• NAŠOBČANJOŽEVIDICIZDALOSMOKNJIGO
          Angleški obveščevalci - vohuni ali junaki
To je naslov osme knjige Jožeta Vidica, ki že leta vneto ustvarja na našem Kodeljevem. Izpod njegovega peresa so doslej izšle knjige o zločinih okupatorjev, domobrancev, četnikov in drugih, v zadnji knjigi »Angleški obveščevalci - vohuni ali junaki« pa razkriva »grehe« naše OZNE po vojni. S to knjigo je pisec pogumno razkril eno najbolj varovanih povojnih skrivnosti pri nas.
Sekretar Republiškega komi-teja za kulturo Vladimir Kavčič je v oceni, ki je objavljena na ovitku knjige, zapisal tole:
»V dokumentarnem slogu, ki je značilen za vse njegovo pisanje, se je Jože Vidic tokrat lotil nadvse zanimive snovi, ki doslej v sloven-ski in jugoslovanski publicistiki ni bila obdelana in je širši javnosti ostala neznana.
Gre za delovanje in na koncu za tragično usodo naših ijudi, veči-noma Primorcev, ki so se kot itali-janski vojaki znašli v angleškem ujetništvu (ali kot bivši jugoslo-vanski vojaki v Kairu) in se vklju-čili v različne aktivnosti, ki naj bi pomagale osvobodilnemu gibanju v domovini.
Mnoge od njih so Angleži uspo-sobili za obveščevalce in diver-zante in jih v skupinafa od pomladi 1943 naprej pošiljali v Jugoslavijo. Pričujoči tekst govori predvsem o tistih, ki so bili poslani k partiza-nom. Večinoma se ukvarja s ti-stimi, ki so bili poslani v Slovenijo in so se prildjučili slovenskim par-tizanom.
V sporazumu z zavezniki so se namreč bili vsi zavezniški obveš-čevalci dolžni priključiti partiza-nom in svojo nalogo opravljati z njihovim sodelovanjem. Delova-
nje teh obveščevakev je bilo v skupnem interesu vseh zavezni-kov, še posebej partizanov, saj so z njihovo pomočjo dobivali zavez-niško vojaško pomoč, širili resnico o osvobodilnem boju v Jugoslaviji
po zahodnem svetu in tako poma-gali k njegovi vojaški in politični uveljavitvi.
Obveščevalci so bili vsi po vrsti patrioti in naklonjeni osvobodil-nemu gibanju, njihov delež v tem gibanju je bil celo izjemno po-memben. Zato je povsem nera-zumljivo, bolje neopravičljivo, da so bili vsi osumljeni vohunjenja v korist Angležev in po koncu vojne natihem likvidirani.
Ta zločin nad dokazanimi do-
moljubi je bil posledica tedaj vla-dajoče stalinske miselnosti, pa tudi posledica nevednosti in nez-nanja o vlogi in namenu angleških tajnih služb, ki so sodelovale s par-tizani in je njihova operativna in strateška naloga bila podpora osvobodilnemu gibanju in ne nje-govo rušenje, kot so to razumeli naši varnostniki, šolani v enakove-denjskem duhu.
Gre za odkrivanje še enega seg-menta naše mračne, revoluci-onarne zgodovine, ki revoluciji in revolucionarjem nikakor ne more biti v čast. Zadeva zasluži javno objavo in žrtve javno rehabilita-cijo, Jože Vidic pa priznanje, da je vse t6 raziskal in opisal.«
Na slitd je britanska misija pri glavnem štabu NOV in POS. Drugi z leve je Zdravko Lenščak, ki izhaja iz naše občine, pred vojno je bil eden najbolj nadarjenih dijakov Poljanske gimnazije. Med dnigim jetekoče govoril angleško, italijansko, francosko, portugalsko, nem-ško in špansko. Med vojno se je poročil s partizansko učiteljico Mileno (živi v Ivančni Gorici) po vojni pa so ga obtožili vohunjenja in likvidirali.
V naši občini (v Polju) živita še dva sorodnika podobnih žrtev, katerih usodo opisuje knjiga. Ena od teh je Sava Gavrič, medicinska sestra, hči padalca Nikolaja Severa, bila je stara leto dni, ko je izgubila očeta. Drugi je Tone Ilenič, brat likvidiranega Franca Ileaiča...