251
Statistika slovenskih učnikov za srednje
učilišča.
Imenik avstrijanskih gimnazij in rečnic ^Schematismus iiber die osterr. Gvmnasien und Realschnlen" te dni v roke dobivši je nas mikalo zvediti število slovenskih učnikov po naši earevini delajočih. Soštevši jih smo našli sledeče številke, ki se natanjenosti, kolikor je po danih pripomočkih mogoče, bližajo:
Učnikov vseh  skop imamo dosti   čez......100
Na gimnazijah nekaj čez..........80
Na rečnicah dobro čez...........20
Duhovnih gimnazijskih učnikov je blizo.....42
Posvetnih          v                 n              w        .....40
Duhovnih rečniških učnikov okoli........    10
Posvetnih        „            „           „........12
Izmed 40 posvetnih gospodov jih uči  blizo     .    .    .    .    12
na   domačih   gimnazijah.    Ostali   si   pri  sosedih   po
široki cesarjevim kruh služijo, in sicer: Na Horvaškem,   Slavonskem iu vojaški meji čez     .    .    22
Na Madžarskem.............5
Na Poljskem.............,      2
Na Dunaji...............2
V  Dalmacii...............      1
V  Erdelji................1
Na  Laškem...............1
Duhovnih gospodov naših po drugih deželah učečih našteli smo  le.............4
Na njih mestu uči na gimnazijah po slovenskih pokrajinah ptujcov blizo...........40
Prištevali nismo tistih gospodov, kteri sicer roj i ki slovenski so se ali Nemce ali kako drugače zapisali, bodi si po vlastni volji bodi si po svojeglavni pomoti kakega drugega. Našteli smo jih le kakih 4 ali 5. Vsi drugi so se samih sebe zavedili. Le pri nekterih smo bili nekoliko v zadregi ne vede kam jih prištevati. Zapisali so se namreč „deutsch-sIovenisch". Take narodnosti ne poznamo! Mislimo, da narodov in narodičev po cesarjevini že dosti imamo; ni treba še novih ustvarjati. Pač slabo se bodo prikupili onim9 kterim je mnogoverstnost avstrijanskih narodov tern v peti. Pametnemu možu je zadosti enkrat grajanerau biti. Spominjamo se lanske grajajoče opazke v „Novicaha.
Ako dalje pomislimo, da imamo še dobro 20 krepkih na dunajskih visokih šolah za uk se pripravljajoči!) mla-denčev, ktere za vse lepo in dobro pa tudi za pravično našo reč unete poznamo, se nam pač ni treba bati, da bi domače učne moči potrebam domačim ne zadoščevale.
V Mariboru 30. julija 1860.                            B—ski.