duhovno, življenje
LETO (Ano) VIII. — ŠTEVILKA (NUM.) 138 J U L I J (J U L I O)	1939
Nekaj prizorov iz trgatve v Mendozi, ki se vsako leto začne z veliko svečanostjo, na kateri izvolijo tudi “kraljico trgatve”.
(Odlomek iz potopisa “l’o Argentini sem in tja”)
Toda ljubitelj božje narave ne obupu tako kmalu, tudi jaz nisem. Kar dalje sva lezla. Kjer ni šlo po ‘lv«h, je šlo pa po štirih. Le naprej, le više.
Pa se mi je nasmehnil od tanile droben rumen eve-*(!k. Naj bo že ‘‘kozja brada” ali ‘‘papeževa sveča ’ ali !'a “kurje zdravje”... vsaj cvete, tako sem pomislil 1,1 ko sem pogledal točneje, sem tnalo dalje tja opazil l|di droben moder cvetek. A tam na levo je samevalo htdi redko grmičje z drobnim listjem. . . kot da je vrsje borovničje hotelo s svojo dobro voljo izpolniti vrzel 1,1 dati vsaj nekaj življenja tej tožni puščavi, tako mi je lir*sla misel. Pa ni vrsje in ne borovničje. pa. tudi bo-1<,v.je ne, ker iglastega ni prav nič videti nikjer, temveč (|>td{() grmičje, kot sem ga videl po puščavi na potu ■' San Rafaela, nekatero bodeče drugo gladko... toda !|'ti eno ni imelo veje, ki bi moglo služiti za palico.. . Ti 'l'0liija ti! Doma smo na vso silo preganjali leščevje, '*kaj pa hi ga za potrebo sadili, če bi le hotelo rasti... In tistole tamle, kaj je ‘J sem pokazal lep bel cvet, bil podoben liliji, le nekoliko rožasto nadahnjen.
To je pa cvet od kaktusa, mi je spremljevalec po-tostiil.
Poglejte tamle, mi je pokazal in zares. Kar zavzel lieil! se. Cela greda tega cvetja, in kako Čudovito polni
cvetovi.
Počakajte, mi ,ie naročil, u lomil si je malo vejico grmiču in previdno segel z njo pod cvet in ga je drgni
•le treba previdno, mi je pojasnil, zakaj kaktus se 11,1 braniti in grdo zbode.
čudovit cvet je to. čudno, kako žalostna prikazen kaktus sam. A cvet njegov je tako bogat, da je malo v*ja, ki bi se z njim moglo meriti.
Tako sva korakala više in više.
(j Razgled. Kaj bi pravil. Na vse strani same razje-.^‘oe gore drobečega se rdečega kamenja, ki so poma-mestoma z bolj ali manj temnimi lisami. Sem pa tja ' k grmiček, večinoma pa brez vsakega sledu zelenja. V ^dinih bregovih še vidiš kak grmiček, na solnčni stra-l)il nič drugega kot gola groblja kamenja.
Pač. Tamle pa je le nekaj. V belini megla tone ]. 'j'ski velikan. Akonkagua je tam. Morda sc nama po-za kak hip, toda ne verjamem veliko, je menil 1 emljevalee. In tanile spodaj, vidite!
Inj ,l'i res- Sredi te gorske puščave; ki je neprimerno -I žalostna kot Ilribarica pod Triglavom, zeleni kras-P°l,ie in vabi zeleno drevje. Tam je Potrerillos. Edi-, bil z<1lenica v tej gorski skupini. Kakor rajski vrt je ^ yideti tja notri v dolino. Više gori, kjer prične spet p 'Lisi breg, je pa spet ista mrtva podoba. Torej v L. ®l'ilIos hi pa nemara le lahko lepo v senei molil
eVlj.
S v e t o g o r s k a prireditev
se bo vršila 20. AVGUSTA, ob 3 uri pop., v dvorani
AZCUENAGA 158 (pri Pl. Once)
NA PROGRAMU: Igra v dveh dejanjih: Marija roma na Skalnico.
Plesni spev: ‘‘Sem deklica mlada vesela”., Slovenski film: “V kraljestvu Zlatoroga”
Film posnet na naši proslavi 400 letnice Sv. gore. In še mnogo drugih izbranih točk s sodelovanjem raznih slovenskih društev. — Igra naša godba. VSTOPNICE: Za moške $ 1.—; za ženske 50 cent.
(Oskrbite si vstopnice v predprodaji.)
k
DUHOVNO ŽIVLJENJE je mesečnik.
Uredništvo in uprava:
Pasaje Salala 6 0.
Urednik: Hladnik Janez.
Telefon 63 - 6832
Kliči od 11—13 ure in po 7 uri zvečer. Ol) sredah in petkih popoldne ni doma. f.etna naročnina za Argentino 2 $. Za Jugosavijo 40 Din.
Za druge dežele 3 $.
CERKVENI VESTNIK
2. julija: Maša na Paternalu za Marijo Skvarča.
9. julija: Maša na Avellanedi za Frančiško Čermelj.
16. julija: Maša na Paternalu za Ivana Bratuša.
23. julija: Maša na Avellanedi za Karolino Budin.
30. julija: Maša na Paternalu za Ivana Wider.
Molitve vsako nedeljo pop. ob 4 uri na Paternalu Av. del Čampo 1653.
SVETOGORSKE SLOVESNOSTI
se bodo nadaljevale po sledečem programu :
20. avgusta ob 3 uri velika prireditev v salonu "San Jose’’ v uliei Azeuenaga 158, s sodelovanjem raznih društev. Uprizori s > več iger. Videli bomo na filmu tudi sa mi sebe, kako je bilo na naših slovesno stih ob 401- letnici na Paternalu in Avellanedi.
29. okt. V Novi Pompeji ob 3 uri pop. shod.
3 dec. bomo romali v Lujan, kamor ponesemo podobo svetogorske Kraljice.
PRVO SVETO OBHAJILO
8e bo .vršilo 17. decembra. Prosim, da /e sedaj priglasite otroke. Vpišite jih v svojih župnijah, da se bodo tamkaj pii previjali na prvo sveto Obhajilo. Tamkaj naj pristopijo k božji mizi s svojimi, so-učenci 8. decembra. Ko bomo pa imeli mi tisti lepi praznik 17. decembra, se bodo pridružili s "sogunda comunion” in doživeli veselje tudi med našo mladino
Dekliški zbor. Vsem staršem, kateri bi mogli pošiljati svoje hčere, manjše in tudi večje, da hi se vadilo za pevski nastop na veliki prireditvi 20 avgusta, naj se oglase. Vaje bodo ob sobotah in nedeljah popoldne v šli na Paternalu. Prijavite se pismeno ali ustmeno izseljenskemu duhovniku ali pa v šoli na Paternalu.
SVETOGORSKE PODOBICE
ser prav ljubke. Zgoraj je podoba svetogorske Kraljice, spodaj pa pogled na Sveto goro z novo baziliko. Imamo jih s slo venskim in španskim besedilom. Prav ljubek spominček so in jih bodo veseli doma, če jim v pismu priložite katero, kakor tudi od tam semkaj radi kak tak spominček pošljejo.
Imamo jih veliko zalogo in se dobijo:
Vselej oh priliki našo službe božje,
V	bankah Germanico in Holandca,
\ šoli na Paternalu (Paz Soldan 4924). Na Avellanedi pri Utrošu, Dean Fu
nes 287.
V	Rosadju jih dobite pri šolskih sestrah, pri čuku Jožetu (Paraguay 5471), pri ži gonu (Las Delieias) in pri.Misleju (La
!prida 5747).
j V Cordobi pri Jazbecu (Colon 3100) in pri Geču (25 de Mayo 2610).
V	Parana jih imajo pri Persoglicvih (Cervantes 347).
V	Bahiji Blanki, pri Ferletičevih (Alvi I rado).
V	Lomi Negri jih ima Štular.
V	Mendozi v " Despensa Trieste ” (San Martin 245).
V	Montevideo pri g. Doktoriču.
Kdor jih vzame deset ali več so samo po 5 eent. Posamezne pa po 10 cent.
BIRMA V ROSARIJU
Pričakujem vsak dan odgovora od ško fije. Vsekako že ni več daleč, zato prosim vse naše v Itosariju, da se na tu dogodek kar pridno pripravljate.
Krščeni so bili: Igor Hektor Sulčič \ Floresti. — Marta Flora Kodrič na Paternalu.
Poročila sta se v Floresu Marija Maru šič iz Opat joga sela in Ivan Planinec', iz šent Lovrenca na Dolenjskem.
Kdo ve kje živi Jakob Uršič iz Drežni ec. L. 1031 in 1032 .je bil v tis. Airesu, potem ni več glasu od njega. Domači so zanj v skrbeh. Kdor hi vedel zanj naj nam sporoči.
KORISTNI NASLOVI
Poslanstvo kraljevine Jugoslavije z» Argentino, Brasil, Uruguay in Paraguay: Charcas 1705, Bs. Aires, U. T. 44—6270.
Konzulat kraljevine Jugoslavije v Rosario: San Lorenzo 937, Rosario de Santa F6. U. T. 22—012.
Izseljenski korespondent za Uruguay: Ituzaingö 1322, Montevideo, Uruguay.
Provincialat Slovenskih šolskih sester Rosario de Sta. F6, calle Cördoba 1646, Telefon: 28—083.
Izseljenski duhovnik David Doktorič; Ituzaingö 1322, Montevideo, Uruguay Telef. 87959.
Izseljenski duhovnik Kastelic Jože: con-darco 454. Telef. 63—2435.
Slovenska šala na Paternalu: Paz Soldan 4924, Buenos Aires.
Slovenski list, General Cesar Diaz 1657 Buenos Aires, Argentina, U. T 59- 3667.
Zavetišče Lipa, Villa Madero FCGBA
IZ UPRAVE
| Iz Lome Negre in iz Bahije Blanke sei i | naročnino v redu prejel. Hvala. Prosim še vojake i/. Cčirdobe, da bi poravnali miroč nino, kar lahko opravite pri Jonkcju iz. Rio Ceballos in pri Jazbecu.
Tudi drugod so nekateri še na zaostan | ku. Prosim ela pošljete na moj naslov v priporočenem pismu ali pa osebno izročite Plačate lahko tudi g. Laknerju na Banki Germanico iri g. Škrbcu na Banki Holandes in v šoli na Paz, Soldan 4924,
Naročnina je za celo leto 2 pesa.
Pošlje se lahko tudi v poštnih znamkah po 5 in po 20 eent.
BANC0 GERMANICO
DE LA AMERICA DEL SUD
Avcla. L. N. Alem. 150	Buenos Aires
BENEFICIOS SIN IGUAL, PARA LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA:
I" Dspartamento Yugoeslavo II Representante exclusivo en la America del Sud
de
(aja National de Ahorro Postal - Belgrado
Kn Yugoeslaviä existe ima grmi institucidn hancavia: Gaja Nacional de Ahorro Postal, y que por todas las operaciones que efecttia garante la Nacion, por io tu uto es inquebrantable.
Knvie sus givos a Vugoeslavia unicamente y por intennedio de su representante ofieial.
GAJA DE AHORRO — GIROS — PASAJES POSTERESTANTE
. tlorario de 10 a 15, Säbados de 9 a 11 horas.

KULTURNA KRONIKA
Za predstavnika republike čile v Jugoslaviji je bil imenovan Ktevan Ivovič. Za atašeja pa Ivo Gnrafulovič-Duhravčič; ona v Čile rojena jugoslovanska sinova.
V Punta Arenas (čile) je bila 9. aprila otvorjena jugoslovanska šola, katero vodi novodošli učitelj Andrej Kukolj.
11. junija. V Rosariju >e je vršil občni zbor šolskega društva. 18. junija je bila proslava 400 letnice Svete Gore na Pa-
tcmalu. — Istega dne popoldne sc jo vršila v Villa Dovoto šolska- prireditev tamkajšnje slovenske šole.
25. junija 400 letnica Svete Gore in obletnica slovenske službe božje na Avellanedi.
Na Dock Sudu postavitev temeljnega kamna jugoslovanskega doma,
\ Cördobi zbor vseh Slovencev za ustanovitev skupnega društva.
Kako je bilo na 400 letnici Svete gore
Malo grozeče je bilo vreme ono jutro 18. junija. Kar hudo mi je bilo, ko sem videl zjutraj nagromade-ne oblake... Vreme je sicer Se dobro viselo, toda za tiste, ki nikoli niso trdno odločeni za kako versko stvar bi jim je vsaka malenkost dovolj, da svojo odsotnost opravičijo, zanje je bilo čislo dovolj, da so izostali.
Ob 9 uri in pol je že bilo precej ljudi. Lepo po malo so kapali. Prišel je dr. Berisso, s katerim je bilo dogovorjeno, da bo snemal ob tej slovesnosti tudi film, ki bo nam za spomin, pa tudi lepa stvar, ki jo bomo poslali v domovino, da bodo imeli tudi tam en spomin več na svojce v tujini.
V zakristiji je čakala podoba Marijina. Krasna podoba svetogorske kraljice, pravi umotvor. Slika na platno, delo sestre Alfonze, (i. Ciril je dal sliki krasen okvir, ki podobi njeno krasoto še poviša in gospa Cotiče va je podobo ozaljšala s krasnim cvetjem, ki se beli med zelenimi kitami bršljana...
Ob napovedani uri se je sprevod razvrstil. Naše dobre sestre so vodile najprej belooblečene deklice z dič-nimi košaricami cvetja, da ga bodo trosile Mariji na njenem slavnem sprevodu.
Za številno duhovščino, so nesle bele deklice Marijino podobo. Kar prevzelo je navzočo množico, ko sc je prikazala prekrasna podba Marijina. Sama svetogor-•ska Marija v vsej resničnsti, kakor živa, bolj jasna, bolj mila kot na sami svetogorski podobi, se je nasmehnila, kakor da hoče podati njenim vernim malega Je-zuščka, ki ga tako toplo drži v svojem naročju.
Med palmami po poti skozi razkošni park zavoda, v čigar kapeli se je naša slovesnost vršila, je stopala procesija naprej proti kapeli.
Pevci so čakali na koru. Spet se je zbral moški zbor, da zapoje ono prelepo mašo, pridružile so se mu tudi pevke. Kar kmalu je pridrobnela mala deea. Vse bele deklice, ki so usipale cvetje, da bo Marija med ložami stopala tja pred oltar. Nekaj nepopisno lepega je bil ta pogled.
Iz kora se je tedaj zlila svetogorska pesem.
Na oltarju je bil svetogorski kraljici že pripravljen prostor. Med svečami, ki sp jih nosile bele deklice, je nadaljevala Marija svoj pohod. Tik pred njeno podobo je stopala duhovščina. Vodil je slovesnost izseljenski duhovnik kaplan Janez Hladnik. Ob njegovi strani dijakon in subdijakon in še en duhovnik.
Dijakon je postavil Marijino podobo na oltar, nakar jo je g. Hladnik blagoslovil.
Med tem se je cerkev kar čisto napolnila in začela se je sveta maša. Spet smo slišali moški zbor. Navzoči nenaši, tako gospodje duhovniki kakor tudi g. dr. Be-risso, ki je snemal film, so bili nad petjem naravnost očarani. “Que coro mas formidable’”, “Hay <jue felici-tarlos”... take in poffobne izjave je bilo slišati.
Po evangeliju je spregovoril g. Hladnik. Najprej je obrazložil smisel slovesnosti v španskem jeziku: Trikrat je Marijino svetogorsko sveliše vstalo iz nič, trikrat je Marija vzela v posest svetišče na Sveti gori, da bi od Lun nad našim narodom vladala. Skozi štiri stoletja so Romali polni upanja in se vračali polni tolažbe naši pred-namei. Tudi v sedanji stiski, ko domovina toči trpeče «olze nad premnogim trpljenjem, tudi danes se s prav Lstim zaupanjem obračamo do nje in bo gotovo tudi sena.) naša prošnja materinsko sprejeta.
Nato je g. Hladnik nadaljeval po slovensko: Kdo m doživel danes s polno dušo onega nepozabnega dohodka, ko smo romali na Sveto goro. Daleč in visoko gori •K stalo Marijino svetišče. Trudne so bile noge, morda ze ranjene. Marijino svetišče pa se je skrilo za brdom. a nismo zdvajali. Vedeli smo: še tam naprej in spet
se bo Marijina cerkev pokazala in še korak naprej, pa bomo tam... O, kako polna je bila duša, ko je romarja prav iz bližine spet pozdravila Marija.
in mi tukaj! Ali nismo tudi romarji. Nekoč smo videli iz dalje, kam smo namenjeni. Tja gori na božjo goro vodi naša pot. . . Pa se je vrh gore skril. Mnogim je sploh omagala vera. Saj ni nič gori na vrhu, tako zdvajajo. .. In nekdo je ccio predrzno zapisal “moder nasvet’’, da naj prepustimo vero vrabcem.,.. Kako bridko zares. Trpinom', ki vam je življenje vsak dan sama bridkost, in ki mu niore samo upanje na srečno večnost dati vrednost... tem trpinom sedaj uropati še tisto, kar je edina uteha: upanje na srečno večnost, ki nam jo kaže vera, ali ni to največji zločin!
Ne! Četudi se vrh, ki je našega zemeljskega romanja končni cilj, četudi se ta vrh za hip skrije, četudi je človeku za hip nerazumljivo, kakšna so božja pota z nami ljudmi, nikar ne zd vaj ati, temveč pogumno naprej, kakor svetogorski romar, ki hiti na Sveto goro in ko se upehan nasloni na skalo, kjer je Marija počivala, se mu njegove moči obnove in spet lahko krepko stopa dalje.
Naj bo tako tudi nam in vsem, ki jih danes ni tukaj, tale' podoba Marijina poroštvo, da nas čaka tam gori nad zvezdami počitek in polno veselje. Pred to podobo bomo pa tudi zaupno prosili in dočakali: kakor je Marijino svetogorsko svetišče vstalo iz razvalin, tako bo tudi naš narod spet doživel, da mu bo zasijal svetel dan, katerega nam slika svetogorske Kraljice oznanja.
Sledilo je nato darovanje. Kar ostrmeli so nekateri, ko jim je prišla v roke prekrasna podobica. Zgoraj svetogorska kraljica, spodaj pa sedanje svetogorsko svetišče. Podobice v treh barvah. Zelo drago delo. Kaj čuda, ee so mnogi nato pohiteli, da so si jih preskrbeli nekaj več. Kako ljubek spominček, da ga pošljejo domov svojcem.
Med tem, ko se je slovesnost vršila, je bil pa tudi operater na delu.
V
Popoldne* ob treh smo se že spet zbirali. To pot Pa na Avalosu pri sveti Neži, da sc pridružimo farni telovski procesiji. Spet je vreme strašilo. To pot je obetalo še slabše.
Lepo v redu se je vršila procesija. Kmalu za Sv. Kešu jim Telesom se je zvrstila naša truma. Ni bila jako dolga. Dopoldne nas je bilo več kot 500. Popoldne pa kakih 400. A bili so večinoma drugi obrazi.
' Ko je procesija, katero je vodil škof iz čile dr. Rarnon Harrison, vrnila nazaj na cerkveno dvorišče in se zaključila, je prevzel besedo g. Kastelic, ki je po «pansko opozoril zbrane vernike na pomen kongresov Kristusa Kralja, kakoršen se letos v Ljubljani vrši.
Na častnem mestu pred oltarjem je bila okrašena podoba svetogorske Kraljice, katero smo potem v spre-vodu naših ljudi ponesli v cerkev in tamkaj zapeli litanije Matere božje. Po končanih litanijah smo pa molili posebno molitev k svetogorski Kraljici in se niei tudi posvetili.
\ si zbrani, in bila je cerkev svete Neže prav do kraja polna naših ljudi, bilo je torej kakih 300 oseb, so
)lh ,<l0 solz ganjeni, ko smo izgovarjali molitev svetogorski Mariji.
Kes da nismo mogli z našimi brati in sestrami ta dan poromati k Marijinemu svetišču na Sveto goro pa smo bili tukaj osrečeni, ker smo videli njen mili obraz.
Ko bomo 20. avgusta imeli veliko prireditev, tedaj bodo pa oživeli pred nami prizori te lepe nedelje in bomo videli v filmu kako je bilo lepo.
PO ARGENTINI SEM TER TJA
Kmalu smo zavili v ozko sotesko, ki se je pa spel razširila, da je dala dovolj prostora cesti in železnici in tudi skupini hiš, ki so brez življenja razpadale nad strugo. Da je bil prvotni načrt, tamkaj zgraditi elektrarno. Pa je podjetje prišlo v neko pravdo radi pravice in je pravdo zgubilo in seveda tudi ves denar, ki je bil že vložen v prepriprave, sem zvedel.
Glejte tamle, mi je pokazal fant.
Nad penasto strugo je stala precejšna zgradba. Tri ogromne cevi drže navpično v strugo in poganjajo turbine največje argentinske elektrarne na vodno silo. Skozi 4 km dolg tunel vsekan skozi goro prihaja voda. Skoro pol vse vodne množine, ki jo ima reka v normalnem stanju gre na turbine. Od tam je speljana električna sila v mesto Mendoza.
Tukaj je hotel, tako so mi pokazali zgradbo, ki se ji je videla komaj streha, ker stoji pod cesto nad reko. V hotelu so topliške naprave. Marsikateri revmatični bolnik je vesele hitel domov po nekaj dneh bivanja v tem hotelu. Po izpovedih tistih, katerih so sami iskali tam zdravja, morem trditi, da so te toplice proti revmatizmom najrazličnejših vrst izredno izdatne.
No cilju smo bili. Kam pa sedaj?
S fantom, ki mi je prav zgovorno delal družbo že v ombnibusu, sva se dogovorila, da pride ob 11 uri in bova potem skupno pohitela v planine, katere on prav dobro pozna.
In sedaj ?
Najprej bom pogledal za našimi rojaki. Saj mi je bilo povedano, da delajo nekateri v Cacheuti. Toda, kam naj krenem.
Najprej so je treba orijentirati.
Tamle je most čez reko. Toda, kakšen pa je? Ves v mreži in ziblje se. S te strani teče vanj železniški tir, a tamle.. . Da, most je bil porušen in sedaj je zasilen prehod napet na jeklene vrvi. ..
Globoko doli v strugi, morda 50 m se peni umazana voda. Čudno. Le kako bi mogla ta vodica tako silno narasti, da je porušila most? Tudi inženirji, ki so most gradili niso mislili, da je kaj takega mogoče. Pa se je zgodilo pred 5 leti, bilo je koncem januarja, torej v dneh, ko se sneg najbolj topi v planinah, je odmrznila tudi gora. Nihče niti slutil ni, kaj vse se skriva visoko gori v Andih, kamor nikoli ne stopi človeška noga. Bile so nakopičene silne mase vode in ko je led popustil, se je tudi jez utrgal in med silnim hrumom se je vdrla voda v dolino. Ob pol noči je kar v hipu pridrvel val, ki je pometel vse, kar je dosegel. K srči ni imel posebno mnogo takega na potu. Zginile so vse koče, pretrgal se je most, železniškega tira je voda odnesla ponekod v dolžini nekaj kilometrov. Tudi v zgradbo hotela v Cacheuti so se zapodili valovi in del hotela odnesli, oni del, ki je stal nižje v strugi.
Bila je nepopisna panika, tako mi je pravil natakar. Ljudje so kar mrli groze. Jaz sem bil tu zgoraj. In kar zamajala se je hiša in tedaj je nekaj zahreščalo. Mislili smo, da je sodnji dan... Minila je ena ura groze in spet je hrum ponehal in tedaj smo ugotovili, da nam je povodenj odnesla del hiše... tule poglejte: doli je slaln pralnica; sedaj leži se nekaj zarjavelega železja in del cevi, po kateri se je dovajala voda.
Za mene seveda taka elementarna katastrofa ni nič 1 novega, ker sem ze videl razdejanje, ki ga je napravila j Sora po Žireh, ki ga je doživela Idrija in Polhov Gradec. Pa tudi za Oacheuto ni to najbrže zadnji dogodek te vrste. Saj so že dognali, da leži visoko v gorah še eno
jezero, ki je pa mnogo večje, kot je bilo ono, in ki ga baje tudi čaka to, da se bo nekega dne zlilo. Pravijo pa, da delajo načrte, kako njegovo vodno maso tako izrabiti, da bo zalila žejno polje in ne podirala m rušila. Nameravajo nampeč izrabiti tisto vodo, kot pomožni rezervoar, da bo rečna voda ostala vedno na približno enakomerni višini, s čemer bi bilo namakanje enakomerno na vseh straneh.,..
To sem sedaj že videl. Torej sedaj pa naprej. Kje je kak naš rojak?
Videl sem skupino delavcev na delu pod mostom. Kar do kapataza sem stopil in povprašal, če ima med J delavci kakega Jugoslovana.
Seveda so. Samo ne vem, če jih je sedaj kaj tukaj. Počakajte, da pogledam...
Med tem pa me je pozdravil fant, ki je prišel za mano čez most.
Kako, torej ste Slovenec?
Da, Horvatič Anton sem. Doma pa blizu Postojne. Saj sem že v Mendozi zvedel, da ste tukaj in da pridete tudi v Cacheuto. V omnibusu sva se skupaj vozila, toda jaz sem bil čisto zad, vi pa spredaj in tako nisva mogla priti nič v stik.
Lahko si mislite, da sem ga bil vesel tega Toneta, ki mi je petem delal družbo, da sva poiskala še druge. Pa sva dobila še samo Lapajneta in dva Dalmatinca, j Dovolj za to, da smo se naslikali za spomin.
Ivo sem malo pojedel, je prišel moj spremljevalec da greva na ‘gorsko turo”.
NA PLANINE, NA PLANINE...
Vedno mi je bilo v veliko veselje, kadar sem imel priliko stopiti na kako goro. V petkovskem zvoniku sem prečepel včasih cele ure, ker so se kak dan čudovito videle gore in doline, gozdovi in polja. Tja čez Hrušico do Javornika, mimo Nanosa doli na Reško goro (Notranjski snežnik), tja v Porezen, Ratitovec, Krn, Črno prst, prav do Triglava in tudi do Kuma je bilo videti...
Kako ne bi potem z veseljem hitel na Vrh k sv. Trem kraljem, od koder se vidi tudi cerkniško jezero.,.. In tako sem bil vedno navdušen, kadar je bilo vprašanje takega izleta, pa bodi na Šmarno goro ali k Svetemu Joštu, ali na Kum ali na Gorjance, ali pa tudi na Stol ali Kepo li na sam Triglav....
Torej oni dan pa spet. Po dolgih treh letih, bom imel priliko, da pohitim na gore.
Talar sem pustil kar v restavraciji. Rojak Tone mi je posodil svoj suknjič, in še nekaj hrušk nama je dal na pot.
Zares, vidi se ti, da si z naših krajev, ker poznaš vrednost sadja, tako sem mu moral hvaležno priznati. Jaz sam nato nisem nič pomislil... Pa saj mi tudi to ni prišlo v glavo, da bi bilo dobro poiskati kako palico..,. Vsaka šola nekaj stane!
Kmalu sva začela lesti v breg. Toda,
‘‘Kje so tiste stezice, ki so včasih bile, zdaj pa raste grmovje in.... ”
Pač mi je prišla misel na lepe stezice, po katerih se začenjajo navadno planinska pota po Sloveniji... pa me je razočarala tudi pesmica, zakaj vesel bi bil vsaj ‘‘grmovja in zelene trave”... Nič ni bilo vsega tistega. Zastonj sem gledal, kje bi si vrezal palico___
Tamle žalostno čemi v groblji kaktus, tamle spet drugi in dalje tam jih je spet na kupu'-nr tamle so spet drugačni... Toda vse skupaj je najbolj podobno grob-
1 ji... pa ko bi bila vsaj toliko pestra ta groblja kot tista doma, kamor smo nosili razbito posodo, kjer so cveli divji nageljčki izza mahovitih skal...
Kmalu mi je bilo'jasno, zakaj so samo kozje steze, ali bolje, da niti teli ni. Saj tudi koze ni bilo videti nikjer nobene, steza pa je bila tam kjer si hotel ravno iti dalje, če si mogel.
Tak je bil prvi vtis, Zadosten je, da človek razume, zakaj tukaj nihče ne hodi v planine.
Več kot dve uri že sva stopala v goro. Dostikrat je bilo teško najti poti dalje, toda prav velika pečina nama ni nikdar zaprla pota.
Tukaj sva, je ugotovil spremljevalec. Zares. Sedaj je na vse strani navzdol. Doli v dolini so se belile v popoldanskem soncu redke hiše topliške Cacheute, gori na zaapdu je vabila zelenica Potrerillos, po strugi reke Mendoze je nesel pogled tja v planoto, ki ne kaže drugega kot mrke robove svojih sploščenih grebenov, in zastonj iščeš sledov zelene narave, lepili vasi, belih hiš, rdečih cerkvic na holmih....
Na levi in desni te uklepajo rdeče gore; prav na zapadu gori pa se skriva za meglami mogočna Akonkagua. Žal mi je bilo, da se mi ni hotela pokazati. . . Pa, saj pravijo, da je le malo takih, katerim iskaže to čast, da se pred njimi odkrije..,.
Sedla sva in pojedla prav s slastjo hruške. Saj najina pot je dosegla sedaj svoj višek.
Škoda, je menil fant, da nisva našla nobene “tune”. To je sad tistega kaktusa, čigar cvetje sem toliko občudoval.
Morda pa le dobim kaj, je menil fant pa se je naveličal kmalu iskanja. Malo sva še posedela, dovolj za to, da sem ugotovil, da mi je ta dosti kratka pot čisto predobala podplate...
Ko sva se dvignila, da se vrneva, se jo fant kar začudil: “Poglejte no! Prav tukajle za vašim hrbtom sem našel, kar sem preje toliko iskal”.
In res mi je prinesel nek sad.
Tole je “tuna”!
Nekaka velika jagoda, ki pa se oblikuje na nekak tak način kot figa, belkasto rumena, je sedela na kaktusu, kjer so drugi imeli cvet.
Zares, kot da mi je sam angel božji prinesel tja tisti sad, da bom imel vsaj to zadoščenje, ker Akon-kagua me je prevarala. Sicer ni treba misliti, da je tista “tuna” kaj posebno dobrega. Najine hruške so bile veliko bolje, toda ta zavest, da sva jo dobila in celo prav tedaj, ko sva že vsako misel na to opustila, to je bilo tisto, kar mi je dalo zadoščenje.
Akonkagui sem še rekel; sram te bodi! pa sva se obrnila nazaj v dolino. In čudno, kako zelo si je 1 Akonkagua vzela moje besede “k srcu”.
AKONKAGUA PROSI ODPUŠČANJA.
Pot. nazaj je bila brez palice seveda še bolj neprijetna. Kakšni so bili podplati, to ni da bi pravil. Pa da
Pogled na Aconkaguo s poti iz Puente del Inča proti
jezeru Los Horcones.
so le noge ostale cele. Kaktusi so seveda tudi celo pot skrbeli za to, da so me opozarjali nase. Imajo prav dolge bodice in tudi močne tako da najdejo pot celo skozi usnje in raztrgan podplat.
Ko sem se malo oddahnil in okrepčal, sem odrinil . spet nazaj v Mendozo. V omnibusu mi je delal družbo nek Štajerc iz Gradca, ki je celo par slovenskih besed mnel. Bil je par dni v Cacheuti, kamor gre vsako leto preganjati revmatizem. Marsikaj zanimivega mi je vedel povedati in kar hitro smo bili nazaj, le da me je na povratku vse bolj premetavalo, ker sem dobil sedež prav na zadnjem koncu.
Zvečer sem še stopil k rojakom v “Despensa Trie-ste”, kjer so se zbrali še tudi nekateri drugi naši.
Seveda je bila njihova in moja želja, da se kmalu spet vidimo. Toda daleč je Mendoza...
“Sicer pa slovenskega duhovnika tako imate tukaj. Kar v Don Bosco stopite, to je na calle Cordoba določno svetoval po tem, ko sem ugotovil, da je g. rav-1217 in vprašajte za g. ravnatelja”, tako sem jim lahko natelj Peter Serdoč res slovenske matere sin in da slovensko še precej do liro govori. •
Poslovili smo sc. Spat sem šel v “Don Bosco”.
Drugo jutro ob 8 uri sem pa že spet sedel na vlaku. To pot je bil “cuyano”, ki je za dve uri urnejši kot “internacional” s katerim sem prišel v Mendozo.
Kmalu smo bili v zaletu. Grmelo je dalje. Skozi vinograde v Maipu in dalje proti San Luisu, kjer pelje skozi vlak “cuyano”.
Še enkrat sem si zaželel pogleda na gorske velikane. Morda, tako mi je bilo v želji, bom pa le videl Akonkaguo, drugo najvišjo goro na svetu in naj višjo I goro v Ameriki. Saj ima 7130 m nadmorske višine, sko-! ro za tri slovenske Triglave.
Zares. Kar prevzelo me je. Že smo se toliko odmaknili, da so pogledale daljne gore čez bližnja predgorja. V prečudoviti zračni sinjini je mogočno kraljevala bela gorska gmota, ki je vsak čas bolj rastla čez ostale gore. Kakor da me prosi odpuščanja Akonkagua, tako se mi je videlo, in mislim da je pač malo komu dano, da se mu Audi pokažejo tako prelestni, kot sem jih mogel videti jaz. Zadaj za Akonkaguo so bile še druge gorske veličine, na jugu vlada Tupungato, ki je le 300 m nižji. Nevtegoma je drvel vlak, planine so pa še vedno kraljevale.
- SKOZI SAN LUIS V JUNIN
Mendoza, dežela sladkega vina, sočnih sliv, izbornih breskev in medenih hrušk... in gorskih velikanov, j< bila za mano. Utonila je Akonkagua v meglenem obzorju, vlak pa je drvel dalje svojo pot. Spet nas je objela puščava, v kateri žalostno čemi redko grmičje. Sredi puščave zaželeni spet kako naselje. Med drevjem, ki jc kaj skromno, se vidijo siromašne koče zgnetene .iz blata, in potem nekaj njivic. Gori na severu se spet začno kazati gore. Tam je San Luis.
Mesto je bilo ustanovljeno 1598 in je glavno mesto istoimenske provinci je, ki je pa med najrevnejšimi. Do Buenos Airesa je 800 km. Štejejo 30.000 prebivalcev. Še-e zadnja leta je mesto začelo napredovati in ima v svo ji 1'lizim dve zanimivosti.
l rvo so prijazne gore. Bolj nizka brda, ki pa imajo mnogo naravnih lepot in nudijo prav lepe izlete. V hribovitem delu je tudi podnebje čisto različno in ugodno za poljedelstvo m sadje, ker je mnogo več dežja. Južni de province je pa sama žalostna puščava, ki ne služi za nobeno koristno rabo. Pač pa leži tam slano jezero ' luga zanimivost dežele, iz katerega pridobivajo ve-d<e nmozme soli. Vlak se ogne precej daleč, p« vendar ne toliko, da In p^era ne bilo mogoče videti. Tam, na
1700 m visoko v Andih leži zelena Uspallata. Sredi same puščave dolina, polna zelenja, kjer se pasejo črede. — Srednja slika je pogled na Akonkaguo. Na desni pa slika planinske f 1 o r e. Med bornim grmičjem ogromni kakti.

obzorju so je vlekla svetla lisa. Železnica FCP je speljana tako, da nekateri vlaki gredo na jugu, drugi pa na severu jezera. Vlak <rCuyand”, ki teče skozi mesto San Luis, pusti jezero na jugu. Dolgi sta pa obe progi precej enako.
Od kod pa imajo kaj vode, to tudi zanima.
Tudi San Luis ima velike namakalne naprave. To je na severu. V nižinah pa zajemajo vodo iz zemeljske globine. V kraju Balde so morali vrtati 1000 m globoko, da so prišli do zadostne množine vode.
Razvoj te dežele se je pričel .šele sedaj, ko so stekle tudi nekatere ceste in železnice.
Iz San Luisa dalje se poganja vlak skozi grde me-line, ki so ustaljene siipne (medanos). V Villa Mercedes so mnogi potniki izstopili. Tam je odcep na Cordobo. Od tam dalje pa je dežela spet sama ravnina, ki polagoma spet začne oživljati in onstran Rufina smo bili spet sredi zelenega polja, ki je očividno pred nekaj urami doživelo obilen dež. Saj je bilo na vseh krajih še videti zastalo vodo.
Ob 7 uri zvečer smo sc ustavili v Juninu v provinci ji Buenos Aires. To povdarim zato, ker je Juninov več. Eden je v Mendozi, eden je v Neuquenu, kjer deluje naš rojak Ludvik Pernišek.
Junin je pomembno industrijsko središče. Tam ima svoje delavnice FCP in je tam zaposlenih kakih 7000 obiskati. Med naročniki Duhovnega Življenja sem tudi
Tudi Slovencev je nekaj tam. Z.ato sem jih hotel obiskati. Med naročniki Durovnega Življenja sem tudi našel dva naslova. Zato sem pisal Furlanovim, da se tudi v Junin pokažem. Dobil sem tudi odgovor, da me prav z veseljem pričakujejo.
Pozorno sem pogledal, če bo videti kje kak naš obraz. No, vseeno prav, tako sem se odločil, ko nisem ničesar podobnega opazil. Bom pa pogledal, kje stoji “Hotel Pacifico”. Tam je nekaj slovenskega v hiši. Menda gospa.
Ko sem sc tako ogledoval, kam naj krenem, je zastavil pred mano) kolo mož z malim fantkom in kar po slovensko me je pozdravil. Bil je g. Furlan.
Dobrodošli! Pa oprostite, da sem malo pozen. Čakal sem na kolektive, toda ni ga bilo. Potem mi ni kazalo drugega kot sesti na kolo." Sedaj pa kar z mano. Greva najprej na hotel.
Krenila sva tja. Pa že nama je prišla nasproti gospa. Zares prava Slovenka. Omožena jel pa tudi z Goričanom, ki je pa Furlan po rodu, a nekaj zna tudi slovenskega. Priimek pa je čisto naš. Saj se pišejo Ja-kin. Kmalu sem vedel tudi to, da ima gospa tukaj še 4 sestre in enega brata. Dve sestri živita tudi v Juninu, dve sestri in brat pa v Vieente Lopez. Doma so pa iz Renč, če sem si prav zapomnil.	,,
Nadvse ljubeznjivo so me sprejeli. Kar takoj sem imel sobo, da se preoblečem in je bilo seveda takoj poskrbljeno tudi za pokrepčilo.
Sedli smo v prijetni vrtni lopi in sc pomenili malo po slovensko, malo po špansko. Gospa ima na Buenos Aires prav mnogo spominov. Saj je bila tedaj v mestu, ko se je slovenska služba božja pričela in je bila med najbolj vnetimi obiskovalci, Tudi v Juninu je njena družina ostala na potu naših očetov. Saj je gospa sama celo predsednica župne “Doctrina cristiana”, oba sinova in hčer so pa tudi člani katoliške akcije.
Pridružil se nam je še nov gost. “Tudi nekdanji Austriaco”, so ga predstavili.
Mož je Madjar in sicer tehnik, ki ga je poslala Budimpešta kot strokovnjaka za motorne vlake. Na progah FCP že teče veliko motornih vlakov, ki so vsi kupljeni v Budimpešti. Tri železnice imajo vsaka po dva taka strokovnjaka v Argentini.
Dan je hitel h koncu.
Večerjali bomo pa pri nas je menil g. Franc, spali pa kjer vam je bolj prav.
Da, le pridite nazaj k nam. Postelja vas čaka, je menila gospa Jakinova.
Sedaj je pa treba urediti za mašo jutri. Ali bi me spremili v župnijo.
Seveda. In kar takoj smo sedli v taksi.
Po lepih ulicah, smo zdrčali, mimo lepega parka. Mesto je čisto moderno. Ustavili smo pred mogočno cerkvijo.
Župnika imamo pa zelo dobrega, sta menili gospa in hčerka. In to se tudi pozna. Preje je bilo menda strašno nasprotje do duhovnikov. Delavci v železniških delavnicah so bili vse polni mržnje Sedaj je pa že tudi med njimi mnogo članov katoliške akcije in se v vsem pozna, da so uvideli, da vera in cerkev delavcu nista nasprotna, temveč da mu le pomagata v vsem dobrem.
Ljnubeznjivo me je sprejel župnik.
Zares lepo od vas, tako je menil, da se pozanimate tudi za svoje kristjane tukaj. Pa jih moram pohvaliti.
I ukajle gospa Catalina in njena družina so med prvimi pri vsaki dobri stvari.
Za mašo smo sc dogovorili: ob pol osmih.
Poslovili smo se in stopili do Furlanovih. Ta zmeda, kajne: Eden je Furlan, pa se Jakin piše; drugi je Vipavec, pa se Furlan piše. Torej do Vipavcev, ki se Fur-lan pišejo, nas je vodil gospodar Franc, na svoj dom. Tam pa so nas čakali še nekateri drugi rojaki, ali bolje rojakinje. To sta bili obe sestri gospe Jakin in’ pa hišna gospodinja.
Pa tudi večerja nas je čakala in smo kar sedli lepo za mizo in pokramljali o tem in onem.
Prijazen dom so si ustvarili Furlanovi. Mož je za-
SLOVENSKI ROMARJI PRI PAPEŽU
473 Slovencev je poromalo 22. maja, de se poklonijo sv| očetu Piju XII. 24. maja so bili sprejeti v skupni avdijenci. Avdijenca je bila ob 10 dopoldne v dvorani nad aulo cerkve sv. Petra, odkoder deli papež blagoslov “mestu in svetu” ob posebnih svečanostih. Avdijenca je bila skupna z drugimi romarji; zlasti so bili zastopani novoporočcnci. Slovenci so zavzeli prostor spredaj pied papeževim sedežem na obeh straneh sedeža. \ prvi v isti so bile narodne noše in kroji naših fantovskih in dekliških odsekov. Oboje je pri tujcih vzbujalo veliko zanimanje. Med čakanjem Slovenci seveda niso mogli molčati in so zapeli par Marijinh pesmi.
Pij XII. je izpregovoril najprej v pozdrav novo-poročencem. Poudaril je pomen družine in pomen vzgoje v družini. Na to je nadaljeval v veliko presenečenje
vseh navzočih z besedami:
“Hvaljen Jezus! Dragi moji Slovenci.” Po teh slovenskih besedah je dalje v italijanščini izrazij .-ivoje veselje, da .more pozdraviti škofa ljubljanske škofije in zastopstvo slovenskih katoliških organizacij. 1 ohvalil je slovenske verske in kulturne organizacije. V lepili 'besedah je orisal pomen vere za kulturo. Ob koncu je podčrtal, da je hrbtenica verski kulturi verska zavednost in zvestoba do Cerkve. Pozval je navzoče, naj bodo dobri Slovenci in zvesti državljani svoji domovini. Kon-
Prizor cb 400 letnici.
čal je s slovensko besedo: “Živeli Slovenci.
Ko je sveti oče odhajal so ga obsuli najprej Slovenci in mu poljubljali roke. Nato so pritisnili drugi in njegov odhod iz dvorane se je zakasnil skoro pol ure.
Pol skupni avdijenci je bil v posebni avdijenci škof dr. Gregorij Rožman, katerega je sv. oče prosil, naj izreče slovenskim romarjem njegovo zahvalo. Ob tej pri-liki se je sv. oče podrobno informiral o organizacijah, ki so nastopile v krojih. Zanimal se je tudi za narodne noše.
poslen pri “Union telefonira”. Sitno delo, ki ne dovoli nikoli'gotovega počitka, ker je vedno leje blizu ali tudi daleč, kak popravek. Kadar je pa nevihta, takrat ,je joj., Vsa prometna sredstva odpovedo, razen vlaka, pa je treba kdo ve kako daleč ven v deželo.
Za jutri imam prost dan, da bova lahko kam stopila, če kaj vmes ne pride, tako je razložil Prane. Prav nič nismo mislili, da bo tisti “če” drugi dan napravil veliko zmedo.
Sedli smo k večerji in tako uganili marsikatero. Spomnili smo se marsikoga, ki je že tudi v Juninu po-skusil srečo.
Lani ste našli v Bahijv Blanki Novakove. Oni so svoj čas tudi živeli tukaj. Jaz sem njihovi Zvonki celo botra, je povedala Jakinova gospa.
Saj je bila lani celo fotografirana v naši reviji.
Zato pa pravim. Saj sem tudi jaz videla sliko.
In še koliko drugih je že bilo tukaj. Pa v tovarni delo ni kaj prida. Drugače je pa teško kaj dobiti. Nas ni dosti več Slovencev tukaj kot ti, kar nas vidite, tako so ugotovili. Tukaj so še Špacapanov!.
Nje bom obiskal pa jutri, tako sem imel načrt za naslednji dan. Pa za spomin bi tudi rad kaj odnesel iz .lunina, sem pripomnil in pripravil fotoaparat.
Pa. . . ni da bi človek prodajal medvedovo kožo, p redno jo ima. Moji načrti so šli v nič..
Pa ne morda tisti večer. Saj smo čisto lepo povečerjali in tudi fotografiral sem. Tako je blisknilo, da je bilo joj... slike pa le ne bo nihče nikoli videl. Pač zato ne, ker je ni. .. Smola. No pa na .lunin in na dobre rojake tam ne bom zato pozabil. Saj sem prav prijeten večer preživel pri njih.
Pa tudi drugi dan bo lahko ostal v spominu.
Malo na nevihto sc je držalo, ko smo vstali.
Odpravili smo se v cerkev. Med tem, ko smo se tam zadržali, je pa zunaj zavrelo. Blisk, tresk. . . kdo bi mislil, da imajo tudi nad Juninom toliko elektrike nagro-madene. Pa ne le za luč in grom je je bilo..., tresk... in se je sesula v oknu šipa in še druga in tretja... Toča je bila. Pa kakšna. Nisem je še svoj živ dan videl. Kakor cestni kamen, Kamor je padla taka kepa, je seve-
da nemilo zdrobila, če je kaj takega dosegla. K sreči
je bila bolj redka.	,v ,,
Zatem se je pa vlila ploha, la pa ni bila nie redka...
Ko smo stopili spet na cesto, je pripomnila gospa Jakinova: Danes boste pa kar pri nas ostali. Ce mislite dalje z omnibusom v Pergamino, kot je bilo snoci govorjeno, ne bo nič. Ta dež je že ustavil vse omnibuse
po tisti cesti, ki je neprehodna.
Vzeli smo taksi, da gremo na zajtrk. Prišli smo do ulice Chile, kjer žive Furlanovi. Ulica je bila drveča reka. Ustavili smo se na tej strani pri sestri Jakmove gospe, da zajtrkujemo in izdelamo načrt, kako it siti položaj.
V takem slučaju je pa mlekarski konj vce vreden, kot pa kraljev avtomobil. In kar na mlekarski voz st je France naložil in tako prebrodil preplavljeno ulico, da mi prinese kuferček, ki je otal na oni strani pri Furlanovih.
Kar urno je bilo treba ganiti. Edini izhod iz položaja je bil la, da odpotujem v Pergamino z vlakom, na katerega se je pa že mudilo. In še kaka sreča je bila, da je prav tisti dan vlak odhajal 10 minut pred deseto, ker druge dneve edini vlak vozi ob t uri zjutraj. In še tisti nima nič prometa, ker potuje vse z omnibusi, ki so ceneie in teko vsako uro. Kadar je dež, takrat pa le že-
lezen konj vzdrži.
Komaj je France spet dobil drugega mlekarja, da je prinesel kovček, a ob enem tudi novico, da je šel po vodi tudi njegov dovoljeni dopust. Nevihta je razdejala mnoge telefonske zveze in ga sedaj nujno kličejo na delo.
Tudi do Špacapanovih je bilo nemogoče, ker ulica je bila še vedno cel hudournik, eas je pa tudi bežal in če zamudim vlak, potem je nemogoče, da sem v nedeljo cb 7 uri v Rosariju v crkvi Nuestra Senora de la Guardia, kot sem to napovedal. Edina možnost bi bila: Z vlakom v Buenos Aires in od tam nazaj v Rosario, a to pomeni zgubo mnogega časa in denarja.
Tako mi bo po Juninu pač najbolj ostala v spominu nevihta, ki je usula točo, kakršne nisem še nikdar videl. Saj so bile kepe teške tudi 100 gr in celo 150 gr.
(Dalje sledi.)
Bilo je...
Častiti gospod Hladnik!
Čital sem v Slovenskem listu kako naj bi Pepca in drugi kaj zapisali o Sv. Gori in o Mariji. Pa naj se oglasi še glas iz Form ose.
Treba je, da se mi Slovenci iz Goriškega kaj spomnimo na Sv. Goro letos ob 400 letnici. Mislim, da ga ni Slovenca iz Primorskega, ki bi sc ne spominjal lepo na Sv. Goro.
Kar je mati malemu otroku, to je Marija kristjanu. Kadar napravi otrok kakšen pogrešek, ter opazi hud očetov obraz, takoj steče k materi proseč, da bi ga o ču val a pred kaznijo. Mati samo pogleda očeta in je že oče bolj prizanesljiv. Le z besedo ukori otroka, naj se pazi za drugikrat. Ko otrok vidi, da je rešen šibe, se privije k materi in nežna kako bi' j i dokazal, da jo ima rad; pa tudi očetu se počne takoj dobrikati.
Podobno je z kristjani in Marijo. Ko človek spozna, da je žalil Boga, se zateče k Mariji da bi mu ona bila posrednica.
Leta 1907 sem bil na velikih vojaških vajah. Ta doba je bila doba zagrizene strankarije na Goriškem. Klerikalci so blatili liberalce, liberalci pa klerikalce in še duhovščino zraven. Posebno to so imeli na piki. Že prve dni med pohodom smo se zgrabili. Bilo je še nekaj drugih mojega mišljenja; a se niso pokazali. Včasih so me ugnali v kozji rog, včasih pa jaz nje. Za duhovščino ni bilo slišati nobene lepe besede. Človek bi mislil, da tisti ljudje nimajo nobene vere. Posebno se je odlikoval neki poddesetnik Pregele. Nekega dne pa je prišla na vrsto tudi Marija in nje devištvo. Veliko nas je bilo mnenja, da se ne spodobi nam o tem razpravljati. Bil pa je med nami nek popolnoma spačen Tržačan, ki je pričel primerjat Marijo svoji ženi. Prav nesramne so bile njegove besede, tako da je nastal cel vihar. Vse je skočilo vanj da mu s puškami razbijejo glavo.
Slišati je bilo: “Nesramnež, samo še eno zini. pa ti razbijemo glavo”. Prebledel je kot zid, ni črhnil več ne takrat ne pozneje o tej stvari. Tokrat ni bilo nobenega liberalca več. Oni Pregele, kateri ni imel nobene prave besede za duhovščino, je bil pa še najbolj srdit nad to nesramnostjo, ter mu je zagrozil, da če sliši še samo eno besedo, ga javi častnikom. To je pač dober dokaz, da ljudstvo naše ljubi Marijo, ker brani njeno čast.
Zdaj pa nekaj spominov na Sv. Goro.
Matere so šle na božjo pot, kadar so se vračale, so otroci od veselja poskakovali, ker so vedeli, da nama prinese podobice in igrače iz Sv. Gore. Pa tudi mati je bila zadovoljna in vesela nad svojo deco. Kako pa
dandanes? Tudi sedaj gotovo hodijo matere na Sveto Goro prosit Marijo. Kadar sc pa povrne k svoji deci? Ali je imela s čim kupiti podobic in igračk?
Spominjam se na 350 letnico. Saj sem že bil star 8 let. Vsepolno ljudi je hitelo tja. Ostale so mi v spominu besede, ki jih je govoril na Sv. Gori Janez Krek. Spominjam se dneva 23. maja 1915., ko sem bil na Sveti Gori dan preje kot je stopila Italija v vojno, pa pozneje 1918. februarja meseca se mbil tam. Nikdar tako sam, kakor takrat. Marijrio svetišče je bilo spremenjeno v kup razvalin. Niti žive duše na okrog. V mesecu septembru leta 1923 so prinesli iz Ljubljane Marijino podobo. Ta dan se je zbralo na Sv. Gori 30 tisoč ljudi in s kako pobožnostjo so prisostvovali tej slavnosti. Bil je tam tudi rajni nadškof Sedej. Zadnjikrat na Sv. Gori. Kadar- je doznal naš kurat M c Žan, da zapustimo domovino, je povabil duhovljane, da gremo v procesiji na Sv. Goro. To je bilo 20 oktobra leta 23. Med mašo na Sv. Gori je imel govor v katerem je prosil Marijo takole : “Marija, priporočam Ti vse moje duhovljane 1 Čuvaj jih, bodi jima zaščitnica in pomagaj jim v vseh nadlogah. Prosim Te, ne zapusti jih nikdar. Posebno pa te prosim za one, ki so se danes prišli poslavljat od tvojega svetišča in ki, se ne povrnejo moitfla nikoli več! Ti posebno priporočam te, ki odhajajo tako daleč. Bodi jim spremljevalka in tolažitica\' tujini in nikdar jih ne zapusti ! ’ ’
Kako pa je z nami izseljenci! Marija nas gotovo ni zapustila, a so med nami, kateri so Njo zapustili. Vemo, da nismo vredni njene milosti in pomoči, pa se pridružujemo onim, ki so boljši od nas, ter jo prosimo!
Marija na Sv. Gori, prosimo Te vsi: dobri in slabi, da se nas usmiliš v teh težkih časih, zvestih in nezvestih. Usmili se naše domovine! Usmili se mater v naši domovini, ki te zaupno prosijo! Usmili se onih mater v domovini, ki bi rade posvarile svoje hčerke in sinove a se ne upajo! Usmili se Marija onih nedolžnih deklic in deklet v domovini, ki jih hoče hudobnež skv.ariti in s tem vničit tudi narod! Usmili se jih Ti za-ščitnica Marija! Usmili se tudi dobre duhovščine, ki je cesto prezirana! Ki se toliko trudi, da bi trpečemu narodu pomagala in ga tolažila. Nadalje Marija, usmili se celega sveta, usmili se vseh mater, ki so danes v takih skrbeh za svoje sinove. O Marija! pa še nekaj te prosimo pošlji nam svojega sina, naj pride da z božjega svetišča prežene vse mešetarje in prekupčevalce. Naj bo cerkve božja čist tempelj vere in ljubezni brez sovraštva.
To sem zapisal za spomin štiristoletnice Marijinega prikazanja na Sv. Gori.
Formosa, dne 8. maja 1939.	Tomaž Kodelja.
Verski zaklad vrnjen Cerkvi. To ime :
nosi premoženje, M ga je cesar Jožef IT odvzel cerkvi, ko je pred 150 loti razpustil mnoge samostane. Zaplenjeno premoženje joVbilo v državni upravi. Letos meseca maja pa je bil sprejet zakon, s katerim se je vrnilo Cerkvi, kar je njenega.
Največ so to gozdovi, je pa tudi drugega sveta nekaj. Gozdno posestvo verskega zaklada se nahaja na Gorenjskem in okrog Kostanjevice. Posestvo na Gorenjskem so darovali nemški cesarji v 11. stoletju briksonškim škofom. Ti so svojo posest tekom stoletij povečali in ostali gospodarji do začetka 10. stoletja. L. 18(73 so bili gozdovi priklopljeni kameralnemu fondu z državno upravo. V poznejših letih pa je verski zaklad dokupil še nekaj zemljišča in posestvo, hišo za gozdarsko šolo v Kranjski gori, v Ljubljani pa last,-
] no hišo za uradne direkcije gozdov, to je na Bleiweisovi c. 1.
Med tem ko so gozdovi na Gorenjskem poraščeni z iglavci, so na Dolenjskem okoli Kostanjevice povečini s hrasti, nekoč pa so bili po višinah poraščeni tudi s kostanjem, po čemer ima mesto Kostanjevica tudi svoje ime. To posestvo je podaril zadnji Sponnheimovec, koroški vojvoda Bernhard, I. 12,14 cistercijanom iz Vetrinja pri Celovcu. Ti so zgradili v Kostanjevici močan samostan, skoraj trdnjavo, ustanovil pa so tudi samostan pri Stični. L. 178(1 jo Jožef II. razpustil samostan in je posestvo prešlo v državno upravo. Verski zaklad jv tudi tu dokupil precej posestva. L. 1898 jo cistercijanski red zopet odkupil posestvo v Stični v izmeri 140 ha.
Do teh posestev pa ni imela samo Cer-
kev oziroma pozneje verski zaklad pra-vicoj temveč tudi kmetje, zlasti glede paše, pridobivanja lesa itd.
Gozdov verskega zaklada je v Sloveniji 27,041 hektarov. Od tega jo v Bohinjski Bistrici 12.863. ha, na Bledu 7930 ha, v Kranjski gori 3420 ha, v Kostanjevici 1927 'ha.
Vendar so v te številko vštete tudi njive, deloma vinogradi, vrtovi, travniki, pašniki, planine, pota, stavbišča, vodovje, neproduktivni svet itd. čistega gozda ima verski zaklad okoli 17.000 ha. Na teh gozdovih je okoli 80 lovskih koč, raznih stavb; med te spada tudi sv. Janez v Bohinju," ter več drugih naprav. Dohodek iz tega sveta pa ni tako velik, kakor* bi človek mislil po številkah.
ko poslala do 2000 poljedelskih družin, poštenih ljudi, kateri so pri delu gori zrastli.
Hitro mi je potekal čas doma, tako da nisem utegnil obiskati vseh, ki sein jih hotel. Rad bi še pogledal n. pr. g. urednika naših prekmurskih nov in, in mu prinesel pozdrave od vseh ožjih in širših rojakov, ter mu rekel da njegove novine to daljno pot v Ameriko redno opravljajo in so za nekatere wot pismo z doma, ker najdejo v njih vse novice iz domače fare. Kot opravičenje naj bo rečeno, da sem. v celem samo 2 meseca doma bil, prvih 14 dni se doma malo oddahnil, za obisk sorodnikov in poznaneev tudi lep čas porabil, skoro 3 tedne pa sem bil službeno zadržan.
In prišlo je jutro, ko sem domačim zopet moral reči Zbogom in — na svidenje! Ne vem če je veselje svidenja pretehtalo čalost ločitve.
V Antwerpenu je ladja že čakala v pristanišču, pripravljena za to daljnjo pot. Vožnja nazaj je bila mnogo lepša. Ladja sama na sebi mnogo lepša. Imeli smo prvovrstno postrežbo in sploh vse udobnosti, katerih si je človek zaželel. Večina popotnikov so bili iždje iz vseh srednjeevropskih držav: Čehi, Madjari, Romuni, menda tudi kak Jugoslovan, itd. Naj še omenim nesrečo, ki je zadela enod ružino izmed njih. Nekako popoldne, do-spevši v Rio de Janeiro, je večina potnikov zapustila ladjo in šlo občudovat to mesto večne pomladi. Proti večeru, ko se je vsak nazaj vračal, je tudi omenjena družina: mož , žena in odrastel sin, hotela na ladjo. Že precej blizu pristanišča pridrvi naenkrat avto in povozi ženo. Bila je na mestu mrtva. Družina se je peljala k hčeri v Montevideo, ki je že 12 let tukaj. V Mon-tevideju se jih 13 ni smelo izkrcati, in sicer, ker radi vizuma ni bilo vse v redu. Končno so jih vendar pustili, toda samo za 3 mesece in pod stalno kontrolo. Končno je ladja pristala v Buenos Airesu in tako sem srečno nazaj dospel v deželo, ki mi je druga domovina.
(Konec)	J. A. Lah
Eno popoldne s časnikarjem
Človek vedno kaj novega doživi, čeprav pravijo stari filistri, da ni nič novega pod soncem.
Oni dan mi je čas tako prebežal, da me doma že kosilo najbrže ni več čakalo. Torej kam?
Hitro sem si bil na jasnem. Zavijem pa k Bojanovi ču v Hotel Pacifico na Charcas. Veliko bolj me je vleklo tja, kakor pa v “La Babel”... kjer je “una čopa de Champagne gratis”, kakor vsak večer slišimo po radiju. Saj smo si z Bojanovičevimi že stari znanci, in tamkaj vedno tudi najdeš kakega našega človeka.
Kar naprej “velečasni ”, tako me je povabil strežnik. Morda bi prisedli kar k mizi Dcfrančeskijevi.
Kot nalašč. Torej kar naprej.
Pozdravili smo se.
Tukaj vam pa predstavim znanca: Gospod Bogoljub Oikota, časnikar iz Beograda, poročevalec Vremena.
Čast mi je, da vas spoznam. Jaz sem pa slovenski kaplan.
Seveda smo se marsikaj imeli pomeniti. Saj je komaj par dni ko je prišel in ne jako dolgo, odkar je od tam odpotoval, tako da nam je imel marsikaj novega povedati.
Ne bi verjel, da je Vreme finančno tako močno, da lahko pošilja svoje poročevalce tako daleč v svet.
Pa je tudi to potrebno. Lani sem bil v Perziji. Treba je bilo storiti kaj za naše tamkaj, katerim so se godile prav ne všečne stvari. Obiskal sem tisto deželo in
danes ima tam Jugoslavija »diplomatskega zastopnika, ki čuva interese naših ljudi in se je njihov položaj že znatno izboljšal, tako je razložil g. Oikota. Sedaj gre moja pot v Bolivijo in če bo prav, bomo tudi napravili nekaj propagande, da se država kaj bolj pozanima za interese naših ljudi. Tukaj ostanem za sedaj le par dni,
Pri krstu Sulčičevega Igorja. Dete drži gospa Eužica Kade-rahekova, žena češkega ministra. Botra, gospoda ministra, je zastopal njegov sin. Na sliki so tudi gospa (v sredini) in gospod arhitekt Viktor Sulčič (na desni) in njihov sinček Fjodor. Poleg njega je g. kaplan Hladnik.
Iz Buenos Airesa v Prekmurje
V	življenju obmejnega prebivalstva igrajo tudi graničarji posebno vlogo. Tihotapstvo, ki menda že slovi, odkar so meje med narodi in državami, je tudi pri nas cvetelo in to najbolj v povojnih letih. Toda danes se lahkoreče, da je tihotapstvo tako dobro kot minilo. Če so v časih cvetočega tihotapstva strogo nastopali, je bilo naravno. Toda danes, ko komaj vsake kvatre koga zasačijo, nastopajo prav nečloveško in nerazumljivo. Zgodilo se je v času mojega obiska, da je obmejni stražar ustrelil v sosedni vasi mladega fanta, ki je tihotapil in se ni na graničarjev klic ustavil. In potem je pustil žrtev svoji usodi, da je izkrvavela. Ko sem te zastopnike državne oblasti na meji prvič zagledal, so naredili na mene dober vtis in ne bi verjel, da so med njimi tudi taki, katerim človekovo življenje nič ne velja.
Obmejno prebivalstvo more biti posebno domoljubno, rado pa pada iz enega ekstrema v drugega. Znano je pa tudi, da so “otroci” zelo radi lačni “sosedovega kruha” in zato se dobi tudi tam med našimi kak neuvideven človek, ki je dostojen tuji propagandi.
Koliko nadarjenosti in vrednot naše mladine se zgubi, ker ni nobenih tečajev (izvzemši gospodarski na kmetijski šoli v Rakičanih) ali drugih prilik za izobrazbo. Težko je, ko človek vidi, kako so naši ljudje na tujino prisiljeni. Minuli so časi, ko je bil kmet podložnik, suženj gospodstva in grofovstva, toda danes mora iti prostovoljno kot hlapec v tujino, če hoče napredovati, če sploh hoče obstati.
V	zadnjih letih smo v tukajšnjih dnevnikih večkrat čitali o pogodbah radi priseljevanja kmetskih družin, katere je argentinska vlada sklepala z nekaterimi evropskimi državami. Tako s Holandijo, z Madjarsko, Švicarsko in dr. Ne vem če je kateri od teh dogovorov prišel do izpeljave. Sklenil bi se lahko sličen dogovor tudi z Jugoslavijo. Sodim, da bi Slovenska krajina sama lah-
potem odpotujem v Bolivijo in Beni in Čile.
Dobro, gospod Cikota. (davni namen vašega bivanja tukaj je, da spoznate naše izseljenstvo in da < tem kaj domov javljate. Zato, evo, imam jaz čisto konkreten predlog: Pot me vodi danes v Florido, to je že izven mesta. Tamkaj moram obiskati sestre franc iška tike iz Dalmacije, ki vodijo sanatorij Rivadavia.
Med tem je k naši mizi prisedel tudi g. učitelj Slavko Bajer Ko smo se predstavili je tekel naš razgovor dalje:
Da, in tudi g. Bajer bi nemara vtegnil iti z nama. Tamkaj bi obiskali one sestre in še kake druge naše ljudi, če vama je prav, tako sem predlagal.
Seveda sta bila oba takoj za mojo misel in smo krenili najprej na Čakarito in od tam s kolektivom 31 v Florido.
Zares udobna vožnja, je menil g. Cikota, ko smo drčali s kolektivom po ulici Cabildo. V Beogradu nimamo ne podzemne železnice ne kolektivov,
V Saavedri smo. Tam po tisti strani je precej naših ljudi. Po tejle strani tukaj je pa izredno mnogo Švabov, to je Nemcev iz Jugoslavije, ki imajo vsaki mesec tudi enkrat svojo službo božjo v cerkvi kapucinov, ki stoji tamle. Kdo bi verjel, da je jugoslovanskih Nemcev v Argentini kakih 6000.
Malo dalje smo zdrčali mimo zavoda na Saavedri in poleg Villa Čerini, kjer je naših ljudi spet vse polno, saj imajo celo svoje društvo “Ivan Cankar”, tako sem jima razlagal med tem, ko smo bili že na Av. General Paz. Av. del Tejar je tam že dve leti pretrgana in se je treba zibati daleč na okrog po vegasti zasilni poti, kjer se je že marsikak voz zvrnil. Pa saj ni treba zato zgubljati mirne krvi. “Paoiencia, no se aflija”... in zadeva je rešena.,... Tako smo tudi mi kmalu srečno prevozili tudi tisti del poti in še čez tir FCCC, pa smo bili pred sanatorijem Florida.
Lahko si mislite, da so bile sestre vesele obiska. Saj jim tako poredko za.jde v hišo človek, ki prav po njihovo razume. Kak Slovenec še pride mimo, a še ti so redki, Hrvatov pa v njihovi bližini ni kar nič. Njihova stalna družba so pa ljudje ki so se “s pametjo skregali”. .. .
Iz Jugoslavije prideta, prav zares, in prav sedaj!
Samo trenutek prosim, se je oprostila prednica in že je poskrbela tudi za tisto, kar je tako lepa naša navada. Le kdo bi sedel pri prazni mizi.. ..
Vidite častita sestra, danes je pa res praznik, sem menil: Cela Jugoslavija vas je prišla obiskati. Gospod tukaj, g. Cikota, poročevalec beograjskega dnevnika Vreme, je Srb; tale gospod je Srečko Bajer, učitelj za jugoslovanske otroke, ki je Zagrebčan in torej pravi Hrvat, meni pa spet nihče ne more osporavati, da sem cel Slovenec, tako sem predstojnici hiše predstavil našo družbo.
Da, Itako je kaj tam doma? Ali bo vojska? Ali so se že dogovorili z Mačkom?
Evo vprašanj, ki zanimajo v živo nas vse, ki naj nam jih pojasnita oba novodošleca.
Vojska? lesko če je ne bo. Toda mi jo bomo gledali le od strani. Taka je jugoslovanska politika, da sc ohrani mir za vsako ceno.
Hrvaško vprašanje se bo mirno razvozlalo. Kar je še nerešeno v zadevi je malenkostna stvar. 90% vseh spornih točk je že rešenih, samo 10 del še čaka sporazumne rešitve, tako sta pojasnila naša znanca. In še to je pristavil g. Cikota, da Princ Cavle že dobro razume posle zunanje politike in zato ni treba prav nič bojazni, da bi ga ukanili na njegovih potovanjih. Zalo je podal izjavo, predno je odšel v Berlin, da naša “voj-
Ko smo slavili svetogorsko 400 letnico.
ska ne počiva v senci pridobljenih lovorik, temveč da čaka pripravljena, tla brani naše meje proti komurkoli”. Prav gotovo, da bomo prav mi najlaže ohranili nevtralnost v tem zapletenem položaju, tak je položaj evropske politike.
Florida se ta kraj imenuje in zares,, kako lep vrt imate, sta ugotovila spremljevalca, ko smo stopili ven na prosto.
Da, celo nageljčke dobite pri nas”, in že jih je sestra vtrgala, tam na gredi.
Tukaj je zares vse drugače, kot doli v mestu. Vse drug zrak, vse bolj prijetno.
Ba poglejmo sedaj še naprej. Tu v bližini so se naselili mnogi naši ljudje.
Poslovili smo se in stopili, da podravimo Škrbčeve in Maksove.
Lahko si mislite, kako so se začudile ženske, ki so bile same doma; no pa .je presenečenost kmalu minila, ko so videle, da sta moja spremljevalca čisto domača človeka. Le žal, da nam ni bilo mogoče sprejeti ponujano gostoljubnost, ker je ura hitro tekla.
Takole smo. Boi j po preprosto, sta pokazali obe gospodinji svoj dom.
Ba ste vendarle lepo na svojem in še vse v rožah in sadnem drevju. Takoj se vidi, da ste Slovenci, tako sta menila naša popotna.
Dalje smo stopili še v Munro. Tam je pa prava trdnjava Kranjcev. Pri Bustelnu je njihovo zbirališče. Tam se rešuje slovenska in jugoslovanska politika, tam se obravnavajo gospodarske zadeve, tam sc zbirajo novice. tam se zbirajo tudi naši Kranjci in tudi drugi vsi, kar jih je naše krvi radi tja pridejo. Zato smo pa tudi mi tja stopili.
Gustel se pa kar nič ni presenetil. Saj je vajen večnih obiskov v trgovini, ki jo imata tam skupno z Rudijem.
Takole Gustel! Če imate eno “čičo”, pa jo bomo spili na zdravje naše stare in nove domovine pa na naše in vaše in, če je vam prav, na vaš račun...
Saj veste kako! Za račun se bomo polej zmenili.,.. Sezi tja gori na vrh Rudi! Mislim, da je res še nekaj gori, kar je ostalo od Velike noči.
In sedaj nam pa le kaj povejte vi, ki po svetu hodite in vse veste. Mi tukaj ne vemo nič.
In tako smo bili seveda kmalu sredi najvažnejših novic, kako svet stoji in kako bo stal za naprej. ..
Ba kaj bi si belili glave! Uganili smo to in ono, potem sta se pa oba spremljevalca poslovila, ker ju ie že klical čas.
-laz sem se pa še malo zadržal in obiskal še Ben-kota in Naceta in Polaka in druge, potem smo pa rekli “lahko noč”.	Janez Hladnik
RESNIČNA ZGODBA
Bila ,je lepa poletna tiha no e. Svetlo ko migljale zvezde nad morjem. Zadnji krajec meseca še ni vzšel, a tam nad morjem je pravkar umrla večerna zarja Luci so blestele v vodni gladini, kakor bi kresovi dogorevali, na večer kresne noči. Tu pa tam je zatrepetalo morje, pa je zopet vse potihnilo...
Veselo rajanje potnikov prvega in drugega razreda še ni potihnilo, a trudno in liho so spali potniki v velikih kabinah tretja razreda italijanskega parnika, ki se je vračal iz Južne Amerike v Evropo. Molčali so vsi, le zdaj pa zdaj je pretrgal molk vzdih trudnega izseljenca, ki se je razočaran vračal v domovino. Bil je otožen glas, kakor iz neskončne dalje tavajoči glas zvona, ki je udaril poslednji krat, znanec uro počitka.
Med potniki tretjega razreda se je vračal v domovino tudi Janez. Ni mogel spati, le živo se je spominjal na preteklost. S kakimi mislimi in načrti je pred tremi leti potoval v Brazilijo. Poln zdravja, poln nad, nad za bodočnost. Tri leta je delal po pragozdih, v domovini kač in drugih zveri, vedno v nevarnosti, da se mu kaj pripeti, kakor se je to dogajalo njegovim tovarišem, a ni ga motilo vse to. Prevelika je bila vera, ter zaupanje v boljšo bodočnosti. Vedno in vedno se je veselo spominjal na dom, na svoje drage, očeta, mater, ter brate. Vedno mu je uhajal spomin nazaj na prošlost, ko je bil še mlad, ko je še trgal hlače po šolskih klopeh, ko je z drugimi tovariši iskal ptičjih gnezd po gozdu. Kako rad je poslušal črnega kosa, ki je prepeval na domači hruški, dokler ga ni našel neko jutro mrtvega pod hruško. Sam Bog ve kaj je bilo temu kosu, da je tako žalostno končani svoje življenje. Vse take misli so mu blodile po glavi, a vse drugače je bilo, ko je potoval v svet, da poskusi svojo srečo. A seda se se vrača ves bolan, brez noge, katero je izgubil pri delu; a kaj noga,
1 o se še nekako nadomesti. V prsih , tam ga je dušilo, ter morilo, tako da mu je bilo vsak dan težje. Kako si je želel, da hi videl še enkrat svojo mater, katera mu je umrla med tem časom, ko je bil on v tujini. Tudi na očeta je mnogo mislil, kateri se je tudi pehal v izseljenstvu, da pomaga svoji številni družini doma. Delal je v nekem rudniku v Kanadi, ter prav dobro zaslužil.
V nočeh, ko ni mogel spati, je videl svojo mater pred seboj. V vsej žalosti in bolesti je stala tik njega, bleda kakor on, gladeč mu glavo, kot tedaj, ko je bil še otrok. To trplenje, to je grozno... za materjo pojdem, nič ne pomaga, tako je mnogokrat zakričal v polsnu, da so ga potniki začudeno pogledavali. Da to mi je dala tujina. .. smrt. Tako mlad vržen v svet, ter že
zapisan smrti... da... da... cvet življenja. Vse sile bi dal, da bi mogel živeti, a vidim da pot gre k materi; bolje bo tam pri njej, katera nie bo tolažila, kot otroka. Kako me duši, mogoče niti ne pridem domov? Strašno bi bilo umreti tu na morju: ne, ne smem, kaj bi mati porekla, a ko ne bi spal kraj nje. Pa mi je vendar bolje, čutim domači zrak, ne morem biti več daleč od domovine. . .,.
Parnik je pristal v Trstu. Mornarji so Janeza prenesli v čakalnico, ker ni mogel sam iti, ter obvestili njegove domače. V srcu se je čutil močnega, saj je bil na domači zemlji, blizu matere, tako si je mislil. Ni se mogel dvigniti, tako je bil slab. Kako rad bi šel sam domov... na pokopališče, na materin grob.. . Pa morij čakati, da pridejo ponj. Nikdar v življenju se mu ni zdelo čakanje tako dolgo kakor tedaj. Kadar so se vrata odprla, vedno je vzdrhtel...
Tisto popoldne se je oglasil pri upravi čakalnice, starček. Bil je stari oče, kateri je prišel po svojega sina Jožeta, ki so mu ga pripeljali iz Canade slepega, ker je pri rudniški nesreči izgubil vid; a našel je tudi vnuka, katerega so mu pripeljali iz Brazilije umreti v domovino, da bo počival v domači grudi pri svoji materi, katero je tako neskončno ljubil, da ni brez nje mogel umreti. Spolnila se mu je zadnja! želja.
Kako je zabolelo srce starega očeta, ko je sprejel umirajočega vnuka, ter slepega sina.,.. Da slep mu je ostal sin, tema pred očmi za vedno. Nekaj strašnega mora biti to. Kako rad bi bil videl svojo domovino, svojo hišico, očeta, sina, ter zelene hribčke, pa ne more, nikoli več jih ne bo. Z bogatim zaslužkom se je hotel vrniti, a kaj mu sedaj vse to pomaga? Kaj mu je prinesla tujinaj, Temo za vedno, ter sinu smrt. Vse lepše si je mislil ko je šel v svet... V napotje bom domačim, ta misel mu ni šla iz glave; poleg sliši sina hropečega, a ga ne vidi. Jokal bi kakor otiok. Preveč hudo ga je zadelo. Toda ne sme se pokazati slabega. Dovolj je močan, da tudi ta križ zadene ter ga nese po Kalvariji. Naenkrat se zravna, kakor da bi bil še mlad in krepak, ter reče: Ne, ne, oče! Nočem biti v napotje nikomur, sam se bom preživljal. Od hiše do hiše bom šel do konca svojih dni, ter sviral in pel, le poglejte kako lepo poje moja harmonika;
Le enkrat bi videl, kak solnce gor gre...
Bi videl kak lunca, kak zvezde blešče....
Plakati so vsi, a Janez je samo hropel, ko je slišal poslednjikrat glas svojega očeta, a prisotni so slišali glas umirajočega.. .. oče.... mati... domovina, in spolnila se mu je želja, da bo počival pri svoji materi. . .
Ivo Budkovič, Rio de Janeiro.
n it e v "Maj” zapeta v Sasu največjegn obupa ujetnikovega, ki se pa skuša uravnovesiti samo v misli na posmrtnost in Boga, ter v ljubezni do zemlje, te zemlje rodne, ljubljene, domovine, zibelke in groba! Bog in Domovina! sta bili poslednji njegovi misli v ječi in s temi besedami n urn tudi danes govori pesnik "Maja”. Na teh dveh točkah moramo tudi mi postaviti svojo Jakobovo lestev, da bi po njej stopal k svobodi, slavi in sreči naš dragi narod! Nato je v cerkvi zaprisegel 7. besedami: "Pesnile Karel Hvnok Macha: obljubljam ti, tukaj pred Bogom in prod svetimi češkimi patroni, da nikdar no pozabimo tebe in tvojo delo ter da bomo branili vašo narodno oporoko, da no bomo izdali svšojega naroda, svojega jezika, zemljo in domovine, da bomo narod češki pripeljali tja, kjer je bil v svoji veličini, tako nam Bog pomagaj! ”
Sezonski delavci za Francijo. Sedaj sta odpotovala že dva transporta. Prvi je bil skoro izključno prekmurski, drugi je odpotoval 16 maja iz Maribora. Prišel je delegat posebne organizacije francoskih zemljiških posestnikov, ki je delavce od-bral. Razdelili so jih že doma na skupine po 5 do 10 delavcev. V Franciji ostanejo tl o Božiča. Delavci se zaposlijo ali z mesečno plačo, ki znaša poleg hrano in stanovanja 350 frankov, ali pa kot akordni delavci. Slednji so zaposleni večinoma na velikih poljih sladkorne pose. Dobivajo v začetku na dan 28 frankov/brez hrane, zato pa stanovanjc, drva in nekaj živil, kakor krompir, moko itd., toda kuhati si morajo sami. V času žetve sladkorne pose pa imajo 40 frankov dnevne mezde. Je pa akordno delo zelo naporno in ljudi izčrpa. Prevzemajo ga večinoma Prekmurci, ki so ga že vajeni. Letos pa nameravajo zaposliti pri sezonskem delu še begunce iz Špa-
nije. Če ne bi bilo teh in pa Poljakov, bi imela naša država premalo sezonskih delavcev, da bi zadovoljili zahteve iz Francije.
Karel Hyuek Macha, največji sodobni češki pesnik je bil pokopan 7 maja v Pragi. Najlepša njegova pesnitev je bila pesem "Maja”, ki velja za najlepšo češko pesnitev sploh. In prav v tistem mesecu, ki ga jo tako lepo opeval, se jo preselil tja, kjer nebeški maj cvete.
Ob času, ko je zatisnil svoje oči, jo položaj dežele tragičen in zato 'se tudi pogrebne slovesnosti niso mogle razviti tako, kot je bila želja narodova. Pa vendar so storili, kar so smeli. Najpomembnejši češki literati so nesli njegovo krsto. Ob njegovi krsti je imel govor predsednik kulturnega odbora skupne narodno stranko msgr. Stašek, ki je v svojem govoru poudaril, da je Maehovn glavna pes-
Od Bernala do Berazategui-ja
Kolikokrat sem že imel v mislih, da stopim v Be-razategui, naselbino, ki je zrastla ob stekleni tovarni tam sredi ravnine med Buenos Airesom in La Plato. Saj imam že stare znance tamkaj.
Oni dan je pa res prišlo na vrsto. Toda glej smole. Kam pa naj grem, če nobenega naslova ne vem. . .
Torej takole: najprej grem v Bernal, da obiščem brata Ferletiča, lci sta v šoli pri salezijancih. Od tam jo bom pa ubral v Quilmes, kjer bodo gotovo vedeli za naslove.
Opoldne sem že bil v Bernalu. Ravno prav. Miza je že pogrnjena, tako me je povabil gospod ravnatelj, jaz pa n jegove prijaznosti tudi nisem mogel odkloniti pa. . . zakaj bi odklonil, ko je pa že bil tudi čas, da k mizi sedem.
Kak vrvež vsepovsod. Kdo bi preštel vse te študente ! Tale je nemški sin, tistile je italijanski, onile je poljskih starišev. In tistile tam? Pojdi sem mali!
Bil je Ukrajinček.
Prav na južni strani Buenos Airesa je prebivalstvo najbolj mešano. Posebno pa slovanskega elementa ne bi našel nikjer več kot na ozemlju med Buenos Airesom, La Plato in San Vicentom. Šola je pa vedno najbolj verna slika prebivalstva in tako tudi salezijanski zavod.
Rad bi pogledal še kaj po Bernalu. Saj je tam več naših ljudi. Toda oni dan sem moral dalje. V Quilmes priti ni tešlco od, tam. Saj gre tja ves promet.
Kar za Lutre Rios 300 sem povprašal. Tam ima delavnico Cerkvenik s tovariši. Kmalu sem bil na mestu. “Carroceria ” je bilo zapisano. Brezkonea automo-bilov je stalo tam okrog. Vprašal sem po Ivanu, ki je pa kar hitro vedel kako in kaj.
Dela pa imate, kot hi sodil po tem kar vidim.
Tega pa. Delamo in popravljamo automobilska ogrodja. Preje nekoč smo bili v Buenos Airesu. Pa je bila najemnina tako strašno draga. Potem sem pa našel tukaj prav primerno mesto. Le kapitala ni, da bi si postavili lastno delavnico. Prostor imamo kar tukajle poleg. Stanujemo pa pol kvadre od tu.
Ali je nona tukaj ?
Da. Doma je. Škoda, da ne morem z varni, da bi se kaj pomenili tam doma. Evo, to je moja hčerka, ki vam ho pokazala, kje stanujemo, je pokazal deklico, ki je ravno prišla.
Prav dobro je tekla mali slovenska beseda. Malo je 14 letnih deklic tukaj, ki hi tako gladko znale našo besedo.
Na pragu! pa me je čakala “nona” ona iz Lokve, ki jo naši bralci že poznate.
Gospodinja je pa seveda hitro skrbela za to, da ne bomo pri prazni mizi.
Kakšne novice kaj prinašate, gospod Janez?
Tukajle imate ljubljanskega “Slovenca”, pa bo že kaj novic v njem, čeprav že ?nesec dni stare. Povedal vam pa bom, kar me boste vprašali, če bom vedel kaj odgovoriti.
No, seveda ni majnkalo novic. Tudi na tisto smo prišli, kako je na Lokvi oni dan nekdo zgorel. Samo stopala so ostala od 82 letnega starčka.
No, pa nič čudnega ni, tako je pristavila nona. Kolikor je tisti mož preklel!... Prav malo so za njim jokali... Bog mu bodi mil sodnik. Zgodba njegovega življenja ni dosti lepša kot njegov konec... Sicer pa, nam ljudem ne gre sodba, ker to je božja stvar.
Povpraševal sem po Slovencih v Bcrazategui. Malo že vedo zanje, toda za točen naslov pa ne.
Stopil bom še k Sosičevim, morda oni kaj več vedo za Berazatego, tako sem se poslovil.
Sosičevi so iz Trsta. Mati je iz Rojana, oče pa iz Opčin. Že večkrat sem iskal priliko, da jih obiščem. Šele ta dan sem mogel namero uresničiti.
Lična hišica spredaj s cvetnim vrtom me je pozdravila. Zelo se je začudila mama, ki je ravno pospravljala po sobi.
Da ste vendarle res prišli! Moških pa žal ni doma. Toda sin kmalu pride. Hodi na akademijo Pitni an. Ob 3 uri ligvadno že pride.
Komaj smo sedli, že se je Marjan prikazal( 19 leten fant. S štirimi leti je prišel sem. Nisem pričakoval, da bo odprl, usta po naše in sem se res začudil, da je spregovoril tako brezhibno po slovensko.
Doma ne govorimo nikoli drugače, je povedala mama, pa zaradi tega ni Marjan nikoli dobival slabih redov v šoli. Prav dobro je študiral. Le škoda, da nimamo sredstev, da bi ga študirali dalje. Treba je misliti na to, kako bi se mu našla kaka služba .
Poprosil sem Marjana, če bi hotel z mano v Beraza-tegui, kjer gotovo pozna kake Slovence. Prav rad je storil to uslugo in kar hitro sva bila na potu. Kar na omnibus sva sedla.
Quilmes ima 35.000 prebivalcev in je zelo industrijsko mesto. Naših ljudi je tam razmeroma malo. Dosti čez 10 družin ne bo. Onstran mesta se spet odpre širno polje, ki sc na severu prelije v reko. Brzeli smo mimo “žegna”, kjer pokopavajo rajne za celo glavarstvo Quilmes. Na desno, ob tiru FCS (Constitucioi—La Plata) stoji naselje Ezpeleta. Tam malo dalje pa že vidiš tovarniške dimnike.
“Tovarna stekla”, mi je pojasnil Marjan. Tamkaj delajo mnogi naši... Smo že na mestu!
Izstopila sva in krenila k Mlačevim!
Zelo se je začudila gospa. “Saj je prav vedel mož, ki je rekel: Boš videla, kadar bo vse narobe, bo pa g. Janez prišel. Pa poglejte, če ni uganil.”
Imeli so ravno zidarja in tako je bilo pri njih, kakor je pri hiši, kadar je zidar.
Nič ne bodite zato v skrbeh, gospa. Če bi vam sporočil, da pridem danes, kakšno skrb bi imeli. Jaz pa dolžnost, da gotovo pridem... tako je bolje za vas in zame. Samo sreča, da sem dobil Marjana... Da! Saj res, saj ga menda poznate. Sosičev je iz Quilmesa...
Saj res. Oče je zidar. Iz Trsta ste. Poglejte ga no fanta, kako je zrastel.
Tole sta pa naša dva: Jožek in Neli. Le pozdravita gospoda!
Tudi onadva sta spregovorila prav lepo po naše.
Dolgo vas ni bilo sem do nas. Vedno beremo, kako hodite okoli. Tukaj nas je pa tudi veliko, pa vas kar nismo mogli dočakati.
In še danes nisem vedel, kako naj bi koga našel. Pa mi je zadevo razrešil Marjan. Sedaj nam bo pa vaš Jožek pokazal še naprej.
Toda kar tako pa tudi ne boste šli. Vsaj sedli boste malo.
Seveda ni bilo časa za dolg pomenek,, ker hi rad poiskal kar najbolj vse. Pri Rožancu smo se ravno" vsedli, ko je prišel mož iz tovarne. Nemalo se je začudil.
Na nadaljnem potu smo potrkali spet pri Mlaču. Sami Lokavci so to in Mlači, čeprav ne vedo za nikako sorodstvo. Žena je ravno pripravljala za večerjo, da jo ponese možu v tovarno. Morda me še kaj poznate, je vprašala.
Saj res! Sem jo pogledal. Sedaj se vas pa že spomnim. Pri sveti Luciji v Buenos Airesu sem vas poročil.
VIDOV DAN smo letos slavili na izredno pomemben način. Postavili smo temeljni kamen “Jugoslovanskemu domu” na Dock Sudu. Ob tej priliki je spregovoril prvo besedo g. minister dr. Cankar, ki ima tudi glavno zaslugo, da je prišlo do tako lepega uspeha. V dvorani novega doma bo prostora za 1000 gledalcev.
- -— ---------------------■--------------------l
Doli v Lurdu —
Spet so peli Turški zvonovi oni dan 28. maja.
Spet so hiteli naši ljudje iz vseh strani.
Sedel sem na omnibus 69. Kar z znanimi obrazi sem se srečal. Le kdo so! Sitno mi' je bilo vprašati in sem mislil in mislil. .. pa sem se domislil: iz Temperleya so. Pozdravili smo se kot stari znanci.
Ob pol treh je bilo že vse polno naših obrazov. Pav tako kot vselej v Lurdu. Ko je bil čas začetka, je bila votlina že kar polna naših ljudi. Kdo si ne želi srečati re s svojimi starimi znanci. Leta že se nista videla. Tani pa kar glej presenečenja! Po dolgih letih se srečata kot doma pred cerkvijo.
Po končanem rožnem vencu, ki ga molijo vsako nedeljo po špansko z vsemi romarji, katerih vsako nedeljo prihiti par stotin, smo prevzeli slovesnost mi. Razreden se je procesija. Pevci so zapeli lurško pesem, ojačevalci so njihov glas nesli na ušesa vsej dolgi vrsti, ki je spremljala Marijo. Stopali smo pevaje vsi, dekleta so pa nesla Marijo, procesijo pa je vodil g. Jože Kastelic.	j
Zares nekaj prekrasnega je tista 1 urška procesija. Tako daleč od doma! Med samimi tujci! Saj smo večinoma hlapci in dekle, ki moramo vedno le tisto, kar veli gospodar in gospodinja... Tamkaj v božjem svetišču in tamkaj na planem pred cerkvijo pa lahko zapojemo prav tako, kakor nam daje naše srce in naše grlo. Navzoči nehaš! se pa čudijo, kdo so ti ljudje, ki tako lepo pojo in se tako spoštljivo znajo obnašati. Tako mi je zagotovil superior cerkve, da dajemo prelep zgled vsem drugim romarjem in narodom, ki se tam zbirajo in zato tudi imamo njihovo cerkev na razpolago Zn katerokoli našo prireditev, ki bi jo želeli imeti v L m du.
Pevski zbor ima teško nalogo. Tisto popoldne je treba peti kar naprej. Pa so tudi letos lepo rešili svojo dolžnost. In kdo bi vedel, koliko opravka in skrbi ima "aš pevovodja g. Ciril
Da, in že tedaj ste obljubili, da nas pridete obiskati. Prav veseli me, da ste vendar res prišli.
Vi pa niste iz Lokve, če se prav spomnim.
Ne, jaz sem od Šent Petra, iz Kilovč. Drugače je Pa tudi skoro vse iz Lokve na Krasu.
Stopili smo dalje do Brajnika.
Dober večer gospod kaplan. Malo pozni ste, no, pa vseeno prav dobrodošli, tako so me pozdravili. Tudi mož je bil že doma.
Lidija, pridi sem, je poklical gospodar hčerko.
Ali jo kaj poznate, gospod Janez?
Bo tista, ki smo jo v Lujanu krstili, pa si že močno zrastla.
Takole nam raste družina in skrbi z njimi.
Tako je na svetu. Brez skrbi in truda pa spet ne more biti. To je ravno naloga življenja s katerim človek zasluži pravo večnost. Tisti, ki nima nič skrbi in ttič truda, bo nekoč nerodovitno drevo, na katerem Bog he bo našel sadu in ga bo zavrgel. Otroci so skrb, pa
Kakih tisoč ljudi je spremljalo Marijo v procesiji in skoro sami naši obrazi 1
Ko smo se nazadnje zbrali v cerkvi, je bila ta do kraja polna. Na prižnico je stopil izseljenski duhovnik g. Kastelic, ki je najprej po špansko, potem pa po slovensko obrazložil navzočim pomen praznika, ki smo ga slavili majniški in svetogorski Kraljici na čast v letu, ki je za Slovence nadvse pomembno radi svetogorske 400 letnice in radi kongresa Kristusa Kralja, ki se letos v Ljubljani vrši.
Ker se je ura že precej zavlekla, so nekateri že morali hiteti domov; večina je pa počakala prav do konca, ko smo skupno zapeli še svetogorsko himno.
Odhiteli smo domov. V nas pa je ostal spet eden onih lepih spominov, ki za vedno ostane za okras človekove preteklosti.
V TROPEZONU
Smo tudi praznovali isti dan. Ob 10 uri je bila napovedana maša v kapeli pri sestrah, kii majo tamkaj svojo šolo. Skromno je doli vse. Skromno je naselje, skromni so domovi, ki dajejo streho delovnemu ljudstvu. Nobenih vil, nobenih palač. Tako je tudi naša slovesnost nosila značaj skromnosti. Saj je le mala kapelica prostor, kjer je bila sveta maša.
Pa vendar se je zbralo lepo število ljud. Gotovo bi jih bilo znatno več, če bi bilo vreme kaj bolj zanesljivo. Pa sel je tako kislo držalo oni dan 28 maja, na veselo binkoštno nedeljo, da je imel vsak dežnikov posestnik misel, da ga mora vzeti s seboj, ker je vsak hip kazalo, da se megla vtrga. In če se pota v Tropezonu namočijo, potem je najbolje, da deneš noge na ramo.
Radi tega vremena so prihajali bolj naj bližnji, pa tudi od tistih je bilo pogrešati nekaj obrazov.
Bilo pa je tudi nekaj drugih, ki so prihiteli od daleč in se je tako nabralo kakih 80 naših ljudi.
Prav lepo slovesnost smo imeli.
Upamo, da se bo kmalu spet kaj podobnega ponovilo in bo tako ta prva slovesnost le uvod k nadaljnim lepšim in pomembnejšim dogodkom, ki se bodo v Tropezonu za naprej vršili.
Častitim sestram frančiškankam pa moramo biti prav hvaležni, da so nam dale na razpolago svojo kapelico.
V vednost rojakom, kateri kaj tja okoli pridejo naj zapišem, da naj povprašajo po sestri Miroslavi, če bi v kaki zadevi želeli kako informacijo. Sestra Miroslava razume namreč precej dobro slovensko.
so tudi veselje in tolažba dobrim staršem. Saj si pridna Lidija, kajne?
Kdaj bomo pa spet v Lujan romali?
Letos, ec Bog da. Novembra meseca. Toda prej kot bo tisto, bomo imeli še kaj praznikov. Saj slavimo letos svetogorsko 400 letnico. 20 avgusta se boste gotovo pokazali v Buenos Airesu, ko bo velika slovesnost v veliki dvorani blizu Blaža Onee. Takrat se mora zbrati vse, kar je slovenskega. Vsa društva smo povabili na sodelovanje. Vsi brez razlike naj bodo tedaj pokazali, če imajo res kaj volje za slovensko skupnost.
Če bo le mogoče! Žal tako rado kaj vmes pride. No pa upajmo da to pot že bo kako, tako smo modrovali dalje.
Pa treba je bilo tudi potovati dalje.
Mimo dveh bratov Skok in še do Gomizelja in do Božeglava, potem je pa bilo treba misliti kako domovi in sva. spet sedla z Marjanom na omnibus in hajdi proti domu.
Janez Hladnik.
GLASOVI OD DRUGOD
Za kongres Kristusa Kralja se v Ljubljani lepo pripravljajo. Od tu zal ne bo udeležbe, ker so bila odpovedana romanja radi vojnega strahu. Nadškof iz Montevidea je prijavil vdeležbo. Iz Italije so najavljena tri velika romanja.
Glavni odbor v Ljubljani iina polne roke dela in tudi dežela se pridno pripravlja.
Pismo urednikove matere. Mala sličica iz domačega življenja v letošnji pomladi.
Ljubi Janez!
Tvoje zadnje pismo sem prejela 23. 4. v katerem voščiš Velikonočne praznike. Najlepša hvala zanj. Duhovno življenje v redu dobivam in tudi oddam vsem. Tudi Slovenski list dobimo. Hvala Ti, ki sc toliko žrtvuješ za nas! Zdi se mi kakor da bi tvoje pismo brala, ko berem revijo. Bog povrni stotero! Štefan in Rezika sta na štajerskem, da obdelavata tam grunte. Zdaj nas jc čisto malo doma; samo (i članov sede k mizi, Francclna teško čakamo, da bo prišel od vojakov. O Binkoštih pravi, da bo doma, če le ne pride kaj vmes. Tukaj se vse govori da bo vojna. Da bi le ljudje nič no vedeli. Ljubi Bog odvrni od nas to strašno šibo božjo!
Pri nas imamo sušo. Tudi vode manjka pri večih hišah. Spomladanska dela so narejena, še nekaj krompirja bomo sadili. Ozimna žita prav lepo kažejo. Sadja bo letos precej, če ne bo prišla kakšna pozeba. Češnje so že vse v cvetju. Vsak dan se pripravlja za dež, pa ga le ni. Ga bo že Bog dal, kadar ga bomo vredni.
Na Jelovškov! senožeti in Pečevju jc vse polno vojakov in civilnih delavcev, delajo namreč cesto na Petkovec k Cerkvi. Drugi pa delajo iz Ceierja mimo Matijota in Bizjana do Novaka. Kadar boš prišel domov, sc ti bo čudno zdelo.
Vsega se jo treba privaditi. To jc dobro, ker ne pustijo vojakom in delavcem po hišah hoditi. Če bi lahko šli kamor bi hoteli, bi pa imeli grozne sitnosti z njimi.
Jože čuk, kovač v Malnu, je kupil od teto malnarce vse: celo posestvo in pohištvo za 130 tisoč Din. Andrej Špeharjev jc tudi bil v bolnici. On pa zaradi glave. Za ušesom so mu glavo odprli. Imel je polno gnoja. Bil je v bolnici 14 dni. Sedaj pa hodi v Žiri k zdravniku. Hišo ima že narejeno. Sedaj sc boji seliti noter.
V Godolu je tudi oče umrl. Saj som ti pisala, pa vendar mogoče ne veš. Gašperjeva teta je tudi umrla. Zdaj pa ros ne vem več novic!
l'o je nerodno, ker smo tnkoi daleč narazen. Cel mesec se vozi pismo. Vem, da si z delom obložen ,zato pa no zahtevam, da bi veliko pisal. Saj v Duhovnem življenju zvem, kod hodiš kaj delaš itd.
Ljubi Bog’te varuj na vseh tvojih poteh, da se ti ne zgodi kaj hudega. Ljubi Bog ti ohrani to ljubo zdravje. Bog blagoslovi tvoje delo.
Bodi lepo podravljen od vsih domačih posebno pa od mene:
tvoja Mati.
* *
Pismo, rojaka iz provincije. Zanimivo za vse osebne znance. V pismu imenovani pa naj sporoče svoje naslove piscu tega pisma.
Spoštovani gospod! Ob tej priliki so Vam hočem lepo zahvaliti za obisk v bolnišnici de Clinicas, kjer ste prišli dne 8 februarja kasno v noč, in tisto uro sem bil v prvem spanju, tako da nisem mogel ali znal govoriti, pa mojo dolžnost sem opravil, mislim da prav, pri duhovniku v bolnišnici. Gotovo da v materenem jeziku j c dosti lažjo. Drugi dan so me operirali in hvala Bogu sedaj
sem spet dober, na 8 marca sem šel iz bolnišnice in takoj v Dorrego, ker v glavnem mestu se nisem mogel ustaviti, ker nimam poznastva in brez denarja.
Ivo sem čital v prejšnjih listih, da je gospod duhovnik štran-car v Rihenbergu imel zlato mašo, me zelo veseli, da so dobri pastir sc močno drži, in mu želim še mnogo srečnih let. On me jc krstil na Božič leta 1807 v Štanjelu na Krasu, kjer jo tisti čas služboval, in pustil dosti spominov in tudi mislim, na njegovo zlato mašo je bila polovica ljudi iz občine Štanjel navzočna, ker je blizu Rihenberg.
Gospod Hladnik, v zadnjem Sl. listu sem čital in pri nabiranju za pogreb pokojni Mariji Skvarča dobil sem ime, ki mislim da je moj stranic to je Ludvik Mislej, ki je prišel v Argentino pred 10 leti s svojo sestro, znal sem, da so tukaj, pa nisem imel njih naslova, kakor tudi oni mojega, zatorej bi Vas lepo prosil, če bi Vam bilo mogoče žnjimi govoriti ali mi poslati naslov. So doma iz Razgorij, občina Štjak, blizu Št. Vida nad Vipavo in so kličejo Ludvik in Marija Mislej. če jc mogoče, prav rad bi vedel zanje, ko jc že Hi let ko se no vidimo in nič ne znam zanje. Jaz sem iz Hruševice, občina Štanjel, če so oni, me dobro poznajo. S tem Vas prosim, da če je mogoče, mi napravite to dobroto in Vas lepo pozdravlja rojak
Justo Trampuž
Kstancia San Tomas, C. Dorrego, FCS.
*
Prosil hi Pavla Mežnaršiča če bi mi sporočil svoj naslov. Najbolje če se bi kaj osebno pokazal kot star znanec iz Metlike. Pričujoče pismo jc iz Lome Negre 8 maja. Vsem rojakom, posebno pa Antonu Štularju mnoge pozdrave. Poslano sem v redu prejel.
Najprej primite najlepši pozdrav iz Lome Negre od nas Slovencev. Sedaj pa oprostite ker Vam nisem poprej poslal naročnine za D. ž. Pridobil sem jih nekaj za naprej in Vam pošiljam naročnino za 7 naročnikov. Toraj tukaj Vam pošiljam za 7. naročnikov 14 $, 2 $ za sklad D. ž. in (i pesov za naročnino Slovenskega lista. Skupaj 22 pesov. Prosim Vas ako bi bili tako dobri, da daste tistih <3 pesov za poravnavo naroč. Slov. lista za mene.
Tukaj so imamo zmeraj po navadi, Vaša postelja pri meni Vas še čaka. Tudi Vam naznanjam, da sta prišla sem, iz Metlike, pred mesecem Mežnaršič Pavel s ženo Angelo in otroci. On se nahaja nekje v Buenos Airesu, ona jo pa tukaj v Loma Negra.
Sedaj pa mnogo pozdravov od vseh poznanih, posebno pa od našo strani.
Antona štular in žene, Loma Negra 8. 5. .1030.
*
Vse eitalce prosi uredništvo D. Ž., da takoj sporoče vsako nerednost v dostavljanju I). življenja, da se ugotovi, kje je napaka. Prav hvaležni smo za vsako tako opozorilo. Upam, da je gospod Berlot med tem že dobil one številke D. Ž., ki so izostale. Pismo je pisano iz Ko-sarija 20. maja.
Prečastiti gospod Janez Hladnik!
Tako enostavno prokinjonjo našega ljubljenega “Duhovnega življenja” me jc kar užalilo; slišim, da drugam pošiljate kar po (Iva, jaz pa niti enega ne dobim.
Jaz sem Vam že preje poslal pet pesov in sicer za loto nazaj, leto naprej, ostanek pa da naj gre v duhovni sklad; tako je tudi bilo sporočeno v pismu z nakaznico v njem; če pa jo pri Vas pomota ali zmešnjava, toga jaz nisem kriv. Vsekakor bi Vam bil hvaležen, če bi mi ga spet redno pošiljali, ker revija je kot naš vsakdanji kruh, ker dosti lepega nas nauči, kar nam je tako potrebno v današnjih časih, če pa je treba, ponovno plačam, po-prej pa pričakujem obvestila.
S tem upanjem Vas najodkritosrčneje pozdravljam tor Vam želim mnogo uspehov v Vašem delu.
Vaš vdani naročnik
Ricardo Berlot, Rosario FCC A,
OPÄZOWÄLEC
PRIMORSKE NOVICE
Iz Kojskega poročajo, da se je vruil po dveh mesecih iz konfinacije župnik Ivan Kretič. Naravno, da so se verniki zelo razveselili tega nenadnega povratka.
Ivan Leban, trgovski pomočnik v Gorici sc je vrnil iz konfinacije po petih letih.
Jože Srebrnič iz Solkana, bivši komunistični poslanec se je tudi vrnil iz konfinacije, kjer je bil 12 let.
Andrej Macarol iz Sežane doma, je umrl kot pekovski mojster v Mariboru. Bil jo ' zor blagega moža in vestnega mojstra. Zapušča ženo in tri poročene hčere.
Sveta gora je dobila nove ogrlje. Ob priliki blagoslova je imel koncert frančiškanski umetnik p. Aleksander Santini, profesor glazbe na papeževem zavodu v Rimu. Oceno je podal Vinko Vodopivec.
žična železnica na Sveto goro bo tekla v avgustu. Sedaj že grade njeno izhodišče ob solkanskem mostu.
Monsgr. Berlot Anton, goriški kanonik jo nevarno bolan. Star je že 80 lot,.
Ivan Semič, župnik v Cepovanu jc imenovan za dekana v Kanalu, kjer je skoro vsa povojna leta pastiroval nepozabni Venceslav Bele.
Devinski dekanat je odpravljen. Na mesto njega je ustanovljen nov dekanat v Nabrežini. Za dekana je imenovan sedanji prodekan g. Anton Grbec. Duhovnija Devin je priključena dekanatu v Tržiču.
G. Oskar Kogoj je bil umeščen na župnijo Kred pri Kobaridu, katero je do zdaj upravljal. V Kredu je dolgo vrsto let pastiroval, kakor bo še mnogim v živem spominu, nepozabni, prerano umrli Vinko A-l.jančič.
župno cerkev v Vipavi so oropali. V noči od 27. na 28. aprila se je to. zgodilo. Zločinski tatovi so na nekem cerkvenem oknu prežagali železno križe in vdrli v cerkev. Tam so razbili vratca tabernaklja, vzeli ven srebrna ciborija, raztresli hostije kar po oltarni mizi, ciborija pa odnesli. V zakristiji so postali njihov plen trije srebrni kelihi. Cerkev trpi okrog 8000 lir škode.
Kneža v Baški dolini. Ponesrečil so jc 11) letni Viktor Rejec. Po neprevidnosti je padel pod cesto in se občutno ranil na glavi.
Vinska kupčija. Lanska vinska letina ni bila ravno bogata, toda kapljica jc bila dobra, prvovrstna. Hitro po trgatvi je bila tudi kupčija kar živahna. Ponekod je bilo povpraševanje naravnost izredno. Proti božiču sc je pa kupčija ustavila. Tudi vinogradniki sami niso z vinom nič silili na trg, ker so bili prepričani, da se bo okrog Velike noči kupčija zopet razgibala in se bodo ceno, ker jc blago izborno, šo dvignile. Toda zmotili so sc, račun je bil v resnici napravljen brez krčmarja. Kupčija z vinom jc skoro docela zaspala. Ne teran, ne bric in tudi ne vipavec nc najdejo kupcev. Kraševci se delajo norca in pravijo, da teran zato ne gre, ker ni “pršuta”. Človek mora biti dobro založen, potem tekne teran, pravijo. Gotovo pa je, da so sedanje politične zmede in nestalnosti v prvi vrsti zakrivile sedanji zastoj vinske kupčije.
Tri poroke v isti rodbini smo doživeli v soboto in ponedeljek v Mirnu. Bogomil Klančič, zaveden in nekdanji delaven prosvetni delavec so je v soboto poročil z gospodično Nemec Marijo. — V ponedeljek pa je pripeljal pred oltar svojo nevesto bratranec prvega, vsej okolici znan organist in posojilnični tajnik g. Venceslav
Budin. Nevesta Ivanka je iz ugledno družine Kogojeve in sestra g. župnika v Kredu. — Naslednji par je pa Ivankin brat, splošno spoštovani fant Milan Kogoj, ki jc prisegel zvestobo gdč. Butkovi.
‘‘Dantejeva jama” pri Tolminu. Znano nacionalno društvo “Dante Alighieri” praznuje letos svojo 50 letnico. Ustanovljeno. je bilo v iredentistične namene. Glavni njegov delokrog je sedaj v Tunisu. V Gorici ima podružnico, v kateri ima dijaški oddelek 2350 članov, odraslih članov pa je veliko manj. Svojo 50 letnico hoče tukajšnji oddelek praznovati s slovesnim obiskom znane “Dantejeve jame”.
‘‘Soške zadružne mlekarne”. V tem naslovu so zajete številne mlekarne v tolminskih hribih, ki še vedno samostojno delujejo in imajo svoje lastne odbore, seveda v okviru tozadevnih državnih organizacij. V zadnjih dneh so imelo volitve novih odborov. V naslednjem navajamo' po tržaškem ‘11'iceolu1 ’ od 29. aprila sedež vsake teh mlekarn in njenega predsednika: 1. Prapetno, g. Peter Makae; 2. Polje pri šentviški gori, g. Tomaž Feltrin; 3. Zadlog pri črnem vrhu, g. Filip Kosmač; 4. .Tageršič, g. Pavel Rejec; 5. Straža, g. Fr. Šinkovec; (i. Laborje, g. Al. Kosmač; 7. Kojca, g. Fr. Mavri; 8. Bukovo, g. Viktor Brelih; 9. Travnik pod Otaležem, g. Jernej Lapajna; 10. Plužnje, g, Ciril Gruden; 11. Vrh, g. Lovrenc Božič; 12. Lazeč, g. Jožef Kofol. 13. Novaki, g. Štefan Prezelj. Seveda niso to vse mlekarne v naših gorah.
V	rudnike na Sardiniji! Prod dnevi j« odpotovalo v premogovnik v Iglesiasu v bližini glavnega mesta Cagliari na Sardiniji 5(ji rudarjev-minerjev iz naše pokrajine. So to naši ljudje, ki so priznani minerji.
V	Idrijo se je vrnil iz koninacije bivši občinski tajnik Srečko Kogoj.
j- Iz Oslavja poročajo, da so položili k večnemu počitku vzorno mater 13 otrok Franco Klajnšek, staro 66 let.
Iz Opatjega sela zvemo, da so neki nič vredneži raznesli vest, da je župnik Rejec, eden najspoštovanejših goriških duhovnikov, uvedel italijansko pridigo. Vsi Opajci so pa povedali vsemu svetu, da tam ni nikogar, ki bi slovensko ne razumel in da imajo tako novice samo namen postaviti v čudno luč priljubljenega gospoda župnika. Italijanske pridige tam ni in je noben predpis no zahteva.
Veliki Dol na Krasu se je tudi spomnil ob grobu svojega nekdanjega župnika štublja velikih zaslug, ki jih ima za nji hov kraj. Poseben spomin nanj je tudi čipkarska zadruga.
t V Ljubinju pri Tolminu je bil pokopan Franc Koren iz Žabč. Zaveden mož v vsem dobrem.
V	Rimu jo Lila. praznovana 950 letnica pokrstitve kijevskega kneza sv. Vladimi-ra, ki je Ukrajince pridobil za Kristusovo vero.
Idrijski novi župnik je Italijan Hektor Carlet. Dosedanji upravitelj štean Gnjez-da je odšel za upravitelja v čepovan. V Idriji je bil zelo priljubljen.
Na Sp. Krasu so imeli misijon v šampo-laju in v Nabrežini. Posebno lepe sadove je pokazal v Komnu. Lepo obiskan jo bil povsod.
V	Pri Sveti Luciji je bil pokopan župnik Ivan Seljak. Rojen je bil v Podmolcu. Služboval je najprej v Tolminu pozneje v Stržišču pod Črno prstjo. Slabo zdravje ga je kmalu primoralo na pokoj.
V	Štanjelu jo bil tudi misijon, ki ga je vodil kanonik Brumnt.
V	cerkvi sv. Magdalene sta se poročila dr. Viktor Kjuder iz Sv. Jakoba v Trstu in Marija Lipičar iz Boh. Bistrice. V tej cerkvi je dr. Kjuder več let pel v kvartetu.
PREKMURSKE NOVICE
Iz Turnišča zvemo, da so že naročene nove cerkvene orgije, ki bodo stale 105.000 Din, na 19 registrov. 21. julija bo pel novo mašo Gjuran JOžef, doma iz Gomilic.
Opozorilo: Oblastno je prepovedano vsako. pošiljanje 100, 500 in 1000 dinarskih bankovcev. Zato naj nikar ne,deva nihče v pismo takih podobic.
Zveza poljskih delavcev v Slovenski krajini je dosegla že število 12.000 članov.
V	Žižkih je umrla občinska sirota čurič Ana. Blaga duša daje marsikomu lep) nauk. čisto slepa je tipaje hodila v cerkev. Koliko je pa takih, ki z zdravimi očmi in vsemi čuti in udi ne hodijo nič v cerkev....
V	Prosečki vasi (Sv. Scbošean) jc umrla Rozalija Kerec.
Bogojina. Prosvetno društvo je imelo dne 7. maja občni zbor. Na dnevnem redu so bila poročila o delovanju društva in nazadnje pa volitve novega odbora. Urba-rijansko društvo je podarilo lepo cerkveno zastavo društvu Srca Jezusovega, ki je veljala 3545 din. Kumoval je Gutmanu Jožef. Dne 30. julija t. 1. bo pri nas pel novo mašo Gutmann Jožef iz Bogojine.
Novi most v Martjancih v Prekmurju je že dograjen in izročen prometu. Veljal je nad 200.000 dih. Prejšnji leseni most je bil že slab in skrajno potreben nadomestila. V vezi z gradnjo mostu jo bila uravnana tudi cesta in struga potoka, ki dela precejšnjo škodo posestnikom in jo potreben še nadaljnje uravnave. V letošnjem letu so v območju okrajnega cestnega odbora v Murski Soboti predvidene še sledeče gradnje: most čez Krko v šalov-cih, ki bo z uravnavo ceste veljal okrog 350.000 din. in most čez Lendavo v Per-toči, ki bo veljal 90.000 din, zraven pa šo štirje manjši železobetonski mostovi.
Izseljenski duhovnik je odslej stalno nameščen. Jc to naš znanec Ivan škafar, ki stanuje v Frančiškovem domu v Murski Soboti, Križova, 4. V izseljenskih zadevah se je obrniti kar nanj.
Iz Kuzme zvemo, da je samostojna župnija že lepo napredovala. Letos bo žo zgrajeno tudi novo župnišče. Najbolj pridni so Tvrdkovčari. Los je žc napeljan. Pritožijo se pa glede šole, da ni dovolj piostorov. štirje razredi ne zadostujejo.
V	Tišini so g. dekan Krantz slavili 50 letnico, kar se je vršilo z velikimi slovesnostmi.
Na smrt je bil ustreljen na nemški gra-nici 20 letni Matjašec Franc iz Lipe, nevarno ranjen pa Tempa Štefan iz Trnja,
ki sta tihotapila vok mejo.
V	Kobilju je bila 7 maja 50 letnica gasilnega društva.
V	Filovcih jo bila 21 maja posvečena nova kapelica Marije pomočnico kristjanov. Iz Bogojine je prišla cela procesijo. Blagoslov so opravili dekan Jerič iz Turnišča. Oltar nove kapele je stal SUHI Din, je delo dveh domačinov.
Ivanci. Vzela sta so Klar Franc cestar, in Julijana Lovrenčee, prva cerkvena pevka in predsednica dekliškega krožka.
Misijonar Kerec je sporočil, da pride na kongres Kristusa Kralja v Ljubljano kitajski apostolski proekt čenii, ki je bolehen in potreben oddihu, ki ga bo poiskal po salezijanskih hišah v Sloveniji, zlasti v Murski Soboti, v Veržeju in na Radni. Nadomestoval ga bo na Kitajskem misijonar Kerec. Za Slovenijo sc jo odločil ta veliki kitajski mož tudi zato, ker v njegovi škoiji delujejo slovenske misijonarke, šolske sestre. Od napada, ki ga je spravil na rob groba, se je Kerec dobro opomogel.
Melinci so imeli na Vnebohod vesel dan, ko so jim šolarji zaigrali “Krojačka, junaška".
Iz Hotize zvemo, da se je .Katica Zolko v Franciji prav dobro poročila in da odide mama letos za dalje časa na obisk k hčeri.
V	Žižkih so tudi 21 maja lepo praznovali materinski dan. Dva dni preje so pokopali 49 letnega Zerdin Martina, trgovca in moža za katerim žaluje vsa okolica.
Lendavski kantor Dominko Ivan je pobegnil na Madžarsko. Sedaj je kantor Szop Janoš.
Iz Pertoče zvemo, da se pritožujejo nad ravnanjem, ko je dajalo dovoljenje, kdo da naj gre na sezonsko delo. Da so imeli prednost tisti, ki so plačali. . . Za siromake so se potegnili le g. plevanoš, a so bile zato zamete!
Beltinci imajo čast da je bil vaščan An-tolin Avguštin, misijonar na Japonskem posvečen za diakona. K letu bo pel novo mašo.
Sombotoliju je nevarno obolel prelat dr. Bogač Franc.
Na Vrhniki je umrl znani Josip Lenarčič, vrhniški industrijalec.
Mura je spet posegla čez bregove. Zadnji as je bil skoraj dograjen nasip pri Pe-teševcih. Kar je še manjkalo so ljudje v veliki sili hitro dopolnili in je biia tako zabranjona še mnogo večja škoda.
Sotla je ono dneve silno divjala. Na Bizeljskem, v Kapeli in Dobovi je bilo poplavljenih 2500 ha polja.
V	Slovenskih goricah je bil silen naliv. Najhuje je bilo v Svečinah. Voda je raz drla vse ceste. Nekatera polja so bila prava jezera col teden.
f Ivan Franke, župnik v Zapogah, brat Franca Franke, župnika v Oseku pri čev-ničah, je odšel po večno plačilo. Pokojni jo bil nekaj časa kaplan v černičali in pozneje v Štjaku. Pozneje v Gorenjem Polju in nato na Vogerskom. Bil jo nadvse blaga duša.
Povodenj je napravila silno škodo v Kostanjevici na Krki. Iz vode je bilo videti le strehe. V Svetem Križu pa jo pri drla silna voda iz Gorjancev in napravila skoro tako opustošenje kot pred 2 leti.
NewjorSki župan je otvoril jugoslovanski paviljon na svetovni razstavi v našem jeziku. Naučil se ga je, ko je bil pred vojno konzul v naših deželah.
Iz Cerkelj na Krki zvemo, da je bila zgrajena nova šola med Skopicami in V:-hrami.
Iz Globodola zvemo, da se ponašajo s
tem, da jo njihova vas zelo stara. Našli so namreč rimske novce iz časa Kristusovega. Gasilci so za 20 letnico blagoslovili novo motorno brizgalno.
V	šent Vidu pri Stični je bil 11. junija velik tabor v proslavo 15 letnice Prosvete.
V	Detroitu (Sov. Amerika) so je ustanovila delniška družba za postavitev slovenskega narodnega doma.
Na novjorški svetovni razstavi bodo nastopile tudi slovensko plesne skupine.
Na ameriški razstavi bodo razkazovali tudi zeio uspešno sredstvo za boj1 proti muham.
29-letni Slovenec — šef-zdravnik in vse-učiliški profesor. Dr. Rudolf Antončič je s prvim julijem t. 1. imenovan za glavnega zdravnika mostne bolnišnice v Lola-vilic v državi Kentucky in bo obenem vseučiliški profesor.
Država Ohio je hotela naložiti slovenskim narodnim domovom 1.500 dolarjev letnega davka na gostilniške prostore, a je pozneje to zahtevo umaknila.
Slovenci v Kaliforniji, v Kaliforniji ni mnogo Slovencev, in še ti so raztreseni po raznih krajih. Edina večja slovenska far-marska naselbina je v mestu Fontana, 50 mil proč od Los Angeles. Tu biva blizu 40 slovenskih farmarjev z družinami. Ba-vijo se predvsem s kokošjerejo. Tako imajo nekateri do 3000 kokoši. Poleg toga imajo velike oražne nasade. Društva složno sodelujejo. Več je tu Dalmatincev, že v 25 milj od Los Angeles odaljenem San Po-dru jih je preko 10.000. Bavijo se večinoma z ribolovom. Nekateri od njih so težki milijonarji. Mnogo naših ljudi je zaposlenih v letalski industriji, saj je Los Angeles v tem pogledu najvažnejše mesto v Ameriki.
V	Litiji je gozdni požar v Ra v barskem grabnu uničil 10 ha gozda.
Na cesti v žvirčah je pri belem dnevu napadel iopar kmeta Jakoba Škufca iz petij pri Hinjah in mu uropal 3300'Din, izkupiček iz sejma kjer je prodal vola.
Ljubljana jc dobila novo palačo. Znana največja evropska čevljarna Bata, s centralnim sedežem na Moravskem je zgra-dVa v središču Ljubljane, pri glavni pošti,
7 nadstropno palačo za svoje trgovsko namene. Stavba jc bila dovršena v 214 dneh in jo jo gradilo 90 delavcev.
Zvon so ukradli na Šent Urški Gori nad Cerkljami pri Kranju. Ukrasti so ga znali, niso ga pa znali prodati, ker so tatove našli, ko so razbiti zvon prodajali. Zvon jo bil star 150 let.
V	Ljubljani je umrl Viktor Rohrman, star 80 let. Bil jc znamenit trgovski talent, pa tudi dober oče. Imel je 11 otrok. Kako zelo je bil priljubljen jc pokazal njegov pogreb.
Dve učiteljišči. Po nekajletnem prestan-ku bosta zopet začeli delovati dve učiteljišči, ki sta vzgojili doslej že veliko število najboljših učiteljic v domovini: Sta samostanski učiteljišči v Ljubljani in Škofji Loki.
Španija se resno zanima za jugoslovansko živino in bodo nakupili mnogo živali v Jugoslaviji.
Hercegovina je dežela, ki v Jugoslaviji pridela največ medu. Lani so ga pridelali 000 tisoč kg in ga prodali po 15 Din.
Jugoslovanski regent Knez Pavlo je letos ogledal tudi delo slovenske mladine in je bil zelo navdušen oh pogledu na čete slovenskih mladcev, ki so se mu poklonili. Tudi slovenske mladenke so se poklonile knežjemu paru in so bili tedaj prav ljubki prizori, ki so ostali v nepozabnem spominu slovenske mladine.
Duhovniški dom pri Svetom Križu pod Golico je pričela graditi baška škofija (Subotica). Tako bodo jeseniške planine dobile novo privlačnost. Že doslej so jih mnogo obiskovali, posebno Zagrebčani.
Dobrudža je ena tistih bolečih točk evropske politike, ki jo bo treba tudi urediti. Po narodnosti je bolgarska, a po vojski jo imajo Romuni. Sedanji dogodki so našli odmev tudi med dobruškimi kmeti, ki so dvignili svoj glas za svobodo. Romunski orožniki so postrelili 24 bolgarskih kmetov.
Celje je doživelo veličasten dan. 30. a-
prila so je tam zbrala 20 tisočglava množica na kmečkem taboru, kjer so narodni voditelji dajali odgovor o svojem delovanju in podali resnično sliko položaja. Taka jc bila beseda ministra Snoja, da lahko brez bojazni gledamo v bodočnost, kor zunanjepolitično je naša smer zagotovilo nevtralnosti, notranjepolitično pa se bodo najtežji problemi rešili na prav srečen način, zlasti sporazum med vsemi tremi narodi nušy države je gotova stvar.
Občni zbor Zadružne zveze, ki so je vršil v Ljubljani 8. maja, je pokazal, da je •slovensko zadružništvo srečno prebrodilo največjo krizo in lahko mirno vrši svoje delo. Na tem občnem zboru je govoril tudi dr. Korošec, ki jo vzel v misel tudi nekatere politične probleme. Naj povzamemo njegove besede. Glede hrvaškega vprašanja pravi: če se je posrečilo rešiti 90 do 95 odstotkov spornih vprašanj, jc gotovo, da se bodo mogla rešiti tudi ostala neznatna vprašanja, ki se brezpomembna v primeri z že rešenimi glavnimi vprašanji.’’
Toda en oblaček leži nad vsem tem: Nihče ne ve, kaj bo z Evropo, živimo v neprestani nervozi, v neprestani negotovosti, kaj bo jutri. Jugoslavija ima modrega, zelo modrega krmilarja v zunanji politiki. To jo naš knez namestnik Pavlo. On vedi državni čoln tako, da bi nikjer ne zadel v kako skalo. Naša dolžnost je, da imamo pooplno zaupanje v njega.
Birma je bila v Ljubljanski škofiji: 30. aprila — Novo mesto; 1. maja — Št. Peter; 2. maja — šmarjeta; 3. maja — Bela crkev; 4. maja — Bursnice; 5, maja
—	Stopiče; ti. maja — Podgrad; 7. maja
—	Šmihel; 8. maja — Vavta vas; 9. maja
—	Toplice; 10. maja — Poljane pri Toplicah; 11. maja — Črmošnjice; 12. maja
—	Soteska; 13. maja — Prečna; 14. maja
—	Mirna peč. Dne 18. maja — Radovljica; 19. maja — Rateče; 20. in 21. maja — Jesenice; 1. junija — Kranjska gora; 2 junija — Dovje.
še 137 katoliških duhovnikov živi v Rusiji, toda razen dveh žde in trpe vsi v sovjetskih ječah. Dva, ki sta prosta, izvršujeta dušno pastirstvo pri vnanjih poslaništvih v Moskvi in Leningradu.
Iz škofijske kronike. Za škofijskega duhovnega svetnika je bil imenovan g-Josip Stupica, župnik na Prežganjem. —• Za župnijo Peče je bil prezentiran g. Alojzij Peček, kaplan v Kranju. — župnija Lom je bila podeljena tamkajšnjemu u-pravitelju g. Karlu Šparhaklu. — Imenovana sta bila: g. Jožef Oblak, ekspozit na Zd.hovem, za začasnega upravitelja župnije Mozolj, in gosp. Ivan Kogovšek, župnik na Kopanju, zn soupravitelja župnije Žalna. — G. Anton Plevnik, kaplan v Mengšu, jc premeščen za kaplana na Brdo pri Lukovici.
Imenovani so bili: Kopač Ivan za prefekta v zavodu sv. Stanislava; štrukelj Alojzij za župnika v Leskovcu pri Krškem. — Premeščeni so bili kot kaplani
gg.: Kovačič Anton iz Cerknico v Mengeš (Trzin); Novak Vrane od Sv. Petra v Ljubljani v Cerknico (Rakek); Starec Martin iz št. Petra pri Novem mestu k Sv. Petru v Ljubljani; Fortuna Frane iz Tržiča v Trebnje, Fabiani Rafael iz Sodražice v Kranj, Berglez Ignacij iz Dobrniča v Stopiče, Mihelčič Marko iz Vel. Lašč v Stari trg ob Kolpi, Golob Franc iz Hinj v Šmarje. — Nameščeni so bili gg.: Gerčar J-.an v Prečini, Gnidovec Franc v št. Petru pri Novem mestu, Janež Ivan v Vel. Laščah, Javornik Ivan v Cerkljah ob Krki, Močnik Jožef v Gorjah, Mohar Janez v Št. Jerneju, Peče Jožef v Dobrniču, Sitar Ivan v Tržišču na Dolenjskem, Snoj Jožef v Tržiču, Sterle Alojzij v Sodražici, Žun Alojzij na Trebelnem, Novak Henrik v Hinjah, Pirc Jožef v Šmihelu pri Novem mestu, p. Okorn Klavdij O.F.M. pri sv. Cirilu in Metodu v Ljubljani. — Za kateheta na Viču je nastavljen p. Tomšič Rafael.
Za gojitev krščanskega duha med pravoslavno mladino. V Beogradu je imela svojo skupščino Narodna zveza hriščan-ske zajednice mladih ljudi v kraljevini Jugoslaviji, kateri predseduje sam knez namestnik Pavle, ženskemu odseku pa predseduje kneginja Olga. Zborovanje je vodil prvi podpredsednik dr. Stanko Mihalič, docent beograjske univerzo. Knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta zborovanju poslala pismene pozdrave, ki so bili zborovalcem prebrani. Na zborovanju je bilo ugotovljeno, da šteje ta organizacija pri nas že 8000 članov ter da namerava v Beogradu postaviti svoj dom, ki zanj že zbirajo. Kakor smo že svoj čas omenili, je ta ustanova nastala na Angleškem med tamkajšnjimi anglikanci ter se je sedaj razširila tudi med pravoslavnimi, kjer hoče med mladino gojiti krščanskega duha. — Srbi, Hrvati in Slovenci bi sč ne glede pa vero že davno sporazumeli, ako bi vladal med njimi in v njih pravi krščanski duh.
V	Metliki je imel p. Kazimir Zakrajšek zelo obiskano predavanje o izseljenstvu 30. aprila.
iz Haloz zvemo, da. je bila v maju zelo občutna suša, ki je tam tem hujša, ker Haloze sploh trpe pomanjkanje vodo. Zato pa imajo zelo izboren vinski pridelek, ki sedaj zelo lepo obeta, če no bo suša le prehuda.
Na Trebelnem so je 21. maja vršil prosvetni tabor, pri Sv. Rozaliji.
500 letnico je praznovala cerkvica sv. Florijana pri Vačah, ki stoji na meji mo-ravške, peške in vaške fare. 1439 je tam cerkvica že stala.
Slovenci iz Nemčije bodo pohiteli na obisk v domovino koncem avgusta.
Na Blokah se je vršil 2. junija tabor notranjske mladine.
V	Metliki so pokopali “Majhna” iz JTožakovega. Komaj 37 let star je umrl na poškodbah, ki so mu jih zadali na X i-vodini. Pokojni je bil zet poslanca Nemaniča.
Iz Hotiča zvemo, da so dela za elektrifikacijo v polnem teku. Žica je napeta že vse do Litije.
V	Trebijah v poljanski dolini je bil 29. maja ot.vorjen nov prosvetni dom.
Bat’a bo gradil nove industrije v Jugoslaviji. Trgovinski minister jo odobril ustanovitev novo delniške družbe “No-bojša a. d.” z delniško glavnico 5 milij. din, in družbe “Majstor n. d.”, tudi z delniško glavnico v višini 5 milij. din. Sedež, obeh družb bo v Beogradu.
Obe družbi je ustanovila “Bat'a a. d.”.ele
Družba “Nobojša” bo izdelovala gumij za kolesa raznih prevoznih sredstev, gumijeve maske proti strupenim plinom, gumijeva obuvala, podplate in podpetnike, gumijeve tkanine ter razne predmete iz gumija. Družba ho zgradila svoje tovarno v Valjevu.
Družba “Majstor a. d.” pa bo imela za obratni predmet iskanje in eksploatacijo rud, izdelovanje strojev, strojnih delov in orodja, motorjev, prevoznih sredstev vseh vrst, kakor tudi predelavo železnih in drugih rud za svoje potrebo in izdelke. Družba bo baje kupila neko manjšo že obstoječo topilnico železne rude v Bcšljincu, ki loži med Bosenskim Novim in Dvorom. Kapaciteta te topilnice znaša 21) ton sirovega železu dnevno.
Poleg tega je delniška družba “Stolin” v Vukovaru, pri kateri ima “Bata” večino delnic, dobila od ministrstva trgovine dovoljenje, da zgradi tovarno kož v Brčkem.
Ban dr. Marko Natlačen je bil imenovan za častnega meščana škofje Loke.
Na Ptujski gori je bil otvorjen zdravstveni dom po prizadevanju higijenskega zavoda. Dokler se ne zgradi lastno poslopje, bo deloval v hiši posojilnice.
Potres v Litiji. 6. maja je bilo po Zasavju veliko razburjenja. Resnično pa so bili v skrbeh v Litiji, kjer je bil potresni sunek tako hud, da ni ostala nedotaknjena skoro nobena hiša.
Bled je imel 7 maja veličasten praznik. V cerkvi so blagoslovili krasne stenske slike, s katerimi jo blejska cerkev dovršena. Isti dan pa je bil blagoslovljen tudi nov prosvetni dom.
šent Jurij pri Celju je svečano obhajal 20 letnico smrti Franca Malgaja, ki je padel na braniku za domovino. Zbralo, se je več tisoč ljudi, ki so se pridružili “Legiji koroških borcev”. Malgaj je bil študent v Celju. Radi globoke narodne zavednosti je bil preganjan, (i. maja 1919. ga je na Tolstem vrhu ubila granata.
RESNIČNA ZGODBA O KLOBASAH
Pravijo, da ima kmet samo en dan v letu boljšo hrano. Zajtrk na veliko nedeljo, kosilo ob žegnanju in o pustu večerjo. Niso pa izključene izjeme, ki sc seveda vselej ne obnesejo. Nekdo — imena in kraja no povemo — si je hotel nedavno privoščiti boljši prigrizek. Skrivaj je snel iz sosedovega dimnika tri klobas, viseče na kraju droga. Velike so bile in bele, kakor bi bilo narejene iz slanine. “To bodo mastne in dobre!” sta se veselila podjetna zakonca in njun 6 letni Janezek je že požiral sline. Ko so bile kuhane in razrezane na lesenem krožniku, pa so ugotovili vsi trije, da klobaso niso užitne. Okus je bil grenak in zoprn kakor puhla repa. “Ti presneti Mrežar!” se je jezil prevarani mož in žena je dostavila: “Kar nazaj bi mu jih nesel”. Mali Janezek jo vzel njene besede za resnico. Ko sc je nekam odstranila, je zavil vse koščke v papir in jih nesel sosedu. “Vaše klobase niso za nič”, mu je rekel, “kar sami jih jejte!” Sosed so je smejal na vsa usta, zakaj nastavljeno klobase so bilo iz rope.
Burja si je privoščila 'šo pomladansko burko s tem da je prineslo v sredi marca prav ledene dneve Goriški in Krasu. V samem Trstu jo pa za začetek pomladi melo.
Sežana je dobila novega župana v osebi Antona Gerbelli, ki je že načeloval občini kot prefekturni komisar.
Med Trstom in Reko so stekle nove ktrične lokomotive. Ob enem pa se jo
vožnja podražila za 15 odstotkov.
Kobarid. Naš župan g. Cuarto Conti je bil ponovno potrjen za župana.
Misijonar Pirc dobi spomenik. Vrtnarsko in sadjarsko društvo jo sklenilo, da postavi v Ljubljani primeren spomenik ameriškemu misijonarju Francetu Pircu, ki počiva v Ljubljani na starem pokopališču pri Sv. Krištofu. Saj je bil ta veliki misijonar tudi v domovini pravi oče umne sadjereje. Neizmerno so zasluge, ki si jih jo pridobil za Ameriko. Kakor je bil vc-Franc Pirc za Ameriko. Kakor jo bil veliki škof Baraga misijonar in učitelj Indijancev, tako je bil Pirc tudi telesni dobrotnik in gospodarski pionir v Ameriki. Poleg tega, da jo prinesel Indijancem v državah Michigan, \yiskonsin in Minnesoti dobrine kulturnega napredka, jo njegovo največje delo, da je spremenil "državo Michigan v največji sadovnjak sveta, in to z našimi mladikami in semeni, ki jih jo dobival od svojih dobrotnikov iz domovine.
Volkovi v Jugoslaviji po nekaterih deželah pomenijo še vedno veliko nadlogo. Siromašno prebivalstvo se jih otepa na vse možne načine, v prvi vrsti pa redi doma pse. Jugoslavija premore več kot pet milijonov psov, od česar odpade na var-darslco banovino pol milijona. Zanimivo jo, da prideta tam povprečno po dva psa na vsak dom. Uspešna obramba proti volkovom pa je še vedno težka. Samo lani so volkovi v vardarski banovini raztrgali 309 konj, 111 oslov, 28 mul, 1050 goved, 15 bivolov, 35.377 ovac, 10.430 koz in 384 svinj. Skupaj so uničili skoraj 28.000 glav živine, kar pomeni okrog 3 milijone din uničenega narodnega premoženja. Pa tudi ljuskih žrtev so lani našteli 20. Večinoma so bili pastirji, ki so jih volkovi raztrgali.
V Ptuju bo letos 700 letnica minoritskega samostana. Za to priliko bodo prenovili Marijin spomenik na trgu pred cerkvijo, ki je bil postavljen 1. 1663 v zahvalo za zmago nad Turki pri Sv. Gothardu.
Na binkoštne dneve so je vršil iz Ljubljane romarski izlet na Trsat. in še z ladjo na Krk, kakor vsako leto in še dalje na Reko in Opatijo.
j- V Pliskovici so umrli Josip Kosič, Jožef Štolfa in Amalija Širca.
-j- Vinko Bratina iz Skrilj pri Vipavi je umrl kot žrtev napada v Campani.
f V Trstu je umrla Marija Ukmar iz Koprive, stara 85 let.
j- V Vrtovinu je izdihnila Frančiška Čermelj, vdova po pokojnem županu. Doživela je 76 let. Kako zelo je bila priljubljena jo pričal njen pogreb. Zapušča več hčera in enega sina. Ena hčer je tukaj poročena Kandus. Maša bo za rajno na Avellanodi 9. julija ob 10. uri.
-j- Alojzij štrekelj. bivši poslanec, rojen v Komnu jo umrl v Dalmaciji. Slovel je zlasti kot vinogradnik in si je za dalmatinsko vinstvo pridobil mnogo zaslug.
Popravek. Vrinila sc jo pomota v poročilo o poroki Balgač-Terplan. Franc Bal-gač je doma iz Filovec, Tereza Terplan pa iz Mačkovcev 49.
EDINA SLOVENSKA GOSTILNA NA AVEIVLANEDI Dobre jedi — dobra pijača dobra postrežba.
RESTAURANT INTERNACIONAL
KARL TERPLAN
Chacabuco 601, Avellaneda, PCS.
LISICA ZVITOREPKA
LISICA IN KOKOT.
Nad dobravo se jo razprostiral somrak; poije in gozd sta snivala v trdnem spanju, niti jutranja sapa se še ni poigravala z odrevenelimi lističi; mir božji je zazibaval vse v okrepčalni sen. Polagoma pa se je pričelo svetlitina vzhodu; jutranja zarja je pozlatila obzorje, in veselega srca so živali po gozdu mencale krmežljave oči in se vzdigovale z mehkega loža.
Oprezno poslušaje je stala lisica ob gozdnem parobku. Z ušesi strigoč, je ustrezala na vse strani, ali ji morebiti ne preti kakšna nevarnost. Oprezno je stopala med grmičevjem, tu pa tam postala in strigla z ušesi. Grobna tišina je vladala vsepov-sodä še bilka se ni ganila. To je bilo oprezni preklicanki prav pogodu; brezskrbno je ubrala pot naravnost prek pu-stopoljine, zakaj tod jo bilo najbliže do znanega kokošnjaka.
V plotu, ki je opletal dvorišče vaškega sodje, je bila Zvitorepka že zdavnaj opazila vrzel; skoz to odprtino se je torej brzo prekomatala, cedeč sline po zaželenem zajtrku.
Pa danes pretkani rjavki ni bila sreča mila. Ponosni klicar na dvorišču, stari ko-kot Grebenjak, je še spal v družbi svojih putk in jarčic visoko gori na kuropčtni-ku, kamor se ni prišlo tako zlahkoma.
“Ali ni škoda, da bi pustila tečen zaju-trek, ki mi je tako blizu pred nosom?” je godrnjala lisica, pogledujoč poželjivo kvišku. Toda Zvitorepka ni vrgla tako brzo puške v koruzo, češ, saj se ta šmontani Grebenjak vendar ne bo večno šopiril na visokih gredoh.
Potihoma jo je potegnila za obplotno bezgovje in je oprezala iz zasede. Toda navzlic opreznosti jo vendarle suhotno listje zašumljalo in zbudilo Grebenjakovo ženo, našešurjeno Kokodajsko, iz jutranjega spanja.
Mravljinci so prestrašeni kvočki zago-mozeli po hrbtu; trepetaje je našopirila gosto perje, zaplahutala s perutnicami in zahrketala, globoko vzdihnivši: “Oh, strah in groza me je, Grebenjak moj ljubi! Ču-ješ li, dragec moj, kar zona me obletava! Oh, brani me, mili moj Grebenjak!”
“Kaj pa je?” zagodrnja kokot; “zakaj se treseš kakor šiba na vodi? Saj sva vendar za varnim, plotom, in vrhu tega še čujeta skrbna psa pod kuropetnikom. Kaj bi te torej bilo strah Le prosi rajši Boga, da nama dfi. vedno tako varnego zavetja, v kakršnem sva tule. Pa Bog si ga vedi, kaj naju še hudega čaka, draga Ko-kodajska; meni se je pravkar sanjalo, da sem nosil krvavordečo zavratnico; to pomeni žalost in tugo.”
“Sveti križ, ti nama pomagaj!” zajavka mati Kokodajska; “tamle v bezgov ju je zopet nekaj zašumljalo in se zgenilo! ” “To so ie prazni strahovi!” potolaži Grebenjak drgetajočo puto. “Eh, kako brž jo pri vas ženskah ogenj v strehi! Le poslušaj: kar sem danes videl v sanjah, tega se nama še ni bati precej zdaj; zakaj sanje se ne uresničijo nikdar prej kakor črez sedem celih let.”
“Bog to usliši!” odvrne starka: Kokodajska. “Da bi le ti ne zabredel v kako nesrečo; kdo nas naj reve potem vodi in nam svetuje? Zgodilo bi sp nam kakor revšetu, drobnemu Petrčku! Kar noč ga je vzela, kor ni imel skrbhega očeta, ki bi ga bil vodil in varoval.”
Tako sta se pogovarjala kokot in njegova puta, a Zvitorepka je ujela besedo v svoja tanka ušesa. Naposled pa ji je
jelo presedati to neslano govoričenje; iz-kobacala ae je torej počasi, zlezla iz bez-govja, se jela pretegovati, zevati in sr mencati oči, kakor bi sc bila pravkar zbudila iz trdnega spanja. Grebenjak in njegova žena sta kar onemela, strmeč venomer tja v nepoklicanega gosta. Lisica pa je stopala kakor v polsnu prek dvorišča, vzdignila zaspano glavo in se delala, kakor da je šele zdaj zapazila kokota. Potajavka se je šumno zdrznila, kakor da jo je pogled na gredi osupnil, ter je dejala, sladko hinavski namežikujoč:	“Kdo neki sedi
tamle gori? Povej mi, prijatelj, si li to ti Kokodakar, čigar prekrasno petje slovi v deveto deželo in komur se čudi vse, kar leze in gre. Nisi li ti tisti pevec, ki zre celo skrivnosti dni bodočih in o katerem gre sloves, da mu je Bog dal no le. prekrasno petje, marveč tudi dar prerokovanja? ’ ’
“Meni je ime Grebenjak”, odvrne kokot, ‘ ‘ a slavni Kokodakar je bil moj oče, ki pa že dokaj časa ne prepeva več med nami; minilo je že dobro leto, kar je izdihnil.”
“Od žalosti in nesreče!” vzdihne Zvitorepka, vsa potrta. “Torej Kokodakar je mrtev, tisti Kokodakar, ki je bil najboljši prijatelj mojemu rajnemu očetu! In kako prisrčno je Kokodakar ljubil mojega očeta.! Oh, nikdar se ni usedal tako visoko kakor ti; že od daleč je pozdravljal prišleca, želeč mu dober dan in trepljajoč ga prijazno z mehkimi kreljutmi; kako lično je privzdigoval zdaj to, zdaj drugo nožico, kako nežno je zamežikoval, kadar je zakikirikal svojo zmagoslavno pesem v mlado jutro; kakor je znal Kokodakar, tako čista in zmagovita pesem še ni zazvenela dosihdob iz nobenega petelin jega grla.”
“Saj je tudi mene naučil moj rajni oče dokaj lepih napevov!” se je pohvalil Grebenjak, zaplahutal s perutnicami in zletel na tla; tu se je oblastno razkoračil, iztegnil košati vrat, zamežal in — —> — Zvitorepka je zgrabila puhlega pohva-leta, preden je zazvenel prvi glas iz njegovega grla. S plenom v gobcu se je naglo-ma izmuznila skoz vrzel, kjer sc jo bila poprej prikradla na dvorišče, ter odskakljala po pustopoljini proti temnemu gozdu. Spotoma pa so je restrašeni kokot zavedel, da mu gre za kožo. Mislil je in mislil, in res, naposled m6 je šinila prava misel v glavo. Ponižno je izprogovoril, kakor da se je že vdal v grenko usodo:
“Veš kaj, modra lisica ti, lepo zahvali zdaj Boga za tak kos dobrega mesa!”
Lisica, vesela svojega mastnega plena, je ubogala kokota in vzdignila tačico, da bi zahvalila Boga za tako okusen zajtrk. Brž pa, ko je odprla usta, ji je smuknil kokot izpod zob in sfrfral na bližnjo brezo.
Osupla je zijala Zvitorepka za njim; da bi jo takle telebast kokot zvodil za nos, njo, ki je s svojimi zvijačami kos največjim prekanjencem — to ji ni hotelo v glavo. Grebenjak pa jo je zasmehoval z brezo:
“Kajne, slabo se ti jo obnesla tvoja nakana, lisica tatica. Boš ti meno davila, izpodmuljenka ti!. .. Sicer pa se le tolaži; tako težkega bremena, kakor sem jaz, bi itak sama ne mogla prinesti do doma. Pojdi torej klicat svojih lakotnih sinov, da ti pomorejo. če se vrneš kmalu, te more-
biti še počakam, ako mi ne bo predolg čas!’’
Zvitorepka pa je jezno odgovorila: “Le čakaj, še prideš k meni v vas, še!”
z debelim repom mahala,
da brezico bi sekala.
Medtem pa sta pribevskala sem z dvorišča Čujež in Pazi. ‘1 Da se vidiva, Grebenjak, da se vidiva! ” jo še zaklicala Zvitorepka, zamahnila s košatim repom pa jo edkurila v goščavo.
LISICA IN SINICA
Zvitorepka je bila menda ta dan vstala z levo nogo; česar se je polotila, vse ji je izpodletelo. Ždela in ždela je za grmičjem na dobravi, da bi zalotila mladega zajčka, ki je zahajal semkaj na pašo. Toda stari Plaliun jo je mahnil bas ta dan s svojo dolgouho deco z Zahostnikov tre-bež, objedat sočne vehe zeljnih glav. Rjavki je že predel pajek po želodcu; naveličala se je večnega oprezanja in je zato odšla na polje, da si ulovi vsaj kako miško. Pa tudi ovsenjalc je danes Zvitorepki prebodeč; miške so bile ta dan čudno bistre in hitre ter so ji izpred nosa posmukavale v luknje, lisica pa je požirala — sline.
Preden pa je solnce zašlo za gore, je še enkrat žarek upanja posvetil obupujoči lisici.
Na cvetočem bezgovem grmu tik kolovoza sc je na vejici zibala sinica Repačica, drobeč svojim milim gnezdnikom sladko uspavanko. Zvitorepka se je ustavila poleg grma, svetohlinsko poslušajoč prijetno žgolenje.
“Bog te sprimi, vesela pevka”, nagovori sinico, ki je bila za hip umolknila; “Bog te.sprimi in ti stotero poplačaj pobožno popevko, ki mi je segla tako globoko v srce. Kako se vsakomur zdi ves svet dober in lep, če mu tako milo petje prepodi vse muhe iz glave! Neizrečna radost je objela moje srce; oh, prileti semkaj, da ter poljubim in se ti zahvalim za čarobno pesemco!”
Repačica jo nagnila glavico na levo ramo in hudomušno namežiknila: “Oh, Vaših svetlih, poželjivih oči me je strah, sestrica lisica; tako strašno se Vam krešejo na ognjeno in zeleno, da jih ne morem pogledati, ne da bi zadrhtela. No, ako pa zamežite, najsi bo, priščebetam Vam poljubček na Vaš smrček.”
Zvitorepka se je jedva zadrževala, da ni prasnila v smeh, tako so ji bile te besedo pogodu. Nemudoma jo torej zame zala, Repačica pa jo utrgala listič pekoči koprivi in ga položila lisici na nos.
Ko je Zvitorepka občutila, da se je nekaj zganilo na nosu, je hlastno šavsnila po koprivi, misleč da je prifrčala Repačica, poljubljat jo na smrček. A namesto sinico ji je spolzel pekoči listič v goltanec. Brrr! kako je to ščegetalo, kako peklo! Kihala, kašljala in brehala je, kakor da ji jo hudoben spaček nasul popra v nos in goltanec; kar solze so jo polivale, tako jo je zdelavalo.
Repačica pa se je na vso pretege smejala in ko je videla, kako neznansko so mrda Zvitorepka, je zaščebetala: “Kajne, lisica sestrica, pamet jo boljša ko žamet!
Pa da se daste tako meni nič tebi nič zvo-diti za nos, tega bi pa vendarle ne bila verjela. No, zdaj vsaj veste, da ni Repačica taka boba, kakor se je Vam zdelo.!’
Ob teh besedah se je Zvitorepka osramočena odmuzala.
(Dalje prihodnjič)
Argentinski filmi
SLADKOR V RIO NEGRO
Kadar govorimo o Rio Negru, vemo navadno le toliko, da je to ogromna pokrajina doli v Patagoniji, ki jo napaja veletok istega imena, ter od tamkaj prihaja slastno sadje ter sladko grozdje. Tudi belo vino iz Rio Negra imajo argentinski Slovenci sila v čislih, ker spominja na belega vipavca.
Izmed ogromnih nad, ki jih nudi omenjena pokrajina za bodočnost, bo brez dvorna gojitev sladkorne pese. Smelo lahko trdimo, da to, kar se je doseglo doslej, bodisi glede obdelane ploskve bodisi glede pridelka, je šele začetek, ki pa zelo mnogo obeta.
V	Evropi ter Sev. Ameriki so doslej radi označili kak prav oddaljen kot zemlje, kjer je svet “za planka-mi” Patagonija! To se je pa spremenilo in se bo še bolj. Patagonija je glavna in največja bodočnost Argentine, to pa zaradi tega ker je vsled svojega podnebja — sred-njevropskemu podobnega — najbolj pripravna za naseljevanje Evropejcev. Argentinski vladni krogi se polagoma zavedajo, da ni Bog ustvaril Patagonije samo zato, da bi se po njej sprehajale ovce in koze.
Največja potežkoča za patagonske pokrajine, je pomanjkanje dežja. Ko sem hodil po Patagoniji, sem večkrat čul, kadar so hoteli označiti kak poseben dogodek: “eso era cuando la ultima lluvia”. Na moje vprašanje kedaj je to vendar bilo ko je padal zadnji dež. se mi je odgovorilo: “pred 8 meseci, več ali manj.”
V	predelih pa kjer je že izvršeno namakanje se ji' patagonjska puščava spremenila v paradiž. Postopno in neumorno delo tamošnjih kolonistov je spremenilo oba brega reke Rio Negro v oaze, kjer se gojijo produkti, ki po svojem razvoju nimajo tekmeca na zemeljski obli.
V	glavnem mestu teritorija Rio Negro, v Viedma, vlada vzdržuje pokrajinski muzej. Tam sem občudoval bučo — posnetek iz mavca (gipsa), ki je tehtala (12 kg, čebulo 2i/s kg, zeljnate glave 7 kg težke ter stročji fižol 80 cm dolg.
Predel, kjer se bo razvila nova sladkorna industrija je obrežje veletoka Rio Negro med mesti Viedma ter Oral. Conesa.
Posledice, ki jih bo ta nova industrija imela za ves
Angleži časte Mater božjo
Starodavna angleška prerokba se glasi: “Kadar se Anglija vrne v Walsingham, takrat se Mati božja vrne v Anglijo.” Ta prerokba pomeni, da je nekdaj angleški kraj Walsingham bil središče Marijinega češčenja. Kakor veli stara legenda, je nekdaj v grofiji Norfolk v kraju Walsingham živela pobožna deklica Richeldis. Ta .it leta 1061 imela prikazen, v kateri je deklica videla hišico svete Družine v Nazaretu. Ko se je za to zvedelo, so ljudje tamkaj takoj zgradili kapelico. Ta kapelica \ Walsinghamu je kmalu zaslovela kot. nekak “Novi Nazaret”. Zraven tiste kapelice so v teku 13. in 14. stoletja zgradili dva velika moška samostana. Z vseli strani katoliškega sveta so takrat začeli romati romarji h kapelici v Walsingham. Med pobožnimi romarji so bili tudi angleški kralji Edvard II., Edvard III., Rihard II., Henrik Vil. Celo pozneje glasoviti Henrik Vlil. je v mlajših letih poromal semkaj bosonog ter se je Mariji priporočal za svoje otroke. To je bilo'leta 1511. Tudi Erazem Rotterdamski je tukaj zapustil krasno molitev k Materi božji.
Ko pa se je kralj Henrik Vlil. ločil od svoje prave zakonske žene ter je hotel vzeti za ženo drugo, zaradi
argentinski jug, so uprav ogromne. Začela se je ta gospodarska panoga 1. 1929 po inieijativi nekega švicarskega inženirja. Leta 1937 je bilo že 2800 hektarjev posajenih s sladkorno peso, pridelka je bilo 33.000 ton pese in 70.000 vreč sladkorja vrednega 1,960.000 $.
Napredku na polju pa sledijo vasi in mesta, ki rastejo sredi doslej mrtvega polja; deželo poživlja promet. Raste blagostanje.
Nova sladkorna industrija bo pokrila potrebe vseh patagonskih pokrajin ter velikega dela provincije Buenos Aires. Osem prvih let ne pomeni mnogo, toda uspehi so zares presentljivi. Kmalu bo sladkorja dovolj, da bodo rdeči in beli v Patagoniji, ki mate kaj radi srebajo, imeli dovolj sladkorja doma. Doslej so ga morali plačevati prav drago, kar sem sam doživel po oddaljenih krajih, kjer so zahtevali do 1 peso za I kg.
Seveda si bo novo nastajajoča industrija morala razdeliti svoj prodajalni delokrog s staro sladkorno industrijo na severu v Tueumamt, Salta in Jujuy. Konkurenca med njima ho kmalu našla mejo zlasti zaradi ogromne razdalje. Veletržcu v Cordobi, Corrientes itd. bo vedno bolj konvertiral tucuinanski sladkor; na jugu bo imel prednost sladkor ob bregov Črne reke. Pesa ima pa še to.prednost: sladkorna pesa nudi 14% čistega sladkorja, medtem ko sladkorni trs ki ga gojijo na argentinskem severu, daje samo 7%. Sladkorni trs pa ima to prednost, da se iz ostankov prideluje žganje (cana), nadaljuj preostanek se porabi pa še za kurivo. Ostanki sladkorne repe pa so izborna krma za prešiče.
Kaže, da se vlada \ Bs. Airesu zelo zavzema za napredek te nove industriji. V ozemlju, med Viedtno in Co-noso že gibljejo inženirji in delavci, ki bodo zgradili naprave za namakanje mnogo tisoč hektrjev. Tudi od Chei-foro do Frias gradijo velik kanal za namakanje. To bo , dela in jela v par letih tam doli na jugu za koloniste, gojilco sladkorne pese!
Mnogokteri Slovenci, ki danes garajo, hirajo in gi-nevajo po zatohlih tovarnah Buenos Airesa in okolice, naj bi pomislili, če bi jim ne kazalo bolje vreči se na sladkorno peso,dokler so še mladi ter pri zdravju, saj kapitala za tako podjetje je potreba razmeroma malo, ker vlada daje zemljo na 30 letno obročno odplačilo. V Rio Negru je naseljenih, že večje število slovenskih sa-djerejcev in kakor sem čul vsi dobro uspevajo.
Franc Dalibor:
česar se je ločil tudi od katoliške cerkve, je začel katoličane hudo preganjati. Takrat so tuni za cerkvico Matere božje v Walsinghamu nastopili težki časi. Henrik \ lil. je ustanovil novo anglikansko cerkev, ki je njen poglavar bil on sam, nova cerkev pa njegovo orodje kot državna cerkev. L. 1538 je anglikanski škof Latimer dal čudodelno sliko walsinghamske Marije javno sežgati, da bi tako uničil Marijino češčenje na Angleškem. Več ko sto let na Angleškem ni bilo niti govora o tej nekdaj tako sloveči Marijini božji poti.
Konec 19. stoletja pa je neka gospa kupila tisto slavo kapelico v Walsinghamu. Poslej so tjakaj začeli zopet Meti romarji, in sicer ne le katoličani, marveč tudi Anglikanci sami. Anglikanci, ki časte Marijo, se imenujejo anglo-katoličani. Ti so v Walsinghamu zgradili lepo cerkev, kjer poslušajo lepe govore o Mariji. Kajpada se tudi katoličani ne dajo prekositi v češčenju Matere božje od krivoverskih bratov, ste letos so katoličani priredili tjakaj veličastno romanje, ki se ga je udeležilo več ko 10.000 romarjev, samih mladih katoliških Angležev. Angleška mladina roma sedaj k Mariji. Tisto romanje je vodil sam vvestminsterski nadškof kardinal Artur llinsley. Tako se Anglija vrača v Walsingham.
I DUHOVNO ŽIVLJENJE
Pasaje Salala 60 Buenos Aires, Argentina
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA
;
Concesiön 2560.
KRISTUS IN DELAVEC
Tesar iz Nazareta.
Ko .jv prišla polnost vaša, prav v trenutku, ko s<> sv sužnju dogajale najhujše krivice, sv prikaže Kristus, Bog Stopi z neba. In čudo! Dedič Davidov, osvoboditelj judovskega ljudstva postane delavec. Kristus — Bog, Kralj in Mesija — se oklene najnižjega, najmanj spoštovanega stanu. Nazarečani so ga videli sleherni dan v Jožefovi delavnici, in to skozi dvajset let, In ko so ga slišali po letih govoriti v shodnici, so se opravičeno Čudili, odkod neki ima tako modrost, saj je vendar tesar, Marijin in Jožefov sin? Veliki graditelj svetovja postane preprost, skromen delavec.
Nam za zgled.
Nekateri se vprašujejo: Čemu je preživel Kristus skoro vse svoje življenje v tesarski delavnici? Ali hi ne mogel uporabiti svojega časa za plemenitejša opravila ' Tisti, ki se tako vprašujejo, pozabljajo na veliko resnico: V Nazaretski delavnici se je pričela naj večja in najblagodatnejša socialna revolucija, kar jih je kdaj videl svet, revolucija, ki naj delu zopet vrne čast. S samim pridiganjem takih, čeprav visokih naukov, bi preobrat ne uspel. Potreben je bil zgled samega Boga-člo-veka. Če je sam učlovečeni Bog sukal sekiro m žago, kdo bo še preziral delavca in njegovo delo?
Delati in učiti.
Jezus je začel delati in učiti. Najprej je delal dolgo vrsto let. potem učil. Za vgledom so imeli nauki posebno moč. Kristus je zapustil nazareško delavnico in se napotil po palestinskih cestah oznanjat blagovest. In kaj je učil? Enakost in bratstvo vseh- ljudi, ki so vsi sinovi enega očeta. Vsi naj molijo enako: Oče naš, ka-
teri si v nebesih. . . Torej vsi so enaki, brez razlike rase, zemlje ali socialnega položaja. Nobene bistvene razlike ni med Izraelcem ali poganom, gospodarjem in sužnjem, plemenitim in plebejcem, če ima kdo predpravice, jih ima revež. To je bistvo Kristusovega evangelija. Najmanjši bodo v njegovem kraljestvu na večji, poslednji bodo prvi. ponižani bodo povišani. Vse, kar je slabotnega. siromaki, otroci, žene, delavci, ki 'jih je poganski svet zaničeval, izkoriščal in omalovaževal, imajo pri Kristusu posebno veljavo. Oplemenitili in posvetil je delo in ga dvignil na božanske višine
To čudovito preobrazbo je izvršil Kristus z dvojnim orožjem: z zgledom in naukom. Ni mogoče, da bi na tem mestu orisali celotno Kristusovo delo. Poglejmo le eno sliko iz njegovih poslednjih dni, ki nas v njej uči z zgledom in naukom obenem. Sv. Janez pripoveduje : “Jezus je vstal od večerje, odložil vrhnje oblačilo, vzel prt in se opasal. Potem je vlil vode v umivalnico in začel učencem umivati noge in jih brisati s prtom, s katerim je bil opasan.” Kristus je tolikokrat učil, da je prišel drugim streč; sedaj da apostolom otipljiv dokaz. Svojim nižjim umiva noge; to je bil posel, ki so ga tudi pri Judih opravljali sužnji, čemu? Sam jim razloži: “Zgled sem vam dal, da bi tudi vi delali, kakor sem jaz vam storil” (Jan. 13, 4—-o, 15). Kristjan ima torej začrtano pot. Noben še tako neznaten posel ne bo zanj poniževalen, če z njim pomaga bližnjemu. S tem da se poniža, se dvigne v višave Kristusove, vrhunec veličine doseže.
(Dalje prihodnjič)
ZOBJE TI NAGAJAJO?
Obrni se na našega prijatelja
Dr. ANDRES L. C O P E L L O
BRASIL 1057 v pondeljek, sredo in petek od 3—8 ure. RODRIGUEZ PEnA 59-1 v torek, četrtek in soboto od 2—8 ure.
V OCENI I N S O L I DNO

t


[PAZITE NA VAŠE KORISTI
?	zaupajoč nam Vaše
PRIHRANKE V HRANILNICO I	DENARNE POŠILJKE VAŠI DRUŽINI
1	LADIJSKE PREVOZNE LISTKE (za domov in poklicne)
ker naša banka, Vaš star prijatelj, Vam nudi vedno
VSE NAJBOLJŠE POGOJE
Jugoslovanski Oddelek
Banco Holandes Unido
PODRUŽNICA BUENOS AIRES Glavno ravnateljstvo: AMSTERDAM (Holandska)
Centrala v Buenos Airesu:
Bme. MITRE 234
vogal 25 de Mayo.
Podružnica v Buenos Airesu: vogal Rio Bamba. CORRIENTES 1900
:
i
s
?
.
1
t
t
i
!
i
I
•■••••••••• ••••»•••••	..».■•-••••••e
LADIJSKE VOZNE LISTE
zn vse paroplovne družbe dobite pri
CA. CENTRAL EUR O P E A SAN MARTIN 469
po najnižji ceni KABINO zagotovimo vsakemu potniku brezplačno
VPOKLICNE KARTE PO ZELO ZNIŽANIH CENAH
HOTEL IN RESTAVRACIJA “PACIFICO” ANTON BOJANOVie
CHARCAS 767-9 Telef. 31-8788. Modem hotel, zračne sobe, izvrstna postrežba, hladna in gorka kopel.
Cena 3—5 8 s penzionom.
Blizu Retira!	V centru mesta!
DUHOVNO
ŽIV V IE N J E
LETO (AnO) VIII. — ŠTEVILKA (NUM.) 139 avgust (a g o s t o)	1939
			mfm
			
			

25. Junija je jugoslovanska kolonija slavila Vidcvdan s postavitvijo temeljnega kamna jugoslovanskega doma na Dock Sudu.
Zbralo se je kakih 1000 rojakov.
Na sliki vidimo g. ministra dr. Iz. Cankarja (1) med njegovim nago-vororom. Arhitekta Sul-čiča (2), gospo Cankar (3), g. Popoviča (4), g. Miličiča iz Kosanja (5), ku nieo gospo Popovič (6).
Na gornji sliki vidimo narod ki se zbira k slovesnosti.

25. jun. se je že rano začel zbirati narod na zemljišču, kjer bo stal novi dom. Najprej so prišli “ pečenja-ri”, to so tisti, ki so prevzel i skrb, da bo narod vesel dobrega prigrizka prav po jugoslovanskem običaju. Kmalu so začeli jančki in prašički svoj ples na ognju, vse naokoli pa je šel prijeten vonj pečenja, boljša propaganda in uspešnješe vabilo kot katerakoli papirnata.
Ko se je ob 10 uri oglasila jugoslovanska radio ura, so že postali glasni zvočniki in privabljali nove in nove ljudi.
Ob 11.30 uri je prispel minister dr. Izidor Cankar z gospo in hčerko, ki sta naši 1 i bogate slovenske narodne noše, naroda je pa bilo tedaj zbranega že cela množica. Prihiteli so tudi od daleč zunaj. Iz Kosaria, iz San Antonio de Areco, iz Recifes, iz Rafaela Obligado, iz ]>o-rissa, Ensenade in še iz premnogih drugih strani.
Prvi je povzel besedo arhitekt Viktor Sulčič, predsednik odbora za gradnjo doma, ki je najprej po špansko obrazložil pomen slovesnosti in pozdravil vse navzoče, posebno še častne vdeležence, v prvi vrsti gospoda ministra dr. Cankarja, ki je sprejel čast kuma in gospo Popovičevo, kumico svečanega akta. Nato je govornik nadaljeval v srbohrvatskem in podal najvažnejše
podatke iz pripravljalnega dela. Glavna zasluga za novi dom gre gospodu ministru in pa g. Popoviču, ki je preskrbel stavbišče. 'Toda samo s sodelovanjem vseh dobro-hotečih, ki so velikodušno žrtvovali nekateri prav velike prispevke, je moglo priti do tako lepe svečanosti.
Posebna pohvala gre tudi g. Sulčiču, kar je bilo povedano najprej z burnim odobravanjem, ki ga je za svoje besede žel, a je bilo to potem tudi z besedami povedano. On je izdelal vse načrte za novi dom, ki bo ponos naše kolonije, kadar bo dograjen.
Po končane maplavzu je godba zaigrala argentinsko in jugoslovansko himno, na kar je spregovorila po špansko kumica gospa Popovičeva, ki je z izbranimi besedami dala izraza svojim čustvom in vnemala tudi druge v požrtvovalni domovinski ljubezni.
Sledili so nato pozdravi zastopnikov raznih društev, nakar je povzel besedo minister dr. Cankar. Povdaril je najprej pomembnost zgodovinskega dneva in nato navduševal k vstrajnosti v započetem delu, da bo ta dom lahko postal prijetno zavetišče, res pravi dom vsem našim, ki so tu v tujini brezdomci. Naj bi z ljubeznijo hiteli na to mesto naši zanamci z mislijo: to je hiša, ki jo je pomagal graditi moj oče, in je tudi moj dom.