a. — Gradnjo je v 13 mesecih do- vršila kranjska stavbena družba v Ljubljani jqq Slovensko akademično društvo v Pragi K 50. Slovensko akademično društvo v Gradcu K 50. Družba sv. Rafaela (za K 50. Zavod sv. Nikolaja K 50. Učiteljsko društvo za Trst .Adrija' Tabor" izseljence) in okolico za 157.340 K. Glavni vhod ima v obliki arkade čaka- 5000* lišče za dečke. Okna učnih sob so različna od onih stanovanja. Notranji prostori kažejo obilico praktičnih novotarij, ki bi se jih pač zaman iskalo v drugih šolah Kranjske. V posamičnih prostorih, ki se jih mnogo rabi, so stene pokrite s prstenimi ploščami, ogli in robi so radi čiščenja užlebljeni oziroma otopljeni. Tla na hodnikih so iz terace, v Za slov. trgovsko šolo v Trstu K v Trstu K 3000. društvo v Trstu Dramatično društvo Pevsko in glasbeno K 200 Skupaj K 25.068*96, Kaj dela ljudstvo, s čem se bavi prebivalstvo v Avstriji in na Ogrskem ? S čem si zaslužuje vsakdanji ali prav za prav, učnih sobah iz linoleja. Stropi so iz želez- krt,h ? Od okroglo 26 milijonov A v s t r i j- nega betona, provideni navzol z Rabitzovim cev je nekaj nad polovico (52-4°/0 = stropjem. Poslopje ima posebne sobe za 13,709.104 oseb) poljedelcev in gozdarjev, naravoslovje in risanje, kuhinjo in kopališčno 26.8% = okroglo 7 milijonov jih preživlja sobo, ki so tudi previđene* z Rabitzevimi industrija, 10°/0 = 2,604.756 oseb pripada stenami. " trgovini in prometu, 3'3°/o = 864.113 ljudi Hodniki so široki 3*75 m, sobe pa s° uradniki, učitelji, duhovniki i. t. d., sko- radi ostrega podnebja visoke le 3 6 m. V raj ravno toliko (3*2°/0 = 831.692) vživajo sobah so Meidingerjeve peči, ki se jih kuri prijetno življenje kakor rentijeiji, penzijo- od zunaj. V klopeh je prostora za dva "isti, 1% = okroglo 264.000 oseb služi učenca. aktivno pri vojaštvu in 3 30/o ~ 873.440 Na koncu postranskega trakta je telo- oseb jih pripada svobodnim poklicem ali vadnica, visoka 7 m in meri 140 m*. Poleg nimajo sploh nobenega poklica, so prostori za orodje, garderoba in kopa- Na Ogrskem, ki ima okolu 19 milijonov lišče. ljudi, se bavi nad dve tretjini (G8'4% ■= Sobe za učna sredstva, ki nas posebno 13,175.083 oseb) s poljedelstvom in gozdar- zanimajo, so v prvem nadstropju: 1. zemlje- stvom, dočim jih dela v industriji (13 5 = pisni kabinet, 1 naravoslovni kabinet, 1 2,600.000), a trgovina in promet jih štejeta soba za modele, 1 fizikalna soba z amfitea- 5'2°/0 = okroglo 1 milijon oseb, 3% = traličnimi sedeži. — Omeniti je treba še, da 572.000, jih je nastavljenih v javni službi, je streha nad šolskimi prostori krita z eter- oziroma jih izvršuje svobodne poklice, od Mitom, da je predvidena z vodovodom in elek- rent in penzij jih živi 2.4°/0 = 268.437 in trično razsvetljavo. 0.8°/0 = 151.396 jih pripada aktivnemu vo- Ne moremo drugače, nego da označimo jaškemu stanu. — Te številke dokazujejo, šolsko poslopje, ki smo si je poleti sami da je Ogrska, če tudi ne povsem, vendar ogledali, kakor eno najmodernejih, ki je za- pretežno poljedelska država, dočim ima more imeti avstrijsko malo mesto in česti- Avstrija precejšnjo industrijo in močno raz- Alfred FrfinRel I Deln. dražba Nasledniki Tovar, obuvala Modling trst, Corso šteu. 27 Podružnicu: ulica Cavana št. II Visoki in *:a nizki čevlji za možke ženske in otroke. Blago Jastne- p - izdelka Plombiranje sobe v Izdiranje zobov isrez Pr, l (ermak :: zobozdravnik :: V, Tuscher : kincesij. zobni tehnik •• TRST • tilica dello. "aaerms. 5c 1II, n. iEEElH tamo občini na takem ljudsko prosveto. Štrajk v Trbovljah. V Trbovljah na Štajerskem je stopilo v štrajk 4000 rudarjev, izrednem delu za vito trgovino. Eternit je sila trpežno krovno gradivo in tudi ne gori; zato so take strehe varne pred vnanjim ognjem. Vendar pa ima hudo ki zahtevajo odstranitev ravnatelja rudnikov napako; kadar namreč pride ogenj v pod-Martinija strešje hiše, krite z eternitom, začne ta-le Tudi v Hrastniku se pripravlja štrajk za tak? f?udo Pol5ati in n?, vse strani me*ati povišanje plač razbeljene drobce s toliko silo, da ne more V Polički vasi, obmejni štajerski ob- nikdo bIizu' ki bi hotel Sasiti-čini, so v vseh treh razredih sijajno zmagali j Slovenci proti nemškutarjem. Slava zavednim ; volilcem ! ^sT po zmernih cenah "^K* • STALNE CENE■ natisnjene na podplatih. ■■ 109 podružnic v Avst.-Ogr. Nemčiji in Srbiji. Ho teden se Izdeluje 16000 paroo čeulleU. Tarnovska. --j Ruski proces — il processo russo — Gospodarstvo kakor ga imenujejo v Benetkah, postaja — . . . . , " dolgočasen. Vsaka stvar je zanimiva tako jadranska banka v Trstu. Nova dolgo, dokler je nova. A ta proces ne pri- emisija delnic Jadranske banke v Trstu, naša na dan nikakih novosti več. Ponavljajo Opozarjamo na današnji inserat glede po- Se le stare stvari, jedro vsega je vendar-le T^o^K 3 ^ V to> da je grofica Tarnovska imela tri ljubimce irstu od K 3,UU0.000 na 4000.000, kakor naenkrat, da je vsled nasveta enega teh fcidt nato, da sprejema Jadranska banka ljubimcev sklenila spraviti v kraj dnizega, 2LP2Zl nove da bi dobila po njem bogato zavarovalnino in da je izvršitev tega naklepa poverila UrainitoT in delaTcer je zaposleni! 1200 EUGENIO VENUTI Prodaj'alnica pohištva in ma-nifakturnega blaga (zajamčeni izdelki) toliko proti takojšnjemu plačilu kolikor na obroke. trst, ?Uuura S. Caterlaa it. 3. I. nadstropje._ Sfradtd I 3er!isd Trat, Fiazisa Nuova — v o« a! uiJcfJ S. Cs.terlna Najnovejši dohodi vseh novosti. svile za bluze in drobnarije. CENE BREZ KONKURENCE. I E3EEE3: iISBI i JLdIa A. TOSOBATTI TRST, ulica ^alcanton štev. 6 in podružnica Piazza Sianbattista Vico po jako zmernih cenah zefir angleških in narodnih tovarn. Vsakovrsten perkal, zgotovljeno perilo in tka-aine. Zavese, praproge, trliž, volna in žitna »a pernice, kakor tudi drobna predmete. UiETNi ZOBJE PiombtraDje zobov Izdiranje zobe* v bres vsake bolečine — v zobozdravniškem kabinetu — H. D. Dr. E. HELLNER In A. LUKEŽ - Trst SIdadišče kož vasb vrv! ftrtm fe barva««, vsate : ruaiena ia ima za iavijarja In i lavnlco garnjlh dalav daljav (toaidaV Tala*** kože ima la ranaaa (Itkakaft). VaMfia »v toijt vrata za barvana tavia. HaraMe » vaa kraja Mala Izvrtala Mm la fettf* --------rRCIMIJUl Trat, aL Gaaanaa II [palaf •aaiate. sije. Natančni pogoji subskribcije navedeni so v inseratu. Tržaška posojilnica in hranilnica bo tretjemu svojemu ljubimcu. __________ Prilukov si je izmislil umor grofa . J™*.- 5ane? • °M0' Juri Predpoludne v Komarovskega, Tarnovska je dala ukaz, da 4 k. , svq. se starega grofa umori, a Navmov je izvršil gledalični dvorani »Narodnega doma v letošnji občni zbor v prvem sklicanju, iž umor po dobljenem ukazu. Kdo izmed teh poročila posnemljemo, da je ta naš denarni treh je torej glavni krivec? O Navmovu je zavod tudi v minolem letu lepo napredoval bilo že takoj v začetku splošno mnenje, da ■kljub jako napetim razmeram na Balkanu, on ni odgovoren za svoj zločin. To je — ki so provzročale sicer neopravičeno zbega- kakor je že opetovano omenjeno — slabič ■ost med nekaterimi vlagatelji ter so vpli- poluidijot, ki je bil le slepo orodje v rokah vale nepovoljno na splošno denarno stanje, demonične ženske. Interesanten je on le kakor Prometa je bilo K 20,410.926-31. Čistega objekt za študijo: Kaj vse lahko ženska dobička pa K 61.243-11. Ta je sicer manjši napravi iz neumnega moškega t Pri vsem od prejšnjega za K 25000, to pa vsled dej- tem, kar je prišlo na razpravi na dan, je V novi prodajalnici obuvala G. Scubich Trst - ulica Giosua Carducci 15 • Trst (nova palate) ——s— in ulica Giulia št. 22 — dobi se velika izbera obuvala za gospode, gospe in otroke. --GENE ZMERNE.-- gotovo, da je Navmov vendar še vedno smrtno zaljubljen v Tarnovsko. V razpravni dvorani zre neprestano vanjo kakor zamak-nen — kakor da zre v neko višje bitje: pravi tip je to zaljubljenega norca. Ali je kriva Tarnovska? Tudi ona je delala le po nasvetu Prilukova. Torej bi bil glavni krivec Prilukov? Ubogi Prilukov! Ali se je godilo njemu bolje, nego Navmovu ? Bil je pošten odvetnik, dober soprog, skrben oče, dokler ni spoznal — Tarnovske. A čim je prišel v dotiko s to žensko, je pod uplivom teh demoničnih oči izgubil svojo pamet, pozabil na svoje dolžnosti, pozabil na svoje poštenje. Da ni bilo Tarnovske, bi on ne bil nikdar postal hudodelec; a da ni bilo njega, bi Tarnovska ne bila prišla nikdar na idejo umora grofa Komarovskega. Bilo bi tu pač težko določiti, kateri je glavni krivec: Tarnovska ali Prilukov? Tu je „circulus vitiosus", iz katerega ni najti izhoda. Eden je zapeljal druzega; kriva sta oba, ali pa tudi nobeden. Središče vsemu zanimanju za proces ostaja vendar-le Tarnovska, ki je, — da-si morda nehote — vendar-le edina prava in neposredna provzročiteljica beneške tragedije. To je res ženska, ki mora vzbujati zanimanje. To je res interesanten psihoiogičen problem. Ko jo je predsednik sodnega dvora vprašal, je-li ljubila umorjenega grofa Komarovskega, je odgovorila: da; in ko jo je vprašal, je-li ljubila Prilukova, je tudi pritrdila ; istotako je pritrdila tudi na vprašanje, je-li ljubila Navmova ? Vse tri je ljubila, a to vse tri istodobno. Ali je lagala ? Ne, ona ni lagala, gotovo ne! Ljubila je vseh treh, ali udajala se je vsakikrat popolnoma onemu, v katerega naročju se je slučajno nahajala. Ključ do rešitve te uganjke pa so našli na razpravah, ki so se vršile v Benetkah pred zaprtimi vratmi. Ni jej bilo nikdar dovolj ljubezni, en sam moški je ni mogel zadovoljiti, dva tudi ne, in trije so bili tudi še premalo. Potrebovala je mnogo ljubezni in zato je lahko tudi mnogo vračala. Da se ni rodila kakor grofica, bi bila gotovo zašla v najniže močvirje človeške družbe, kjer bi bila ustrezala svojim nebrzdanim nagonom. V tem slučaju bi bržkone ne bila postala morilka. Njena zla usoda je bila, da se je rodila na socijalnih višinah. Igrala je vlogo v salonih takozvane visoke družbe, dokler je šlo. Eno dejanje žaloigre njenega življenja se odigrava sedaj pred beneško poroto. Ali je to zadnje dejanje? Kdo ve? Ako abstrahi-ramo od njene bolestne strasti, so vse priče govorile le dobro o njej. Hvalile so jo, da je bila skrbna mati svojemu otroku in dobra gospodinja svojemu služabništvu. In vendar je pri vsej svoji dobroti postala morilka! Kako si je možno tolmačiti to ? Pač edino le z njenim bolestnim razpoloženjem. Tarnovska ni normalna! Zato tudi njenih dejanj ne smemo soditi tako, kakor bi jih sodili .pri kakem normajno razpoloženem človeku. Ako bodo beneški porotniki razsojali stvar s tega stališča, se ne bomo čisto nič čudili, ako bo Tarnovska konečno — oproščena. BRZOJflUNE UESTI. Hrupna seja hrvatskega sabora. ZAGREB 9. V nadaljevanju razprave o indemnitetni predlogi, je izvajal bivši ban grof Teodor Pejačević, da ima zaupanje napram politiki vlade in bana. Govoril je potem o vprašanju železničarske pragmatike in povdarjal domoljubno naziranje, ki ga ima ban v tem vprašanju. Izjavil je dalje, da zaupa banu, ker je povrnil deželi ustavo in ker namerava poravnati pot k normalnim razmeram. Polemiziral je potem proti posl. Zagorcu, in njega trditvi, da je nemogoča poštena nagodba med Ogrsko in Hrvatsko. Na to je govoril posl. Lisavac (radik. Srb), ki je bil neprenehoma prekinjen po samostalnih Srbih. Razložil je stališče radikalnih Srbov in povdarjal etiško in historiško edinstvo Srbov in Hrvatov. Istodobno je skušal dokazati, da obstoji vseeno neka razlika med Hrvati in Srbi. Med njegovimi izvajanji, ki so bila opetovano pretrgana po burni veselosti, je prišlo tudi do hrupnih prizorov med poslancema Radićem in Elego-vičem. Predsednik je pretrgal sejo. Po zopetni otvoritvi iste, je izjavil predsednik, da daje posl. Radiću in Elegoviću strog ukor. Na nov beseden boj med obema poslancima, je došlo ponovno do hrupnih prizorov. Konečno je nastopil mir. Predsednik je izjavil, da mora najojstreje obsoditi posl. Radiča in Elegoviča, ker sta se pregrešilo proti dostojanstvu sabora inje potem podelil besedo posl. Lisavcu za nadaljevanje njegovih izvajanj. Nesreča na železnici. PARIZ 9. Orijentni ekspresni vlak je danes skočili iz tira, ko je vozil v postajo Vitry-le-Francais. Pri tem sta bila ranjena strojevodja in kurjač. Potniki in drugi uslužbenci železnice, ki so ostali nepoškodovani, so nadaljevali potovanje z drugim ekspresnim vlakom, ki je bil sestavljen ter so došli tam z eno uro zamude. Poljedelski minister v Gorici. GORICA 9. Voditelj poljedeljskega mi-nisterstva vitez Pop je prišel včeraj predpo-ludne sem. Ogledal si je včeraj popoludne gozdno in domensko ravnateljstvo in danes predpoldne obe kmetijski šoli, slovensko in italijansko, pri čemur mu je dal deželni tajnik dr. Pettarin potrebna pojasnila in mu predstavil voditelje in učitelje. Opoldne je obiskal načelnike oblastnij in si potem ogledal deželno poljedelsko kemično preskuše-vališče. Jutri odpotuje minister v Trst, kjer se vdeleži zdrka oklopnjače „Zrinyu. Kralj Peter v Turčiji. CARIGRAD 9. Srbski kralj Peter je odpotoval na sultanovi jahti na sveto goro Athos. Ustaja v Albaniji. CARIGRAD 9. Sinoči so odšli tri bataljoni prvega voja v Prištino. Jutri in poju-tranjem odideta dva polka pod vrhovnim poveljstvom ŠefketTurgut paše. Dva dni že ni stm nikakih poročil o dogodkih v Albaniji. SOLUN 9. Ministerski svet je sklenil, da se ima s pomočjo 25 batalijonov izvršiti z vso eneržijo v najkrajšem času potrebne reforme v Gornji Albaniji. : Izvesti se ima ljudsko štetje in povzeti posestno stanje. Voditelje sedanje ustaje se postavi pred sodnijo, a ljudstvo se ima štediti. _ is Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva r Merkur" v Ljubljani. Sprejmejo ee: 4 knjigovodje, 3 kontoristi, 1 poslovodja, 4 pomočniki mešane stroke, 2 pomočnika železnineke stroke, 6 pomočnikov manufakturne stroke, 2 pomoč, špecerijske stroke, 1 pomočnik galanterijske široke, 4 blagajničarke, 1 kontoristinija, 6 prodajalk, 1 potnik, 3 učenci, 1 praktikant, 1 skladiščnik. Službe iščejo: 3 knjigovodje, 2 kontorista, 1 poslovodja, 2 potnika, 20 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov železninske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 11 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki modne in galanterijske stroke, 8 konto-ristinj, 5 blagajničark, 7 prodajalk, 0 kore-spondent. 2 učenca, 1 učenka, 1 skladiščnik. Posredovalnica posluje za delodajalce in Žlene društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. 3nati je treba Pekatete pravilno pripravljati pa bodo vsakomur dišale. — Navodila daje kuh. knjiga, ki jo razpošilja Prva kranj. tovarna testenin v Ilirski Bistrici vsakomur zastonj. :::: Marija Keršovani Herman Diehl poročena. Trst, 10. aprila 1910. Poslano*) Odprto pismo Gospodu Dr. Gustavu Gregorinu Trst V odgovor na Vaše odprto pismo v „Edinosti" štev. 98 izjavljam, da nisem o Vas ničesar govoril in še manj Vam pretil. Vse je le domišljija mojih nasprotnikov, oziroma volilni manever. RODIK, dne 9. aprila 1910. Josip Babič. *) Za članke pod tem naslovom uredništvo odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva. C. in kr. vojašfci stavbinsti oMelet 3. voja == v GRADCU. - Razglas. Radi oddaje v najem vojaškega kopališča v Trstu za dobo od 1. januvarja 1910 do 31. decembra 1912 se bo vršila pismena dražba dne 20. aprila 1910 ob 11. uri pred-poludne v pisarni c. in kr. voj. stavbinskega oddelka 3. voja v Gradcu, Elisabetstrasse 18. Vsi oni, koji žele se udeležiti te dražbe, naj blagovolijo poslati svoje pismene ponudbe. Dražbeni pogoji radi oddaje zgornjega kopališča kakor tudi uzorci za sestaviti ponudbo se zamorejo vdobiti od 9. do 18. aprila t. 1. vsak dan mej navadnimi uradnimi urami pri c. in kr. vojaškemu stavbin-skemu nadzorništvu (Militar Bauaufsicht) v veliki vojarni v Trstu. Vadij, ki se ima položiti znaša K 2000. GRADEC, dne 6. aprila 1910. Od preskrbovalne komisije c. kr. vojaško stavb, oddelka 3. voja v Gradcu. I VELIKI DOHODI ZA LETNO SEZONO JOSIP 8PEHAE TRST, ulica S. Caterina štev. 9 - Piazza Nuova je bogato založena z veliko izbero Bar Zadnjih flOVG8ti Z8 LETNO S0Z0R0 po jako zmernih cenah. — SPECIJALITETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLAGa. Iztera srajc, oTratnito?, tmatiijc, zapestnic itd. - Na ftlio sb -ošiljejo uzorci- Na obroke I msW& Velika iZbera Na obroke! izgotovljen. oblek za gospode ln manuf. blaga po Jako zmernih cenah JAKOB DUBINSKY, Trst, Barriera 34, II. n. S - t f ALI 0GLA7I ■■■■■■ ■■■■■■ MALI OGLASI se računajo po 4 stot besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tink. Plača se takoj Ins. oddelku. StajersTa vina (5 (pripravna za miš-maš) 3) knkor tudi pristni Opolo in belo z Visa sladko, ali pa pristni istrski teran domaČe vrste, izboren refočk in Asti spnmante se dobivajo samo v zalogi buteljk E. Jurcev, Trst, Acquedotto 9. gg— SPREJEMA POŠ1LJATVE. ——■ ALEKS. FRANC MAYER - TEST žgalmca kave TELEFON 1743. Najboljši Tir aa. dobl-raaje p«&ene kave 7olnno krompirja, zelja, česna, čebule in sladke &CMUya repe, Angust Z o 1 i j a, Trst, ulica deli' Olmo 8t». 12. (2001 Hiša na prodaj. se bo prodala na prostovoljni dražbi dne 10. aprila 1910. ob 3 urah po -poludne na licu mesta hiša štev. 67, obstoječa iz štirih sob, kuhinje, shrambe, veže, kleti in verande, i al je dotični blev, dvorišče in vodnjak. Vsklicna cena K 5000'— Đražbeni pogoji na razpolago pri sodniji ia notarju Dr. Homer v Pežani._396 flcol ze'° pohleven, moćan in ne prestar — se U 0131 kupi. Ponudbe na: Hochmiiller, Trst, Via Cecilia 13. 498 flfiHa CO mala 8°bica za K 2*20 na tede n v U U U O. OD ulici Gaspare Gozzi štev. 3, II, n. vrata 5. 590 flfflnrlo CD Sp "log® dalmatinskega vina UUpriO SU JU v ulici Giacinto Gallina št. 4, kjer se prodaja vito črno, opolo in belo. Postrežba na dom. Vino je najboljše vrste. Za obilno ude-ležbo se priporoča Franjo Dvornik._533 Prictno vina viP*vsko laatnega pridelka, r I IdUla V111(1 istrsko in o poletnem času kraški teran, priporoča slavnemu občinstvu Franc Štrancar, lastnik gostilne „Pri Vipavcu" ▼ ulici Indufitria, zraven ulice Giuliani._375 uJ. 8quero nnovo 7 Ima pijače in jedila prve vrste. Priporoča se slavn. < hčinstvu za obilen obisk H. K o s i č. 1237 Gostilna „Al Ginnasio" Dobro jutro! je običajni jutranji pozdrav. Izkušnja nas uči, da odločuje pretek prvih dnevnih ur na razpoloženje celega dne. Zategadelj je važno, da zajutrkujemo kar nam dobro tekne in ne razburja. Vsak pije zjutraj najraje svojo kavo. Ta pa ima le tedaj slasten okus in ne razburja živcev, ako je narejena iz KATHREINER - KNEIPPOVE SLADNE KAVE. To uvažuje skrbna gospodinja in da se obvaruje manjvrednih izdelkov, zahteva pri nakupu ne samo „sladno kavo*, ampak pristen Kathreiner. Hranilno In pos društvo u Nabrežlnl rtgistroT. zadruga z omejeno zevezo Vabilo na redni občni zbor ki se bo vršil v ntdeljo dne 24. aprila ob 4; uri pop. ▼ občinski pisarni v Nabrežini. DNEVNTRED: 1. Polaganje letnega računa za leto 1909. 2. Poročilo kontrolnega odeeka. 3. Odobrenje računa. 4. Volitev načelstva 5. Volitev 3 udov v kont odsek za 1 1910. 6. Razni nasveti in predlogi. K obilni udeležbi uljudno vabi NAČELSTV0. ■ —IIK Komvnm DKUŠrVO v Soeerbm reglstrovaaa zadruga z omejenim jamstvom vabi k rednemu letnemu Franc Bandel iz Srinega, občina Šmarj e i toči belo vipavsko vino v I ulici Veduta Komagna št. 26 po 32 novčičev, na dom po 28 in na debelo od 10 litrov naprej pa po 26 novč. Priporoča se za obilen obisk. 581 Alohlirana soba z ^vemi pc&teijami in branoj mtJUliraild v slovenski družini odda se v ul.' Farneto 12, L nadst. 549 Hi niffl hifio n& Kotzq v Gorici s pritličjem in nOVU nadstropjem, vsako Štiri sobe, proda L e-banPeter, Šempeterska cesta 7, Gorica. (579 Pn_—_ I Jsapoljake testenine, bolonjski riŽ, salsa I U2Ul ■ g sicilijanskoga paradajza se prodajajo v ulici Farneto 3. Uq nrnrloi 80 zemljišča ob morju od Grijana Ud prUUdJ do Nabrežine za novo Opatijo. PBODA BE ali da v najem kresen dvorec pri svetokriškem kololvoru. Sest prostorov in podzemska klet. — DVOBEC se proda. Deset sob, velik vrt ob vozni cesti. — Sv. Križ. — Kavarna Rafael Francais. __ v ul.ci Arcata 7 rednih cenah velika partija izgotovljenih oblek in hlač za delavce. Lastna krojačnica. 592 llhn70n slovenski visokošolec išče dobrotnika, UDOZcn ki bi mu posodil nekaj denarja, ker je v veliki revščini. Ponudbe na Ins. oddelek Eiinosti prid štev. 272.__572 Hiiicn z zemljiščem v okolici želi se kupiti. Vrednost kron 4000-6000. — Naslov pove Inser»ti'i oddelek E1ino*ti. 589 Loterija na korist varstva dojencev. Loterijo z mnogimi dragocenimi dobitki priredi človekoljubno društvo „Varstvo dojencev" (Sauglingsschutz) nepreklicno že dne 12. maja. Prvi trije glavni dobitki v vrednosti 60.000 K, 5000 K in 2000 K se izplačajo na željo tudi v denarju. Srečke po 1 krono se dobivajo v vseh tobakarnah, loterijskih kolekturah, menjalnicah in pri loterijski u-pravi na Dunaju I. Jakobergasse 5. občnemu •• zboru ki se bo vršil dne 24. aprila 1910 ob 4. uri popoldne v zadružnih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1 Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje letn. računa za 1. 1909. 4. Slučajnosti. ODBOR. Ed.Sfeinerm sinovi TRST, ulica Geppa štev. 19 Tvorniško skladišče vsakovrstnega zrcalnega in ploščnatega stekla Tovarna zrcal ln brusllnie kakor tudi izdelovanje umetniških steklenih predmetov. G. Sintfch & A. Bojchin Avt?rfz&vini mehaniki, 1/istaJ. vode in p ina Tm, Via Rossetti 5, Telefon 133, ril. 17 •■• Popolne insiaaacije ••• sesal k. - KOPELNICE. - Peči itd. Novi sesalni aparat za čistiti plinove cavi (l.-stnf zistom) ::: Proračuni na zahtevo gratis. ::: sgrebski -fe3 ___n I § ¥ JgSl socoocooooco kot priznano strun. i iti "lcvamisko z nami« pridatek i za kavo J Butec I - Še si nisi zapomnil, da ne kadim drugega ciga- K retnega papirja ali ovitka :: kakor edino in vedno le ... Podpisana priporoča svojo dobroznano gostilne „Pri stari breskvi'1 dere Ster. 17, kjer toči najboljši KRAŠKI TERAN istrsko črno in vipavsko belo vino Domača kuhii " Postreže ob vsaki uri z mrzlimi in gorkim i ji Postrežba točna. — Cene zmerne. Za obilen obisk se priporoča udana Jo sipin a Fifter. gostiloiČarka. r-B mm Veliki Kinematograf M i ,Colosseo41 Ul. Rossetti 4, vogal Giotto. Soboto 9. in nedeljo 10. aprila 1910: Vekinteresanten . <§X§) vspored @@ li I. prostori st. 30; Otroci lo vojaki 29. M IV U. prostori si 20; Otrool io vojaki 10. JTU Cene nizke H. Alte & Velika zaloga z manifakturnim blagom olloa Nam it. 3*, ▼o®*! mL S. Uinn, a podnunioo mL S. Luuro ft< ai dovolj njt ahrarttti jfaraa ohliartii ia sroif ceojene oi^mtAm, da ja Jako pjpBoitta trojo av lofo kakor tadl ptvsMi prastavo MU * psU V obeh prodajalnieak doliva ss posebno p« iMfi ss nofti fc m a* vrotai okraski ss lilftip 6AB8KE ZAĆTA Kupljeno Ma«o( katero skidifno nI ugajalo, so zamenja ali pa «• vrne dena? i %l brez nfkakih zadrikov. Fartraiatt la se vreprlfietL Veliki moderni Kinematograf ulica Media 40 M M M Jure Karaman Zaloga vina: V. Tintore lO, Gostilne Via Scorzeria 4 in V. Valdirivo 14. Eii t Trstu za privlačne wmk - NainHa mmMi Fratelli Bauber: Trst, ulica Carducci 14 (prej Torrentel Zaloga ustrojenih kož. I T- Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta i z sediUspjes Zanimiva novica za vse! V prodajalnici železnin in kuhinjskih ter —— hišnih potrebšči i ga=—a? dobiva se raznovrstno blago in po najnižji - - ceni. - - Prve praktične žepne svetiljke „IMPERATOR" po Kron 2-50 komad. U^IBcRTO CESCA, Caserma 11. Goip. Jure Karaman iz Kr la (Jesenice/ j j Dal macija i ložslje aa t -dnji mednarodni razs'avi v Pariz s^jja iz*r**n * dalmatinski aka vina (črno, be'o, opolo in refoSk) in bil cdlikovfn t diplnmo /Inte kolajne in častnim križcem (Diplome de Mćdaille d' or avec Croix df Honneur du Mćrite H k? Ali se hočete po ceni obleči ? Pojdite y dobroznano trgovino ALLA C IT TA' Dl TRIESTE Tntt ulica Giosne Carducci n 40 (prej Tcrrtite} Tam dobite Noske obleke ... od Kren 13 do 56 Obleke za dečke . od Kron 6 do 30 Otroške obleke . . od Kron 2 do 20 Ve ik izbor blaga iz inozemstva in iz domačih tovarn. Velika zaloga »rajo, hlač ln dinglh predmetov za delavce. sprejemajo se naročbe po meri. ALLA o .TA' Di TRIESTE TiSt, ni a Giosne Carici SleT. 40 (arej Te?reuts) p "oc?po Restavracija Jrst, ul. Cariteeci št. 13. Podpipani opozarja spoštovano občinstvo od di ne.-i ia nadalj j na renomirano umetniSko TAMBURAŠKO DRUŠTVO pod hvalevrednim upr^vit^lisivorn STJ HE6J? o gespedič« n, 4 gOripodoT; izbrani jrlaa-beni program g ram^urcami in lifo-tom ; plesanj en in pevsnjem m.r. pesmi. Koncert je vsak večer od 7. ure zvečer do polunoči. Ob nedeljah in praznikih MAT-TINČE od 10. do 1. ure pop. Vstopnina prosta. Za mnogobrojen obisk se priporoča JOSI? DOM1NES. POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO jPO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TRST - V«A MALCANTON - TRST g Glas gre po deželi ! Praktične gospodinje kupijo dobro zanesljivo belo blago (perilo) le pod znamko: Cesarsko, Papeževo, Ciril-Metodovo, Škofovo, Madono, Štefanie, Giorgina, Glo-ria, Holland, Austria, Primorsko, Creas, Consum, Wassertuch, Jekleno, Narodno, Kneipovo platno itd. Celo opremo (balo) za neveste (novice) kakor tudi razno drugo modno in manufakturno blago v veliki izberi in nizkih cenah priporoča slavnemu občinstvu : t mika Hsdžef & Vzorci na razpoko- —— ■bm—mbbi Vsi on! bolniki kl nimalo alastl dojadi, oni, kl trp rt na slabi prebavi, zapiranju, žgaravloi, nabiranju pr« k varnih ki elin v želodcu, fla obola ln brdu, ozdravijo, ako pijejo izvrstna želodčne kapčjice tekarre sv. Cirila in Metodija v Pazinu tor postanejo zopot jakl in ayežl. Cti a 6 Bt^klenic K 2.60 „ 12 „ „ 4.SO iZCi^M S" t kI trP* na kaaljn, pluone- ^f S^i^a i rži, mA katttr tozbomu diha- nja, alaboctl in blclraTila dobijo m sam-« 7 1'/liani sv- Cirila In Mčtođc 0 Pazinu (ISTa.'\ ter se poiljei po po*tneai porietja aH pa proti predplačija. — 2?avo4Ue za uporabu Jo prlložano s&kl atoklanlol ">JC2 j lata lekarna priporoča svoje leke kakor : Švedske • kapšjlce p« K t la 2, rea^la proti kostst'rjljo K 1. ŽsIszm o Klrn-Vi*» K I 60 itJ. Zobni ambkiat *rIj DFJleRsJartiaeili ordinira od 9— 5. 3.—7. Trat, ul. Barr-ers vecchia 33 — II. u&d. — Hidravlični cement za zidanje temeljev, kanalizacije, uliti ko&i za okrasitve p9 matrici za kopalnice itd. Kro.a 3 — e/0 kg §ll/YIO iT! Trst, ulica dei Galsi št. 3. Telefon 1889. Kvadrell iz tarvnatega cementa v ve! kosti 25 cm3 in 20 cm*. rite EDIMO mm Mohanična dtuainio^ iitfi zapriseženi cenilsc Trat - uiica Qeppa št. 12 - Trat Ets-kluzivr.o zi-stopni&tvo in zalc^r. rtvetovnotnine tovtrne koJes bicikijev io __iiiotociklet STIKIA tvr- dke Jo<;li Pneh dt C«, t Gradcu llUrkopp 4 Neurii kakor tudi tu- in inozem^rih tvnlk veliko zalogo priti klin. Zalaga in upa j iva ehktr. zvoncev* — Sprejme kakorfinoaibodi popravo v Bvoji stroki. izp M C Pravi ln pristni • za 2flčeDj9 ia brepčatije krTl :! :: SIRUP PAGLIAN tvrdke prof. K SiNKSTO - -PAG LIANO, N KAPELJ - -(lastna hiša) Cal2ta S. Marco 4. .\\wvsg a Niš Sirup Pa^rUane se prodaja v bolj šili lekarnah monarhije. Isti je i?delan strogo po originalnem recepta iznajditelja pok. prof Pagliano. C iP 911 fl I Naznanjamo da nimamo nikakc skupnosti z ravno » ivKnlLU i tako imenoranimi tvrdkami, ter upozarj»Be in »varimo p. n. odjemalce na škod jive ponaredbe, ki krožijo nekaznovane, B_ ter se skoša prodajati z raznovrstnimi sredstvi reklame. Vsled večje garanc je, ds. se dobi pristno znamko, ki se razlikuje od dragih to vrste \ svetujemo, da se obrne vsakdo direktno v Neapelj ali pa k glavni ' 2llogI MflRlO LflNG, lekarnar -- TRST. -- i Bednarz Ferniccso! — trst______^ | Sshnl&sj • Mite® San £azzzro št. " Motori na plin, benzin, nafto in petrolin. Centralni toplovodi.