Mništso in iipravništvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v ponđeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti rarii dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št- 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo HsFDčnina lista: Celo leto....................f2 K Pol leta......................A K C-etrt leta.................. 3 K Mesečno...................... 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.. inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Bi 144 n n bor. 13 decembra 1909. Občni zbor Slov, krščansko v soc. zveze na Štajerskem« Štajerska S. K. S. X, priredi svoj LETOŠNJI OBČNI ZBOR v nedeljo, 19 decembra v Šmarju pri jelšah ob freh popoldne v prostorih :: gostilničarja Janko Habjana. :: Somišljeniki, ki se zanimale za izobrazbo in napredek našega naroda, pridite v obilnem številu! Osobito mladina je prav toplo in srčno povabljena. Slovanska Jednota. ' i Dunaj, 12. dec. Zfaflnjj petek je bil za avstrijski parlament {velik dan. (Razprava se je povzdignila na višino, na koji Še ni, bila nikdar, odkar imamo takozvano) ljudsko 'nišo splošne volilne pravice. Govorili so zastopnik Slovanske Jednote (dir, Susteiišiič, zastopnik socialdemokratov dr. Adler, zastopnik krščanskih so-cialcev dr. Gessmamffi in zastopnik poljjskega ldubja dr. Glabinski. Vsi so govorili iz višjega, državniškega stališča, vsak stavek njih govorov, je bil dobro premišljen in za situacijo velepomejnljiv. Besede so bile naslovljene na krono, na vlado, na stranke, na domačo javnost, zadrža/na je bila v njih' graja za preteklost, sodba črez sedanjo situacijo in začrtana pot za bodočnost, toda marsikaj tako prevjdnlo in z izredno fineso stilizirano, da je posamezne o i guče razumel Je oni, ki je temeljito orientiran v vsem, kar se godi javno in kar za kulisami z 'največjo tajnostjo. Ker obvlada sedanjo situacijo Slovhpska J;ed-nota, za to je samoumevno, da je bil govor dr. Šušteršiča, najbiblj nestrpno pričakovani fVjse je vrelo & kuloarjev, klubovih sob, hodnikov in restavracije v, zbornico ter od ministrskega predsednika dol do zadnjega poslanca obkolilo voditelja največje politič- ne organizacije y parlamentu, Slovanske Jednote, da sliši, ali prinaša v svoji togi mir ali vojsko. In dr. Šušteršič je zopet mpjst.ersko rešil svojo nalogo. Ki lahko govoriti v imenu organizacije, v kateri se nahajajo Cehi, Rusini, Slovenci In Hrvati, v kateri sedijo najradikalnejši poslanci Choceve struje dol do vladnoponižnega dvbmega svetnika Ploji, kjer so zastopani najhujši: liberalci kakor Masnryk in naijbazborčdejši zagovorniki jkrščanskega svetovnega naziranja kakor Krek in Sriamek, kier so zdru-žani na,[čistejši -agrarci z n ^Odločnejšimi inčljnfctri-alci; toda dr. Šušteršič je ‘govoril tako spretno, da so se} kal^>r lelektrizirane polagale roke slov ante kih Jednotcev v pf.osk. in da se je Stavek z)a stavkom aklamiral. Smisel vsega govora je bila: Sllovanska Jed-nota si bo to, m kiar )je dstanovljena, priborila in če ne kpj, Izjavlja, da zna čakjati, Samozavesten je bil clr. Šušteršičev govor, kakor ga govori človek, ki si je prepričan skoje velike moč-i [n neizlomljijene enjeržiije in' ki ne potret (uje nobene milosti, ampak samo to, kar je njegova pravica,, In če tega n,e dobi, sposoben je za boj brez parjdorla. Niti vlade niti naisprfoluih strank ni obkjlNdal iz Inobeni.lpi žuganji, ampak v lepi obliki, v spravljivem tonu jim, je samo povedal, da so na k'rivi|i potih, ajko mislijo, da se bo iclaila Avstrijo Še nadalje v jadati brez Slovanov. Prijatelji $n neprijaietjji Üof prlzai^PajR, Hat sl je dr. Šušteršič ta dan tudi v' retoričnem oziru iz1-med vseh Štirih tekmecev stekel prvo mesto. 'Z občudovanjem je vse gjovorilo o (voditelju (majhnega, Slovenskega kjuba, ki si je s švojp riadajrjenostjo in z Idealno 'disciplinirano četico 17 mož pridobil jnaj-ugljednejše mesto v sedanjem parlamentu. In .marsikateri (Nemec je nasproti na,š$m poslancem žalostno Vzdihnil: Da bi mi za svoje veliko število poslancev imeli' takega voditelja, potem > . i.! Dia, potem bi igrali Nemci še važnejšo ulogo! Nemški listi pišejo,, in oni, ki bi že radi zlezli iz bp/ozfjcije k vlaldnNm (jasjom, govorijo,. da, bo Slovanska Jednota pjropiadla in da je tudi dr. Šušteršič medi onimi, ki bi že rad s svojim klubom prešel v vladno večino. To so neosnovane govbrice, ki ni-sq (bič drugega nego (nova sRro^a injtrij^a Suster-šičevih neprijateljev. Hočejo jga splaviti tob županje pri večini Slovanske Jednote, toda mi lahko rečemo, da se jim to ne bo posrečilo, i pr. Susterjšič se ne bori za portelelje, čeravno ‘mu to najbolj očitajo oni, ki bi še za tlako brezpomembno mestece} v mjnistr-skem svet,u prodali sebe in svoj klub. O dr, Šuštar- šiču so njegovi nasprotniki uafgrommdilji toliko obrekovanj1, da. jih je bilo mnogokrat težko Še čelo vse zabilježiti, a ravno sedanji čas kjaže, da je dr. Šušteršič neupogljiv značaj, (ki ljubi s|voj narod I|n slovansko stvar, a svojo ljubezen kaže v ’dejtipjili, ne pa z lepo donečimi frazami po zborovanjih in list',! Ne moremo danes vsega odkriti, (kaj se je zadnji čas godilo za kulisami, a to lahko povemo, d|a je zadnja lopovščina Sušljeršiičevih mašprol n(kov večja od one, ko se je tako po kritvem očitalo dr. Šušteršiču, da je pri volilni reformi prodal koroške Slovence. Kaj prinese prihodnji dnevi? Malo upanja je, da zmaga Slovanska 'Jedrfota s 'svojimi cilji. Za to bedimo pripravljeni na vse,! Jasna beseda. Vrste S, L. S. so trdno sklenjene in enotne. Imamo pa nekaj kritikarstvia, ki ni prav nič nevarno, a se mu mora zgodaj pojasniti, da pošteno kritiko pozdravljamo,, sumničenje pa odklanjamo in ne trpimo v svoji sredi. Kritike same na sebi se ni trebaj nikomur bati, je celo zelo koristna. Bati se je pa treba reakeionar-stva, tega sovražnika v-sega, dobrejga, ki jemlje delavcem veselje do dela, ki podtika povsod slabe namene, in kar je najhujše, izrablja vero, da maha pe tistih, ki mu niso po volji. „Slovenec“ je nedavno izrekel mnjenje, (da, se mu zdi neka, odredba tržaškega ordinariata v zadevi Slovanskega bpgoslužja neoportunu a. Dogmabško in disciplinarno se v celo zadevo ni nič spuščal, in tudi sv. stolice ni vlekel v debato., ker tudi ni bilo treba, Noben človek ni videl v tem nobenega „krivoverstva“. Tudi naš list se je 10. h m. izrekel v smislu „Slovenca.“, vsled česar smo tudi mi prisiljeni o tem govoriti. Glasilo somišljenikov S. L, S. v Trstu namreč v vehementnem članku napada kranjsko S, L. S., češ, da se je v njeni sredi že z d a v) n a razpasel „modernizem“, popolnoma nasproten katoliški cerkvi, in da preti nevarnost, da razruši ta duh S. L. S.! Tako težko očitanje bi moralo biti podprto z dokazi, a teh smo v članku „Zarje“« zastonj iskali; našli smo le podtikanja, in „Slovenec“« ni nikjer niti citiran, marveč prav povsod je njegov zmisel popolnoma izkrivljen. Očita herezijo, pa niti ne citira ne v celoti ne posamič to, kar Inkrimijnira! Potem pa iz samovoljno zavitega teksta izvaja, da je „,Slovenee“ poživljal istrske katoličane na uppr zoper papeža! jPOJL>JLi IHT1SK. Ciganska obitelj. Sjjoinčni žarki srše in pripekajo kjakor razjtal-jeni svinec na jedno ti stili kapipnitijh cest po našem Krasu, kier popotnikovo oko ziaman išče drevesa;, ki bi mu nudilo blagodejno senco, ali v rel)c a, iz katerega bi pogasil žejo. Izsušena polja, nerodovitne njivice, veli iri redki gozdiči, mnogo svetloije na obzorju in majo veselja na kraških tleh: to je prizor, kakršnega, nazivlje Kraševec svojo domovino; vsa priroda je zaspana;, osmojeha in hrepeneča po 'hladnem vetriču, koprneča po hladilni podnebni kapljici, Povsodi, kantor zre oko, je tiho, /samo pereči solnčni žarki neusmiljeno žgo maše notrianjjsike goličave, nekoč ponos dežele kranjske, prelepi z košatimi gozdi poraščeni Kras! ■Vroč, soparen' julijev popoldan je; pesta in polje, vsp je izsušeno; po pesti korači m alfi i 14 siromašna karavana. Videti jel, da je tuja v tej RiiajŠtki pustinji, in da bi jo bila srečala žjva clušja, milovala bi to tolpico. Toda (ljudje običajno zro n:a/ «take prizore, a jih ne vidijo. (Za siromake te vrsto ni idru-gjih oči in druge obdane nego Bog ., . . Ta karavana sestoji} iz (ženske, osla in treh otročičev. Zenska koraka naprej bosa, oblečena je skoro V cunje;; v prenehanjih jodpira usta, in koprni ,po svežem vzduhui. y naročaji nese nekaji mesecev staro dete, zn vito v kos zakrpanega in umazanega platna. Dete objemlje materina lica. IŽenjfeka je še mlajda, in baje je morala biti pred leti kala; o 'tem svjedočijo črne in žarne loči, rudieče ust,nji, beli in ubrani zopfje in vitka pojstava, toda} k/eda: 'jo je potrla, premenila in učinila starikavo. Vela nje polt postala je predčasno nagubanče-na, ,ugonobila njeno telo in razmršila njene lase, ki se ji sedaj opletajo okolo potnega čela. Uboga ta bitost bila je nekdaj krfasna, toda po nje krasbti ni vže sledu razen v nje iskrih in črnih) očeh, zročih z iskreno ljuljeznijo na zagorelo sinčkfofvo obličje Zja njo stepa osel, umazan, suh in pepelnast osel, rebra kaže, da je joj! N(a njjem sta naloženi dve veliki vreči, viseči po obeh stranjeh sedla. V njih sedi na kupu cunj in papirja dvoje otrok; mlajši spi z glavo vznak, z Vsmevom na ustnih1 in zdravih Jieic; starejši, petletni 'deček imja vedno oči uprte tna matjer, tare ga vročipska itjblezen, blede se mu vsled notranjih bolečin v tej sikni šopa rici. Edo so? Oiclkodi prihajajo? tZakaj potujejo na tej jalovi cesti z bolnim tofvorom in v krutem soincu nad glavami? Edo so neki?. Ciganska rodbina brez očeta, ki se potika Evropi za milodarom. Oldkodi prihajajo? JT[Z n|a(jbližje občilne, kjer iii mogla ostati žena, hoteč si' napolniti prazni vrč Z vodo, kjajti seiljaki so ji pretili, da jo iztirajo z grda, to bedno vlačugo, čjarbviniCiC^ }c|i(gan(ko, ako se/ hitro ne po}bfere odtedi brejz hrane, brez vode, brez počitka z bolnim sinom, z ranjetoimia nogama. lin ostavila je uboga, prestrašena, osamljena žena brez podpore in pomoči kraško vas in potovala dalje v pnajhu in vročini, zroč v enomer na bolnega sina in oziraje se trpko in srdito na oddaljeno selo, iz katerega je bilo videti samo zvonik, štrleč proti perečemu obnebju. Bolno diete se vzpne v vreči, ki je bila njemu mehka posteljic,'a, stegne roki proti ženi in de slabotno:. *—i Mama! — Eaj hočeš, sinček? — pošepieče mak, položi dojenčka lik Spečega bm,tca. in nbjame 'bolnega otroka. — Vode — odgovori — dajte mi vode, zelo sem žejen i— tu me hudo peče — ter pjokaže s prstom na razgaljene prsi. — Vode!, vsklikne prestrašena mat Vode!, kie jo bom dobila, sinko? Vode;, steče deček. Umiram žeje!, ter odpre vela usta in milo proseče pogleduje mater, kateri se udro solze iz oči. Bjl je njen sin, ki je (prosil olajšave, o kateri je bitjo ,za\.;isno življenje; ,a ona, njega mjati, mu je ni mogla dati, zaman je pogledovala na dno vrča. v njem je ni kapnice vode. Zfšna pogjleiduje proti nebu, toda nikjer ni videti obljačka,; pogleduje po opuščjeni, cesti, na pšle-nično polje, vinske gredice do obzorja, nič! Ciganki se z«di, cja ji pelo priroda hoče reči: i— Vode za. tvojega sina? Tu na kraških tleh ni za nikogar vode!) Umre naj od žej,e kajkoV jaz! In ieiganka objemlje strastno dečkovo telo, kakor ujioda in z gibnostjo blaznega, zekoč: !— Nimam vode, ne morem ti jo dati! Kje bi jo Vzela, sinko? Uboga žena, saj je tekel jedini .vrelec: njenih solz vrelec. V hipu se nasmeje ciganka, navdjaje jo upa<-nje: pred njo stoji cestarjeva M Šoje a. Možno, da je- Izvaja dalje, |da modernizem S, L. S, v središču že dolgo obstoja, in sumniči celfo, da zastopniki S, L. S. niso vsi 'do mozga katoliški, in da, „.Slovenec“ odbija samo liberalizem, ne propagira pa praktičnega krščanstva! „iSlovenec“ se bo pač sam branil, če se mu bo nasproti taki otročariji sploh zdelo vredno; k mi, ki sano pri tem v toliko prizadeti, da smo o tej stvari kot člani S. L. S. tudi izpregovorili, pravimo samo, da je ta način polemike nedostojen, nestvaren in zloben. „Slovenec“ ni niti z ento samo besedo tega trdil, kar se mu očita, in zato so tudi vse konsekvence izvite iz trte in nalašč konstruirane. Za smešno trditev da modernizem že dolgo obstoja v S, L. S., sploh ni noben dokaz doprinešen, in pa(sus o zastopnikih S. L. S. je golo natolcevanje, vredno kake stare nerazsodne ženskice in ne političnega lista. Ce bo pa „Zarja“ morebiti tudi naš list napadla, pa) ji bomo še bolj razumljivo povedali svoje mnenje. Nas zanimlje le ta pojav sam na sebi. Par re-akcionarcev imamo; dobro jim je vsako orožje, celo tisti stari, a želo neumni trik, da očitajo herezijo, sedaj najrajše seveda modernizem, ker ta pojem je silno rastezljiv in prožen. Očitki zoper S.. L. S, niso šele od včeraj. Tako so nekateri konservativci — ki se pa jako dobro skrivajo — spravili svoj čas v nemški* svet natolcevanje, da dela S. L.. S. naravnost a-narhistično politiko, dr. Kreka pa so razkričali za modernista prve vrste, ki se trudi, da bi ločil čimpreje cerkev od države in cerkev samo podemokratil. Ko se je S. L. S. postavila v bran zoper vlado, in začela odločen; Poj zoper njo za narodne in gospodarske pravice jugoslovanskega plemena, so nefcaterniki kar začeli jecljati o pretiranem nacionalizmu. Drugikrat so se zopet drgjali ob preveliko odločnost in strogost proti nasprotnikom itd. In ko vsej to ni nič izdalo, pa so prišli zbp-et drugi na dan s kanonom največjega kalibra, z modernizmom. Stvar bi bila zelo smešna, če bi ne bilo v tem metode. Sicer po našem prepričanju igrajo samo pri „Zarji“ prvo vlogo osebni momenti, to namreč, da bi se tisti, ki list pišejo, mogli postaviti s tem, da so „junaško“ odkrili „rano“ na telesu S. L. S., in zraven tega še tako nevarno, da preti stranko „zastrupiti“. Zato cela, stvar jdozdaj ni jpravTnic pbmembna, utegnila bi pa postati, če se tem par reaikcionarcem takoj ne dopove, da igrajo vloign donKišota, ki je mahal po zraku. Duh, ki vlada v S. L. S., in vseh njenih glasilih, je duh pravega in odločnega katoličanstva. — kadar bodo gospodje v Istri toliko naredili za katoličanstvo kakor oni, ki jih zdaj napadajo, potem naj govorijo. Kar se tiče praktičnega krščanstva, ima zanj prevelike zasluge ravno k/rščansko-sopial-na-, nepolitična in politična, organizacija, kajti če bi ne bilo nje, bi danes c e r k v e n a S 1 o-venskem n e b i 1 e tako polne, kakor so! Zapomnite si to, če mislite še dalje zabavljati! Modernizma. v smislu enciklike na Slovenskem ni,^ in škofje, ki so pred vsem kompetentni, niso dozdaj imeli prilike, zoper njega nastopiti, ih je tudi ne bodo imeli, ker verska izobrazba je pri nas zelo razvita, in sicer v pravem smislu. Moderni pat lsmo v pravem pomenu besede, ker stremimo za, napredkom na vseh poljih. In šli bomo tudi po začrtani poti naprej kljub natolcevanju in čenčanju par domišljajvcev, ki menijo, da imajo vero v zakupu! Politični pregled. Okoli vlade. Ko so prišli novoizvoljeni poslanci v zbornico, takrat je ustanavljala libera-rua struja med Jugoslo- * i— nekdio notri in usf.iši nje prošnjo., 'Mlada žar. a razburjeno tjrka na vlnata, a vse je zaman, nihče ne pride.; Utrujena in ne vedoč, kaj dela, gre za hišo in raldostho opazi, ’dfa je ondi v senci tik ziduskleda z vodo! Ženo jet tako oslepilo veselje, da v prvem trenotp še ne opaizi velikjanskega»- psa s penastem gobcem in leskečimi očmi. Pes zarenči, ciganka steza roko po skledi, toda pes se besno vstppi pred skledo, 'hoteč braniti vodo za vsiako ceno. i— ,In tudi ti!, — vsldikne ciiga,nka, saj je ne bodeš dobil!, in srdito udari psa po hrbtu. P(ds poskoči, s prednjimi nlogiami zgrabi ženo In jo podere na tla. Ciganka zaštoče od bolesti in jeze, toda obupno pograbi psa za vrat, okune se g-a z obema rokjama ter ga ljuto in neusmiljeno, toda junaško davi, pes pa zasaja svoje ostre zobe v nje rameno. (Boj |e jbil kratek, toda tih in strašen; oba bojnffika se vajjjajta; po zemlji, pes besno grize ženo, a ona ljuto stiska s koščenimi prsti pasji vrat s. . . Naglo za,grgra pes, odpre gobec in tlape ter se zvali. Mlada mati vstane utrujena in bleda; njeno telo je ra,zdlrapaino na prsih In ramenih, na katerih so bile tri globoke rane in iz teh so tekli trije curki kr|vi. Ciganka se še zmeni ne za te bolečine, od-blacne truplo svojega sovražnika, zgrabi «sfkiledo z vodo in hiti ž njo k sviojjemu sinu, in osiepenja od solncnih žarkov, d ague side do k ustnim bolnega »sitna z veselim nasmehom in pa ljubeznjlvim glasom, rekoč: — Tu imaš vodo, na pij, ljubček moj! vani skupen 'jugoslovanski 'h'.ub. Reklo se je, malo nas je in samo združeni moremo kaj doseči, mislilo pa se je, če smo skupaj, ubijemo Šušteršiča in upliv njegove struje. Poslanci, ki niso) bili izvoljeni na katoliško-rtarodnem programu, bi imeli večino v skupnem klubu in to je bila inevarnost za naše poslance, za to nijso mpgtli v tak klub, raz, v en jče se prononsirani liberalci izključijo. Tega dvorni svetnik Ploj in drugovi niso hoteli. Ustanovil se je Sjofvenski klub in Zveza južnih Slovtencev. Ker pa je dr. Sustjeršiič vedno bil z;a skupen nastop, v narodnih in čp(st|o poliitliönih zadevah, za to je iskal druge oblikje, ki bi združila Jugoslovane in vendar ne bila nevarna principom Slovenske ljudske stranke, in ustanovila se je Narodna zveza. Dokler je imel dr. Ploj s svojijm ljubom v njej večino, je šlo gladko. iTiodia izstopili so štirje Dalmatinci in Plojev klub je prišel V manjšino. Sedaj je Plojevim tovarišem naenkrat postala ista, slavljena skupnost in edinost vseh jugoslovanskih poslancev nevarna stvar in pred počitnicami je Zveza južnih Slovanov naznanila izstop iz Narpdne zveze. Pošlim ec, Jri bi moral jnaznja!nit/i dr. iSujstjeršiču i'z-stop, je pr.smo zadržal, in tako se ge po počitnicah treznejšim udom Zjveze južnih "Slovanov, kakor je na primer nadarjeni in razsodni dr. Rvbar, posrečila r e vokacija izstopa. Nfarodina zveza obstojfi jdfailje m tir. Susteršije jo je že enkrat k seji sklical. Toda dr. Pioj je ne skliče in ne skliče. Ne rečemo, da je noče sklicati, kajti potem dobi najš list zopet popravek, vendar vsakdo ve, zakaj ne. Čitali smo, da so Ploj, 'Tjresi|č in Laginja bili pri ministrskem predsedniku in sraučnem ministru zaradi veljavnosti ivseučilišlčnih Študij v Zagreba za našo polovico. To je gotovo stvar, ki Slovence močno zanima, iin Narodna uveza tli ■ -mjojrala tui jaj .nar. stopiti. Toda dr. Pioj je ni sk/bca/l, /ampak. sam hodil nkoli vlade v času,, ko je Slovanska JeVino)!,a skl;e/nla, da slovanski postanek pretrgajo vpiaku 'občevanje s sedanjo vlado. Preosnova srbske vojske. Iz Belgrada se poroča, da je izdelalo vojno mSn;strsfVo načrt za preosnovjo srbske vojske. Sedanja), i;z petih dlivizij obStojjSČa Vevška se pomnoži za tri divizije in bo na ta način imela srbska armada osem divizij. Temu primerno se bo zvišalo tudi število novincev. Nove divizije se bodo namestile v Puranjimi, Cačaku in (Vjranjji, «ali pa iv Požareva-cu, Lesjkovacu in Krušievajcu. Novi načrt, se je žc predložil ministrskemu svetu. Nove ,divizij e, ki bodo vse, razen v Cačaku, ležale ob glavnih železniških progah, bodo povečale varnost železnic, kakor bo tudi vsled tega omogočen hitrejši pohoti vojske bodisi alpoti' severu, bodisi prot,i jugu. Nova stranka v Turčiji. Turški poslanec dr. Bjaider-bej je ustanovil novo stranko, ki šteje 32 članov-poslaflcev in se naziva „zmernb-lilbjeralno.“ iTa korak utemeljuje dr. Haider-bej s tem, da je za. zdrav naraven razvoj parlam)8ntar j zrna nujno potrebnih opozicija. Sodelovali pa hoče stranka čisto prijateljski s prvotno stranko, le da nekoliko manj posvdarja turško-narodni' moment. Nova stranka hoče eksekuit,ivino opazovati in kontrolirati, varovaf ustjajvb in pomagati pri snovanju postav za napredek dežele. Poznavalci razmer so mnenja, da novia stranka ni drugega kot orodje, ki se ga, je poslužp dr. Haider-ibej 'zia dosego večjega ostebnegta upliva m moči. Sesitlenartskim občinam! Kakor Vam je znano, se je radi tukajšnje privatne nemške šole zopet sklicalo zborovanje davkoplačevalcev in občin na četrtek, dne 16. decembra 1909. Čeravno se je že letos spomladi na takratnem zborovanju določilo, da se ne bo za nemško šolo ničesar plačevalo, ampak da se bo ista vzdrževala le iz privatnih doneskov — vendar zahtevajo sedaj zopet št. ienartski tržani, da postane ta nemška šola že zdaj javna, to se pravi, da bodo že od zdaj naprej morale vse občine št. lenart-ske fare za vzdrževanje te šale skrbeti In plačevati. Da se izognete nepotrebnim plačilom, Vam svetujemo, da.se vsi v četrtek, dne 16. decembra 1909, sledeče izjavite: Mi SIHO proti VSakeiTUl plačilu za fo novo šoto, predvsem da bi postala javna; naj ostane pri tem, kakor se je pri zadnjem glasovanja sklenita. Župani, občinski odborniki in pooblaščenci raznih občin! Vaša sveta dolžnost je, skrbeti zato, da ne naložite svojim soobčanom še večjih davkov, kakor jih imajo že zdaj! Pridite vsi, da odvrnete novo davčno breme, ki preti kmetu! Tržani naj sami za se plačujejo! Raznoterosti. Megla v Celju. Na tretjem glavnem zboru Narodne stranke dne 8, decembra v Celju je vladala, kakor smo že v zadnji številki omenili, prav gosta megla, v kateri so ne ravno premnogoštevilni zborovalci videli same klerikalne istrahove. In da so ti strahovi pri prisotnih tudi primerno učinkovali, za to so skrbeli govorniki, ki sd prestrašenim liberalnim inteligentom venomer slikali pred oči klerikalno pošast. Tudi iz obeh poročil o „.delovanju“ Narodne stranke v. letu 1909 je pri vsaki špranji zijalo klerikalno strašilo. Potemtakem je bilo število podob, ki jih je kazal liberalni skioptikon dne 8, decembra v Celju, omejeno samo na eno številko, in šTcep na številko 1. tj n v saki k ral, ko se je ta edina podoba pokazala pred zameglenimi očmi liberalnih p;rosvitljcn-cev, so ji sledile razlagalne besede poročevalcev. Pred vsem kaj pomeni klerikalizem? Poročevalec tojbna)5ij: klefrika|lizem j;e '■ mopalnap propfelostS in notranja Jažnjivost, je protikulturnost in tiranstvo, je tisočletno suženjstvo našega narodh.. Drugi prjjfor. Nastavi jaja se kandidati za) štajerske deželno-zborske volitve. Mi napredujemo, rajzlaga porodesv/alec, smo pcfstavilj gamo izvplfenetei ljudstva, najbjol|,^e ^zmejćl najboljših. Klerikalcem pa so postavile kandidate ia-rovšlce kuharice — tu se pošast široko namuzne in tudj marsikateri liberalni obrazek se zaokroži v prijazen posmeh y spominu na farovško kuharico, ki je ž,e mnogoterim gostoljubno pregnala, pajčevino iz lačnega želodca. Strašen prizor. Izid/ deiželno-zibjbrskih volitev. Naj obrazu klerikalne pošasti priplava izraz kaniba-licne nasičenosti. Saj pa je tudi ta pošast požrla, do zadnje koščice vse liberalne kandidate, samo „spoštovani vodja“ Kukovec ji je ušel z veliko težavo. Pogled na tega. klerikalnega '(zmaja; poročevalca tako razkači, da začne razburjeno zmaju očitati vsa tista sredstva, ki jih je porabil, pire dno ge mu je posrečilo, vise napredne kandidate pohrustati, in sicer, so ta sredstva: podkupovanje volilcev, gostilniške pridige, grožnje z bojkotom, goljufanje z glasovnicami, denuncijacije naprednih uradnikov in učiteljev, ha-rangvirajnje zagrizeno nemških političnih uradnikov, sleparije na voliščih in še hujše in strašnejše reci... Ko so. se živci zborovalcev nekoliko umirili, nastopi poročevalec o gospodarskem delovanju Narodne stranke. Zdaj pia gotovo ne bo klerikalnega strašila, so si oddahnili nesrečni poslušalci. Pa glej ga spaka, akurat je zopet tu. Pa kaj nosi na rami? Vrečo. Aha, klerikalno bisago. Najvarnejše gospodarsko delo Narodne stranke je bil prejdlog poslanca dr. Kukovca v deželnem zboru., da s,e odpravi in prepove duhovniška bernja. Bernja je neznosno breme našega kmeta,. Koliko kmečkih posestev jej že pognala na boben! Liberalni advokat pa kaj takega še- nikdar ni storil . . . In kdo bo premagal to strašno zverino, klerikalnega, zmaja na Štajerskem? Prosim, pozor!, Megla, se za trenotek pretrga in pred oči zborovalcev priplavajo podobe teh velikih junakov: Kukovec Špindler, Lesničar. Zborovalci navdušeno zaploskajo . . . Hvala, drugikrat zopet! Tako poskrbijo zbori Narodne stranke za zabavo v suhoparnem političnem življenju. Železnica Rogaiec-Brežiee-Rudolfovo. Prošnja ožjega odbora za predkoncesijo jše, mj rešena,. Mnenja strokovnjakov o že gotovom gepereilniem naiČrfn inž. Daubachyja niso ugodna; zato bo moral odi for vi prihodnji seji sklepati o tem, (kako doäbüty sredstva za nov načrt. Geja bi se že sklicala, a med tem časom se je položaj nekoliko spremenf . Gospod deželni glavar kranjski je namreč stopil (naj celo sekcije, kateri se pridružijo nekateri slovenski' poslanci in uplivni intjeresentje, in ki meri na to, merodajne činitelje prepričati o veliki narodno,-goshod-ar-ski in strategični važnost,! tretje železniške iz,veze središča države s Primor|em, ki naj ibi Šla ob ogrsko-* hrvaški meji do Save, potem pa presekala celo Dolenjsko in se pri Herpjeljah zdrUžila s primorskim omrežjem držajvnih železnic. Nova zvezla. bi bi-t la povsem neodvisna od južne železnice. Zadati bi se morala kot glavna železnica 2.\ vrste in vsled njenega .celokupnega državnega pomenp, najt 'državno, stroške. Vojni minister je prav vnet za ta načrt. Da se vzbudi zanimanje širše javnosti za ta načrt,, bo gospod deželni glavar knajnjski v kratkem v Ljubljano sklical velik sest,amek interesentov, priprave so že y teku. Kako očitno sMIclanje seje novega, že’lez-niškega odbora za železnico RogateejRudolfovo pred tem shodom v Ljubljani ni na mestu. Breški nemškutarji v škripcih. Okrog 25 članov železniškega odbora v Brežicah toži breške Člane starega odbora, ker jim je v nekem letjaku očitah daj novi jodbpr Vodi pri njegovemu delu le, politična hujskam j a. |Upeljana je obširna premikava. Obtoženci že sedaj hočejo na vse mogoče načine dobiti naklonjenost novomeških porotnikov. Breški nemškutarji razširjajo po Dolenjskem rfaizne laži, n. pr. da se Je novi jodlbbr že odločjl z(?( irašo ob levem bregu Krke med Kostanjevico in Rudolfovem, da hoče oškodovati injjereise Cerkelj, K(osfja)njevjice' itd. — Sredi tega meseca hočejo celo na svojo pest brez vladnih Zastopnikov napraviti malo revizijo traiše, katero bo vodil breški župan, da lahkovernim ljudem nasujejo malo peska v oči;. Opozorimo n)a te spletke, M so prozorne kot Leli (dran. Z,hviedni. Dolenjci naj zaupajo novemu odboru, Id deta smqtjreno, in vstrajno in bo važne zadeve o trasi j/aiVno obravnaval. Za državne uradnike. Dunajska „Zeit“ poroča, da bo nova ureditev plač državnih uradnikov izvršena po sledečem načinrn 'Vse državno uradništ-vo s!e bo delilo jv štiri kategorija: Prvi (razred: uradniki z (dovršeno visoko Šolo. Drugi razred: uradniki z najmanj enim povoljnim izpitom na Visoki šoli. Tretji razred: uradniki z dovršeno srednjo šo- lo. Četrti Razred:’ uradniki z višjo ali ljudsko-šol-sko izobrazbo. (Kar se tiče službenega napredovanja, bo prva kategorija po dveh letih v enajsti, po štirih letih v deseti, po Šestih letih v deveti in po nadaljnih šestih letih pomaknjena v osmi činovni razred. Druga in tretja kategorija bo dosegla po treh letSjh enajsti, po šestih letih deseti,- po sedrn letih, deveti in po daljnih osmih letih' osmi činovni razred. Za četrto kategorijo ho deseti činojvni razred normajlni zaključek slujžtjenegja napredka. Za napredovanje od osmega razreda naprej je izključno odlööi?na službena sposobnost in nima nova; vladna' predloga nobenih posebnih določb glede napredovanja od osmega činovne-ga razreda nadalje. Društvo absolventov štajerskih kmetijskih šol v Grotten holu in Mariboru, ki ima namen, izpopolnjevati strokovno izobrazbo svojih udov, pjospeševati kmetijske koristi, posredovati pri iska/nj u služb in podpirati podpore vredne in 'potrebne ude, zboruje letos v Gradcu dne 19. grudna v gostilni „-Zu den drei Hacken“. Začetek je točno ob 10. uri predpoldne. Zenski klobuki, široki kakor rešeta, so postali moderni. Smeh sili 'človeka, če vidi, fcakjo E|e rinejo na primer na vlak, da spravijo spoja mlinska kolesa j skozi vrata, Na hodniki^ sploh nikdar nifei varen, da te tako rešeto ne žokne- pod nos. Neki angleški zdravnik je začel gornjo protji t.em modernim klobukom, češ, da so zdravju škodljivi. Morda se mu posreči rešiti mestne dame te strajšne modle. Veleizdaj miški proces na Dunaju. Vi eetrtjek dne 9. decembra se je pričel, kakor smo že Jv zadnji številki na kratko omeinijli, proces pjrbti dr. Frijedjung-:„Reich)sjppst,“ Ta proces je zelo zanimiv,, ker bo osvetlil marsikatero dogodke, ki so bili v Zvezi z aneksijo Bosne in Hercegovine, in takratnim zunanjim položajem. Iz obtožnice posne-mamo: Dr. Friedjung je priobčil v izdanju ,„Neuc Presse“ od 25. marca članek pod nasi/ovom *,Avstro-OlgrSfkja in Srbjija“, v katerem j|e rečeno, da so In-tefi pristfaSS sieldajjjje narodno di/.ia$t'$& v Sjrbiiji _ z zarqtami, tlijnamitom. in bodalom rušiti delo 'karolinškega kongresa, da bi na rr^šetviniajh turšike in avstrijske vilasti ustanovili veliko srbsko državo. Od 10'. junija 1903 — dneva znane katastrofe v konaku nelgrajjskem — tlaseljjle'zistjemaitičuoširila skrivna agitacija v okupiranih deželah. Ko je leta 1903 — tako nadaljuje rečeni članek — prišlo do akutnega spora med krono in ogrskim parlamentom radi vprašanj vojske, porodila se je misel, da bi se Srbi zvezali z ogrsjkjo stranko neza’ visnost.i proti hiši Habsburgov. S pomočjo1 dugpislo-vanov naj bi se ogrski radikalci odtrgali od monarhije, a (Bosna in Hercegovk naj bi pripjaldli k veliki srbski državi. V ta namen so iz Belgrajda ven podpirali ustanovitev 'hrvatsko-sribske koalicije, ki naj bi pripomogla, k odtrganju Ogrske, Bosne in Hercegovine od monarhije. Ali te fantazmagiorije so se zrušile vsled pakta, ki ga je ogrska stranka neodvisnosti V aprilu 1906 sklenila s kraljem Franom Josipom. Ali zlohotnim srbskim Voditeljem je ostaf.a dobro došla jej posledica: hrvlatskoj-srbska koalicija je ostaf.a v neprestani zvezi z Bielgradom, odkjer je dobivala parolo in obilni denarni darovi posamičnem Srbom na Ogrskem in Hrvatskem so podpirali to zavezništvo. Članek se sklicuje nato na 'neko (torpedo kraljevega oddelnega predstojnika dr. Miroslava S pola j-koviča na srbskega ministra za zunanjie stiver! od dne 4. junija 1907 o njegovem (agitacijskem potovanju po (Ogrskem. Spa.l>ajkovie je I— govorimo vedno s člankom v „Neue Freie Presse“1 — duša one politike, ki napenja vso sile, da bi pUjišjlo do zarote proti Avst,ro-Ogrski, V omenjenem poročilu da razlaga dr. Spalajkovič neki razgovor z -nekim članom hrvatsko-srbske ko-aficije in poslancem v skupnem saboru v Pošti. Imena dr. Friedjung noče navesti zato, ker noče dajati dokazilnega gradiva za velejizdajniški proces v Zagrebu. V; tem članku se je naglaša obtožnica — izmišljenimi in. skrivljenimi dejstvi ob.dtopijfp tpžlte-ije nečastnih in takih nemoralnih činov, kji jih morejo izpostaviti zaničevanju javnega, mnenja. Članek je zakrivil tprej prestopek žattjenjia ppijom tiska po par. (7., 10., 48.8 in 493. -Poleg dr. Frjedjunga je tožten tudi odgovorni urednik „Reichsposte“ oradi člankov, v katerih se je trdilo, da so se nekateri hrvaški poslanci za denar stavili v službo tuje države. Tužitelji so hrvaški poslanci — ISO po štfevjjlu - med njimi znani Pvj ilo ja p.i Svetozar Pribi-čevie in Lukinič. Med tožitelji je tudi bivši hrvaški ban grof Pejačevič in fcm. v p. 'Tomičič. Pri obravnavi je bil najprvo zaslišan odgovorni ured/oik .„Reichsposte“ Ambros, ki je izjavil, da je» šelre-dajkter dr. Fuöder V sijanu,, vso v čijankih nahajajoče se trditve z dokumenti dokazati. Nato je prišel na vrsto dr, Friedjung, Njegov zagovor je senzačen in zlasti hudo obtožuje Šupila. Na podlagi dokumentov namreč dokazuje dr. Friedjung, da je dobil Šupilo od Slovenskega Juga 6000 frankov, da gre s tem denarjem v 'volilni boj zoper Raueha in Frankovo stranjkonadalje da je dobil Šupilo še dvakrat po 3000 frankov za zasluge za srbsko stvar. Dr, Friedjung je govoril tri ure. Tudi ce bi se ne posrečilo; Supip'u dokazati naravnost veleizdajalske namene, bi bilo zarij vendar zelo usodno, če ostanejo na njem tisti tijsqöi, ki jih ,je iz Belgr'ada dobival. Ce to obstane, je Šupilo svojo vlogo za vedno doigr'al. V petek sta urednik „(Reichsposte“ in dr. Fried-jung predložite sodišču več f(kto;v, iz katerih öku-šata dokazati, da je Šupilo v resnici dobil tisočake, katere -sta mu očitala. Vi soboto pa je bil izasliaan kot priča bja-ron Cb/umecky, ki je svoj ča,s; Služboval v Dubrovniku kot političen uradnik. Oüumecky je či|al niekjo Snip lovo pismo, v kafercm mu le-ta javlja p peki srbski zaroti v Bosni. Supijloj je tedaj baje dobi’1 denarja od avstrijske strani. Supjlo je temu odtočno oporekla,1 in poet častno besedo izjavil, da ni dobil nikdar denarnih dar,ov, N^° Pia izjavi Chlunmc'k.y, da je on sam dal S.upilu v* •PiubrQ(vnikju nja ulici 200 kron. Po tej izjavi je nasitil med tožjteSlji in’ |pos]An šastvom velikanski hrup, ki ga je predsednik komaj potolažili. Naslednja priča Dorotka, urejdnik t„iUsf,avno-sti“' tenove, da mu je bivši reški guverner jgrof Sziapary povedal, da je dal Šupite vsaki pot, ko je pri štel k njemu, 5 goldinarjev in da je Supi.lo jvedino na to vprašal: ,,'Kaj moram za to pišati?“ Izdavi teh dveh prič imajte že svoje posledice. Šupilo je jzstopijl iz hrvatsko-šrb^ke koalicije in pisal svojemu zastopniku dp. Harpnerju, da ga ni treba v fem procesu nič več zastopati. Štajersko. Smrtna obsodba. Vi petek dne 10. decembra stla stala pred mariborski/Al porotniki dva br.atja, 171etni Franc in 24-letni Anton Neubauer, viničarska sinova iz Ziagorc, radi zavratnega roparskega umora. (Ribič Filip Sjchreiber je prišel dne 7. oktobra t. tt. k 'Muri hotječ ribariti. Na vodi je zagledal plavati toeKo košaro in je šel radi tega po viničar,ja Belaka. Oba sta tedaj zagledala na vodi še klobuk in sukjnjo, ,a pod Vodo neko truplo. Hitro sta obvestila o t.em orožniško postajo y Radineih. Prišla sta po-stajevodja Hrastnik in Bukošek, ti sta našla na tfeh šljedjojve netobutie noge. Iz vode sta, potegnila mrtvo truplo, ki je bilo zabodeno v trebim in sta spoznala v injem raanašaloa kruha Franca Ploja iz 'Kapelskega jvrhja, Obdukcija je dognala, da je umrl Ploj na jBj om široki rani v trebuha. Razni ljudje so videli sumljive os-ebe, od katerih leden je bil bosonog. Franc Ploj, ki je bil oženjen, je šel dne 7. oktobra ob 546. uri zjutrjaj od (doma iz Kapelskega vrha k njegovemu dejlodajalcii Nedoku v Kapelj, da raznese kruh. Izkupiček za kruh je znašal dnevno 12—14 kron, raizun tega je imel Ploj vedno še nekaj svdjjjega denarja pri sebi za razne potrebe-. Bil je tih in miroijnfjen človek, Sitar '41 (let in oče 171etne hčerke. Ob 5410. uri usodnega dne je prišel h gostilničarju Majcnu v Golibi. Ko je Kil v gostilni, sta šla omenjena fanta mimo. Ob 10. uri se je jjodal Ploj proti Tjurjaneim. Med časom;, ko sta šla fronta jnhho gostilne, in ko se je oddalji^ Ploj ijz nje, ni Šel nik-do mimo. Olrožništvo, ki je z-aslfedo-vialo zlbči)-ice, je izvedelo 8. oktobra pri trgovcu Lasbacherju v Seli-Šlči, da sta bila podobna 'fanlta prejšni elan pri njem -in hotela kupiti smodnik in patrope. Lasbacher je še omenil orožnikom, da \eclen pd njiju dela pri nekem krčmarju v bližiniy Šel je. po njega (n pripeljal pred orožnike 171etnega Neubauerja Fir-atnoa. Ke-r se je popis z mlajšim ob-eh fantov strgnjai, so ga prijeli.- (Franc Neubauer ni hotel v začetku ničesar priznati, sjele ko ga je postajevodja Hrasljnik vprašal, če fe morda njegov brat isijoril (zločin, je odgovoril, da je brat njega k temu pripravil. Oba bratja so oddali okrajnemu sodišču v Gornji Radgoni. Tam in pri mariborskom preiskovalnem sodniku sta oba skoraj jednako izpovedala. Po tej izpovedbi sta oba že pred 7. oktobrom vedno govorila o tem,; kako bi katetrega jhapudj/b in , orop(alja- Ant,on Neubauer je imel pri sebi pištolo in dolg nož, Franc pa samokres.. (Ob 7. uri zjutraj sita šla proti Moti, kjler sta zagledala Ploja, M je, ne slutivši nič hudega, nadaljeval mirno fsvlojo pot proti Muri. Ko je stopil Ploj h ‘Majčinu v Golibi v gostilno, sta šla Neubauerja mimo in sie vlegla za nekim grmovjem na prežo. Ko je odšel Ploj mim!o, sta planila za njim. Antoni Neubauer je zagrabil Ploja z levo roko od vziajdaj za vrat, ga vrgel ob tla, da je priletel Pio,j na košaro, dali mllajšjemu Francu nož in zapovedal, naj ga zabode. Ta je res zabodel iPio-ja v trebuh, potegnil dolgi nož jz rane, ga vrgel proč in zbežal. Brat ga je pa poklical nazaj, .nakar ste oba oropala umorjenega, ter ga vrgla potem v Muro. Pri Ploju sta našla okoli 10 K, katere sta si razdelila med seboj. Oba brata sta pa že prej dne 4. avgusta napadla posestnika 'Jožefa Lovreca iz Z/akošeka, ko je ta, domov, se vrčaje iz semnja, ztaspal ob potu. Pri obravnavi sta oba obtoženca priznala brez ■vsakega kesanja storjen zločin. For)o.tnitki sd jednoglasno /potrdili zavratni roparski umor, nakar je sodni dvor obsodil Antona Neubauerja na smrt na vislice, njegovega brata Franca pa, ker še ni BO let star, na 20Mno težko ječo. e «* * Leitersberg. V nedeljo, dne 19. t. m. se zopet Drično predavanja v našem izobraževalnem društvu. Prvo predavanje bo imel g, potovalni učitelj Pirstin-ger. Začetek ob. 5410. uri predpoldne. Laporje, G. drž. in dež. poslanec Pišlek je priredil dne 12. decembra po, večernicah v izobraževalnem društvu gospodarski shod. Navzlic slabemu vremenu se je udeležilo shoda nad 109 mož in mladeničev ter nekaj žen in deklet. G, poslanec, je razlagal novo postavo o živinskih boleznih, cepljenih svinj, prav poljudno. Z zanimanjem sp vsi poslušali tako koristen govor. Posegli so tudi sami v razgovor ter stavili vprašanja in svoje želje izrekali. Razpravljalo se je tudi o novem načrtu vinskega zakona ter izreklo ogorčenje nad namero vlade. Izrekli so vsi neomejeno zaupanje g. t-Pišekn in K. Z. Govorilo s-e je tudi o podpori v krmi, o šolskih bremenih, gospodarskem pouku, o materinščini pri vojakih, o gpspcilar-skih tečajjh v kmetijskih šolah, ki naj bodo v materinščini, o krivicah, ki jih daje kmečkemu stanu, zlasti slovenskemu, vlada, zahtevali so slovensko vseučilišče, slovenske uradnike v slovenskih krajih. Stat-vile, in med gromovitim Odobravanjem so se sprejele tozadevne resolucije. Bil je lep šliod, priča zavednosti naših gospodarjev. St. Vid nlad Valdekom. Tukajšnji šolski, vodja gospod M, Juclnič se je moral dne 10. t. m. preseliti k Sv. Prim'ožu na Pohorju.1 Na njegovo fnesto pride od tam gospod A. Belina in lž njim vred, kakor za trdno upamo, zastopnost in ljubi mir. Staritrg pri Slovenjem gradcu. Pogreb. — Izročili smo materi zemlji dne 41. decembra 1909 po-zemeljskje ostanke g. Antona Uršič ob obilni udeležbi. Blagi 701etni pokojnik oskrboval je vestno službo organista in cerkovnika okoli 30 let, županoval je tudi več let in bil občinski odbornik in svetovalec do smrti, in sicer kot posestnik-„grajšČak“ na zgpdovin-sko-slavmem gradu Slovenjgraškem v Starem trgu. Nagrobni govor imel je mil. g. kanonik, ki je slavil blagega pokojnika kot miroljubnega, pohlevnega, krotkega, (bnijžnega krščanskega’ mcfžja iin cerkvenega: služabnika. — Domači pevski cerkveni zbor mu je zapel v slovo dve pesmi žalostinki. Blag mu spomin! Najnovejše vesti. Krasen shod S. K. Z. v Celju. Današnji shod Slovenske kmečke zveze v Celju je krasno uspel. (Udeležba je bil,a kljub silfno slabemu vremenu impozantna. Prostorna djvorajna hotela „.Pri belem volu“ je bila napolnjena do zadnjega kotička. Posebno častno )sita bila zast)op)ana laški in gornjegrajski okraj. Shodu je predsedoval č. gospod duhovni svetnik Franc Zdolšek j,z Siv. Juriju 'ob Taboru. Poročali so državna in deželna poslanca, dr. Benkovič in Pišek ter deželni poslanec Terglav. Dr. Korošec se je opravičil, ker je zadržan Vsfed nujnih poslov na Dunaju. Dr, Benkovič je poročal o političnem položaju. Ožigosal je protijsfovansko vlado Bienerthovo, pobijal neodkrito' taktiko liberaljpfh poslancev In označil stališče poslancev S. K. Zl. \Sibajl ije nadalje pisavo •liberalnih lisltov In neodkrito pomitikp Nar. strupke. Končal je z besedami: Savinjska dolina je in mora biti našla! Poslanec Pišek je govoril o nameravanem davku na vlnio in sploh b davčnih načrtih finančnejga ministra Bilinskega. Razložil je tudi novo postavo o živinskih kužnih boleznih in cepljenju svinj.; Povedal je, Kaj vse zahteva sedanja vlada od parlamenta in končal: Državi damo vse, a tej Vladi nič! Deželni poslanec Terglav je poročal o zadnjem fhvžopuozborskem zasedanju in pjofsebno o gospodar-skiihj prspdilogijh posten cev S:. K. Z. Govoril je tudi o zakonskem načrtu glede spremembe lovskega za-kona.- Predsednik Zdolšek se je v imenu zborovalcem zahvalil poslancem za 'njih poročilo in predlagal resolucije, v katerih se izraža neomajno Zaupanje do poslancev S. K. Z., odobrava njihova taktika in se jih pozicija, d)a vstrajnßo v ®apočet?m 'bpju, Na-daPte ,se je s/kjlenfia nesoujetja- pit de/- njame'i’aivanega davka, na vino, glede celjsfh'ega (šolskega vprašanja in gliede žfefdznlLee Polzteia-Kiaiotek., \teef ires|ol|u]cije so bile sprejete soglasno z velikanskim navdušenjem, nakar je bre/fteeflnlk. zaključil [tjo( impozantno zborbvfapoje, Haftero je dokažejo resnjčnost dr. Ben-ko vi če vi h besed: Slavinjska dolina je in moila biti naša! Süoiesta § § Dosoiiimca v j Satt I S registrovana zadruga i neomejeno zavezo r Stolna ulica št- ® (med glavnim trgom in stolno Jlransirsč se -«prejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4’7,i, prr-tž 3 mesečni odpovedi po 47*-Obresti se pr pisojejo h kapitala 1. januarja in 1 jalsja vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot getov denar, ne da bi se njih obrekovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošt; so poštno hranilne položnice na rarpolago (šek konto 97 078). Rentni davek plača posojilnica sama. posojila se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4V4%, na vknjižbo sploh po 5°/0, na vknjižbo in poroštvo po 57*% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v Bvojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le keleke. Uradne irc; so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne ia vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, .zvzemši prašnike. — V nradnih urah se sprejema ia izplačajo denar. pojasnil* s® dajejo in prolnje sprejemajo vsak delavnik cd 8.—12. dopoldne in od 2.-5. dopoldne. 6 Pu«ojttnl«s Im» tudi na razpala««» domsfe branila« Maribor, Tegetthoffova ulica št, 31 priporoča svojo mešanim bla-gum m uc^cniimi pridelki. Vsem cenjenim narodnim odjemalcem jamči za sveže blago najboljše kakovosti, posebno za božične «■aznike. Postrežba točna in solidna. Prodajajo se tudi razne žganjice. 226 Svoji k svojim! Urar, očalar in zlatar M«Bureš Maribor Tegethofova cesta 33 pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, nr itd. po najnižji ceni. fjfrarrmfrvnp 8 slovenskimi ploščami, čistim in 1 CPlllUlUllU jasnim glasom iz najboljših tovarn. 10 Priznano najboljše igle za gramofone. Popravila se točno in hitro izvršujejo. ■ ■ m fi Ov-». Cerkveni in sobni slikar in pleskar Franjo Horvat MARIBOR, Kastnegasss štev. 2. Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : : 53 Postrežba točna’ :: :: :: Cene nizke! Velika božična prodaja po zelo znižanih cenah se vrši v narodni veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje. Poštne pošiljatve erez K 20— franko. ÄXXXX lies ta^reeij it XXOO| narodni dom w ilffiaHboPKi. K X Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškate! ec, rr-ozlec, vinarec, bizeljčan, konjiča n itd. Pivo iz budjeviške češke pivovarne. Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. S;>bs za tujca. Za obilni obisk »e priporoča 37 Leon« Olje od motorja oddaje 100 kg. po 25 K* Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Tovarna za peči H. KOLOSEUS Wels, Gornje Avstrijsko. Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparam, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilaiki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj. & Jt »m e trn & M d s « >N O > & (8 Ji S « Tl 8 Jt (3 > © .s« : § oJS is > li nö k . 2 &X) feJD n' s .S - ► A št ■£, >« O .. v r- 'C o ^ s o a ® ■ s J2 -2 g n o B s £ ° © _ „ © s- O © _ £3 •»-* © JA rp *-< >55 ’jp > rS m. ® 5 es ■sc®! -2 -S 3&2 QQ C3 © Ö J2 &1 53 %*" S.g'S’Sf ® g o © ^ .S 02 ^ g ^ g-« *rS‘5 50 2 n ro-ra © >© - -{j S ■ ® 5,5 I a JS >© 02 CÖ gg •§ S o g .g* £ C « e*.S >© © nc © CU > g''S S _ b o, S * ® g J®|.S ^|S| i?! Sb* >cri Šolske potrebščine kupite po ceni in dobro edino pri tvrdki; Gcričjtr & Leskuwsek v CELJU, Graška ulica šf. 7, Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih predpisih. — Zaloga šolskih tiskovin, papirja, peres, syincuikov, peresnikov, raznovrstnih frail in tušev, ksmenčkov, gob, tablic, uradnih zavitkov in stran. NA DEBELO! NA DROBNO!! <33 T3 co J=U n==t cc? *©JO <33 CÖ P*« <33 CCS OOOOJX * %“ a, w O © ooooi^. Založnik in izdajatelj; Konzorcij „Straža“. Odgovorni urednik: Viktor Cencič,§§ lisk tiskarne tv. Cirila v Mtwriboro.